V lorfk. Mrt»k in *..UIo uhaja in T«-lj» t Marijini brfi p.4iljanja na •Lun ra r>r Uto - k, •t P"l M a . . 4 „ - ,. M HM !••» . I .. m
i*0 pusti : U «e Ifl.. 10 r1. 11 pol lfU . ft „ . i čftrt leta i .,
Vredniitm in..pra je v Kotpotkih ulii-ah . H. i i-i. jasne) »t. 117.
St. 74.
V Mariboru i24. septembra 1868.
Omanih i
Za NMAM 'ln-topna Trsi« M plaćaj« li kr, *» sr natinni Ikrjt 5 kr. It s.- linka Jkrat, 4 kr. te M Inka .lkr.it-\eie punif liki- <» plaru -ji-jo p« prodora.
k 11
•••k j<< planil peljl la .10 1.
M rrata|.).
Tocaj r.
Slovenci na Koroškem!
C. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu nam je z odlokom od 19. sept. t. 1. št. 25 praes. zarad tabora na Bistrici naznanilo, da nam je zarad premale daljave med Bistrico in Celovcem vsled postave 25. nov. 1867, §. 7. tabor prepovedan, dokler v Celovcu zboruje deželni zastop. To se Vain daje na znanje, da nihče ne bode v zmoti; a preloženo ni odloženo! Spomladi se snidemo tem bolj pripravljeni in v obilnišem številu.
Osno v alci tabora na Bistrici.
Telegram „Slov. Narodu",
V Ljubljani, 23. sept. Deželni zbor je ovrgel volitev novomeško dr. Zupana in odobril z 18 proti 8 glasov volitev narodnega kandidata Ravnikarja.   Razgovor zelo razdražen.
Prave namere.
Redar jamota velikojezična posestnika in ravno tako velika germani-zatorja Kroiner in Dežman v deželnem zboru Kranjskem nepoklicano moliti očitno izpoved slovenskega naroda naštevajo razen narodove zaostalosti in revščine še celo trumo grehov, kterih narod slovenski nikdar ni imel in jih nikdar ne bo imel, ako se no vresničijo namere teh dveh mož in stranke, kteri sta se s svojo krvjo zapisale; nikoli ne pozabita, kakor pravi novomo-dični Sireni, zapeti temu ravno pred zaničevanemu narodu veliko pesem o nemški kulturi, in mu kazati z rokami, s kterimi sta isti trenotek neusmi ljeno brodila po njegovem drobovji, na znano mamljivo podobo sreče, bla gostanja in boljše bodočnosti, na ktero so celih 1000 let kazali njuni pred niki gormanizatorji, ktera se je pa še vselej odmaknila in v zraku zgubila, kodar je razbegani narod svojo roko po njej stegnil — podobna onim prikaznim, o kterih nam pripovedujejo popotniki po afrikanski puščavi Sahari, znanim pod imenom „Fata morgana".
Da nemški stranki ljubljanskega zbora, ktera jezuitovsko tolažilo: namera opravičuje sredstvo" tira do najzadnje konsekvencije, niso nikdar njena sredstva bolj izpod rok polzela in svojo sovražne osti naravnost gro-zneje proti njej obračala, kakor dandenes, to morata praporščeka te stranke, če tudi ne javno priznati, ampak vsaj bridko dovolj v srcu čutiti. Ce pa vendar vsemu temu vkljub njuni pogum ne omaga, če skoz in skoz na novo povzdigujeta tolikokrat pobito nemško zastavo med Slovenci in krčevito ste-zata roke, s kterimi hočeta združiti „nemško Dravo s sinjo Adrijo", če tudi drugi odrastliki istih namenov in teženj po deželnih zborih slovensko vprašanje zanikujejo, da celo trdijo, da v nekterih letih na slovenskem Štirskem no ho nobenega Slovenca več, potem mora imeti velika protinarodna stranka med Slovenci za svoje „drzne in smele nasnove" svojo zadnjo zaslombo celo kje drugje, kakor v obetani svobodi, kakor v zmagonosni moči nemško „kulture" ali v veliki ideji vsem pravične avstrijske države. Kar so diplomatično zamolčali veliki gospodje na Dunaji, ki si kedar so v veseli družbi dobre volje celo šopek „ravnopravnosti in miru ter sprave med narodi" za klobuke vtikajo, kar modro zakriva mali Dežman, česar si ne upa razkriti niti velika „Presse" niti pertlikovec „Blatnik", to jo v strastni žlobudravosti brez ovinkov po svetu razne sel „Fremdcnblatt" v svojem 250. štev., kjer je svojo stranko kakor se pravi iz „šolo ovajal". Da pokažemo namene in sredstva te stranke, ktera so ne množi kakor Labanova čreda po naravnih zakonih, ampak po znanem primerljaji zmajevih glav v Herkulejovi basni, priobčujemo vsem kterih se tiče, v resen prevdarek omenjeni članek „Fremdcnblatta", ki se blezo takole glasi:
„Med mejami našo države imamo malo, a zanimljivo narodnost, o kteri se mnogo redkeje v javnih listih govori, nego o Čehih in Poljakih. V mislih imamo slovenski narodič, kteri med Nemce, Ogre, Hrvate in Lahe stisneu se tudi zavedati začenja, in se da bi tudi nekaj na svetu pomenil, napihuje kakor žaba v basni, ki jo kakor znano hotela tolika biti kakor vol na travi. — Kdo je našim Slovencem v izgled, vemo. To so koštrunokodrati Cehi ob Veltavi. Sicer so se dali Slovenci zapeljati vabljivemu glasu svojoga diplomata iz dež. zbora — Klunu, tako da so kot pobratimi Tirolcev v državnem zboru sedeli; da bi pa poravnali korak, kte-rega so storili do približenja in pobotanja, ter se zopet prikupili Čehom, vedo se plesovodje starih in mladih Slovencev, kakor da bi bili obnoreli. Večino, ktero stranka Plehveis-Toinan brezdvojbeno ima, pri vsaki tudi najmenjši priliki rabijo, da nemško inenjšino šiloma vdušti; dogodite polne nevihte in silo se snujejo v sicer tako mirni in dolgočasni Ljubljani, da še več, celo „ljudski zbori", torej tabori v češkem smislu se napravljajo in pri takih prilikah delajo sklepi in rdi ducije", češ da bodo preplašenim in zavzetim .gospodom na Dunaji" laso po koncu gnale. —Tako novarno vendar še ni, da
ravno je tudi „drugi veliki slovenski tabor", kteri je G. t. m. na veliki ravnini pri Žavskcm trgu dve uri od južnoštirskoga celjskega mesta zboroval, kakor prvi v Ljutomeru sklenil: „Slovensko dežele se imajo združiti v edino Slovensko". —O'ffcOr^Slovencev „vsake starosti in vsacega stanu", kteri so kakor trdijo Slovanom prijazni časniki v Žavcu taborili in so „zedinjenje vseh slovenskih dežel" enoglasno in navdušeno sprejeli, hladnokrvno so izgovorili — brž ko no nevede — veliko besedo. Kajti kaj so tako imenovane „slovenske dežele?" — Štirska do Drave, lep kos južnozapadne Ogcr-ske, rodovitno Medmurje, za ktero ste se vlekli Ogorska in Hrvaška, kos Istrije, Trsi z okolico, Gorica in Gradiška, Kurnalije z Vidmom, veči del Koroške in kot jedro in čista domovina cela Kranjska s Iločcvjcm in glavnim mestom Ljubljano, kteri jo po trditvah mladih Slovencev namenjena velika bodočnost, da so le enkrat vsi Nemci in „nomškutarji" potope v Ljubljanici z njenimi znanimi okusnimi raki ali vsaj „revni in nagi" iztopo čoz mejo slavne "Slovenije."
Kakor se vidi so ljubljanski gospodje pri dobrem teku, šo pri boljem kakor gospodje v Pragi; ti imajo vsaj na videz nekoliko staroosivele zgodovinske pravice, s ktero si morejo po zraku graditi svoje gradove, oni pa hočejo državo slepiti, o kteri vo le še pravljica pripovedovati.   Še več, Čehi ki bi hoteli svoje domišljije izvrševati, imeli bi pri tem opraviti le z Nemci; Slovencem pa bi se na pot stavila dva kulturna naroda, Nemci in Italijani razen tega bi tudi mirni ne ostali Magjari, ki vsak palec svoje dežele sumljive varujejo , ko bi „Tonian Debeli" s svojo lepo črno brado pričel križarsko vojsko, da bi oprostil svoje rojake v Železni županiji. — Nekoliko že vemo, kaj nam bodo naši Slovenci na našo zasrambo (sic!) odgovorili. S kratko poreko: Bog obvaruj, z ogerskimi sosedi se no bomo prepirali in vojskovali, šo menj s svojimi brati Hrvati, s kterimi nas vežo sveta mati Slava; tudi meja mladega kraljestva italijanskega se ne bomo dotaknili.   Svoje silo obračamo lo proti sovražniku, ki se iz severa med nas vriva, proti največi nevarnosti, proti germanizovanji Slovencev! — Kakor da bi bil žo kdo resno poskušal Slovence ponemčevati!   Dakako, kobi se ne bila 16. stoletja ovirala reformacija, brž ko ne bi se zdaj no razlegal nikakoršen slovanski glas po poklinah in prepadih pustega Krasa.   Z „novim naukom" vred bi se bil tudi nemški jezik vkoreninil v neplodnih tleh in od našega južnega morskega obrežja bi nas ne ločilo več slovansko oblastjo, kjer „poštoni" domačini kamenje lučajo za neškodljivimi nemškimi rokodelskimi popotniki in kjer se nemški pevci in turnerji iz zavetja pretepajo z debelimi krepelci. Da bi staro vero varovali krivoverstva, podvezah so vsemogočni jezuiti žile, po kterih nam je zdrava kri dotekala iz Nemčije in narodno gibanje je  v Avstriji bolj in bolj zamrlo, posebno na južnih mejah, kjer jo od 17. stoletja sem italijanstvo korak za korakom napredovalo in jo na Kranjskem ponemčevanjc popolnoma  potihnilo. (?)   Vsemu temu vkljub si slovenski jezik ni mogel ohraniti svojega gospodarstva ob Dravi.   Počasu a zanesljivo je pregazil nemški kulturni jezik tudi brez podporo vladine (?) čez reko in je leto za letom mirno pridobival nove dežele.   Število ponom-čenih Slovencev se je množilo, s tem pa tudi fanatizem narodnih prenapetne-žev. In čudno, kar smo videli na Ceskem, kar drugje, to nahajamo tudi tu. Voditelji protinemškega slovenskega gibanja so Nemci, slavohlepni 1'anatikarji, prenapeti sanjači, slabe glave, za ktere ni bilo prostora v dodelanem (?) nemškem svetu, da so si pustili kot zvezdo prvo vrste v nasprotnem ležišču kadilo potresati.   Tomanov oče se je šo pisal „Thomann", Herman jo poštenih Nemcev dete in mladostni župan ljubljanski, dr. Kthbin Costa, je nemško odgojen sin germanizovanega Italijana, ki je sam v nemški literaturi nekaj delal in so dolgo ni mogel potolažiti zarad „zatelebanosti" svojega ljubega sina.
To na primer so voditelji protinemškega ter — ker je eno in isto — protiliberalnega gibanja v domišljovanim kraljestvu „Sloveniji", gibanja, ktero bi rado v zvezi z osurovelimi (verbaucrt) vaškimi duhovniki nemški kulturni tok zajezilo in našemu opravičenemu pohlepu po morji vrata zapahnilo. — Ali prišlo bo vse drugače. Najboljši izmed Slovencev — opominjamo le na predsednika naše zbornico poslancev — stojo že na naši strani, dobri v kratkem pridejo za njimi, ako so bo vlada z mirno stanovitnostjo vedela ogibati napak preteklosti in svetovna zgodovina bo čez ljudsko sodrgo prestopila na dnevni rod. Neustavljivo se bo delal most, ki bo zvezal z Adrijo nemško Dravo, most, ki nam bo dal Trst v našo roko. Sicer to ne bo most, ki so dela iz lesa ali kamenja, ali iz železa in jekla, pač pa most, kterega bo naredila nemška pridnost, nemška stanovitnost in nemška poštenost (Uisum tenatis?). In po toin trdnem, ncrazrušljivom mostu bo tudi naš (nemški) jezik po neprcprosljivih postavah natorne potrebe napredoval. Ko bi pa mi tii doma v Avstriji ne imeli več potrebne moči, da bi si napravili ta most, potom hi slabo in lagodno stalo za nas — ko bi ne dobili pomoči od zunaj!" Tako daleč „Kremdenblatt".
(I naših dramatičnih zadevah.
Držeč sc obljube, ktero je „Slov. Narod" stavil v svoj program: da ne bode namreč služil ni osebam ni strankam, temuč vedno imel pred očmi korist slovenskega naroda, grajal je ta časopis že marsikaj domačega kar ni tako, kakor bi moralo biti, kakor si pošten domoljub želi da bi bilo, in kakor bi dostikrat tudi lehko bilo, ko bi bila volja in energija napake, nepotrebne obzire in slabosti odpraviti. Ce pa je to in ono grajal, storil je dolžnost, ki jo ima poštena žurnalistika, da povo tudi lastnim ljudem istino; storil je to s pošteno patrijotično namero, da bi se napaka spoznala in zboljšala in dostikrat ni zastonj grajal.
Ko je Dežman v Ljubljani ustanovil svoj dnevnik, namenil se je udrihati po slovenstvu, a ne iz ljubezni do našo predrage slovenske domovine, ne iz ljubezni do Kranjske dežele, tudi ne z pošteno voljo resničnega napredka, temuč iz sovraštva do nekterih, ki bolj na čelu slovenskega gibanja stojo in iz sovraštva vsega kar tudi on od svoje matere ima, do slovanstva. In njegov sumljiv „Tagblatt" je imel jako nepotrebno prijaznost, da je iz prvega početka svojega bitja s tem za nas reklamo (?) delal, da nas je vedno m vedno citiral, t. j. ali posamezne stavke pulil iz dopisov in člankov, ali pa celote za svojo mavho prirezal in svojim bralcem (karakterizovali smo jih že večkrat) s tistim potuhnenim veseljem kazal slabote v našem taboru, ktera diči človeka, ki je iz slovanskega tabora pobegnil med tiste Nemce, ki imajo po Borno-jevih nemških besedah pri pisalni mizi grd in „velik gobec", in „značaj neznačajnosti".
V zadnji seji deželnega zbora kranjskega je, kakor znano, dr. Toman nasvetoval, naj sc kranjski glediščih fond ne porabi samo za nemško gledišče , temni tudi za slovenske dramatične zadeve. Mnogo sc je govorilo, Dežman in Kromer sta svojo ljubeznjivost in očetovsko skrb za razvijanje jezika njunih očetov, Kaltcncgger in Zavinšek nekoliko poštene pravičnosti pokazala, izvrstni prijatelj „Slov. Nar." g. Svetce pak jo pokazal svojo biblično pohlcvnost Nemcem nasproti, kajti kakor oni berač v evangeliji bogatega samopašnika, tako je on Kromerja, Apfaltrcrna ct consortes prosil milo in ginljivo do solz na koncu svojega govora: privoščite nam nekoliko drobtinic , ki od vaše mize padajo. In od veselja iu nemškega ponosa je poskočilo gori do grla Dežmanovo srce na to proseče Svetčeve besede in visoko s Tagblattovega katedra je dal g. Svetcu to-lo absolucijo: „Mi (menda po božji milosti gospodarji slovenskih dežel, zidalci mostu od nemške Dravo do nemško Adrije eto. ote. Pis.) privoščimo slovenski Taliji drobtino od mize tea-trovega fonda. Kar bode odpalo bosta gotovo inteligencija in kapital ljubljanskega mesta znala nadomestiti. (Jo pa bo slovenska muza pri tej pičli brani pod patronstvom fajmoštrov Pintarja in Tavčarja, grofa Barbo in policijskega komisarja Svetca okrepila sc, dvomimo itd." V Tagblattovcm članku se še daljo razliva žolč zoper „atentat na nemško gledišče", pripoveduje, da so „Novice" evangelij novoslovenske omike, — daje tu v nemškem gledišči za „omike željnega Slovenca zdaj pa zdaj vendar še prilika" omike in in inteligencije najti, — da sc imamo šo mnogo od Nemcev učiti —■ da gledišče ni „za kmeta" temuč za omike iskajočega Kranjca — in naposled podpira svoje nemškovanje s citiranjem „Slov. Nar.", rekoč: „V Sloveniji omikane družbe , po izpovedi „Slov. Naroda" ni, in tako jo tudi s slovenskim glediščem". Da si ravno nas je razen važnosti stvari same, posebno ta opomba morala prignati, da spregovorimo, omenili bomo to naslanjanjc nemškega ljubljanskega dnevnika na nas, bolj spodaj, zdaj nam bodi dovoljeno nekoliko opomniti o prej omenjenih izrekih.
Iz cele debate in iz predlogov prejšnjih let jo razvideti, da je kranjski deželni zbor kot postavni zastopnik kranjske dežele in kot nastopnik pravic nekdanjih stanov, ki so ta glediščni fond ustanovili, oskrbnik tega kakor deželnega fonda. Za vsacega kdor so ni še svoji krvi izneveril jo daljo razvidno, da nas jo nemštvo do tje pripeljalo, da jc mogoče, ka v čisto slovenski deželi more star kranjski sin za jezika svojo matere razvitek tako ljnbeznjivo skrbečega kazati sc, kakor 0. k. g. Kromer. Iz teh dveh razlogov, in ker menimo, da je vsako preskrbno varovanje nemškega življa med nami sun z nožem v naš naroden obstanek, bili bi popolnoma za to ko bi bil g. dr. Blcivvcis besede, ki jih je izrekel, v predlog formuliral in ti jal: če hoče mala peščica kranjskih Nemcev gledišče, naj ga plača sama. Iz tega razloga pa smo tudi te misli, da je poslanec Svetce samo svojo prav osebno besedo govoril, če je djal: „privoščite nam drobtinico" — kajti preverjeni smo , da slovenski narod z drobtinicami ni in no hode zadovoljen in mora nehati v lastnem domu od preširnega tujca beračiti drobtino pravice. Co samo nosimo glavo v tla pobešeno, če sami kažemo svojo strahopotnost in namestu hleba, ki nam gre, lepo moledovamo za privoščenje ene drohti niče, po tem res zaslužimo, da našemu nasprotniku, ki nikakor ni posebno nježen in rahločuten, raste greben in nam se z oči v oči pove: z drobtino sc ne boš napasel, torej ne doboš ničesa.
„Tagblattov" dramaturgični prerok, ki slovenski Taliji iz dlani osodo bere, meni da je njej in slovenstvu grozen udarec priložil, če pravi da pod patronstvom ali varstvom fajmoštrov Pintarja in Tavčarja, grofa Barbo in policijskega komisarja Svetca ne bo imela krepkega življenja.   Da si se ti „omikcželjni Kranjci" po Tagblattovcm in Kromcrjevetn zagotovilu hodijo ' ljubljansko nemško gledišče učit lepega obnašanja in inteligentne družbo, ven dar so ne bomo prevsopihali z očitanjem, da se vsega tega lepega niso nau čili, kar kaže hudobnost omenjenja ravno teh imen , kterih gospodov se ni nobeden in se no bo nobeden oglasil ni za kacoga glediščnega intendanta, niti ne za cenzorja slovenskih dramatičnih iger ki sp in še bodo. Ko bi bi ljudje, ki nam nasproti stoje pošteno misleči, ločili bi našo narodnore dosameznih oseb. (Kon. dr
Iz deželnih zborov.
Interpolacija,
ktero so stavili slovenski poslanci JO. septembru d<> vlttdntga tatiopmka r de želnem zboru štirskem. (Konec.)
Ta odnarodna, z večino advokatov in notarjev podpirana birokracija, ki nima druzega zasluženja, kakor da narodov jezik v govorjenji zo-perno pači in kvari, iu lastno nezmožnost jeziku naklada, veže se z narodu odvrnenim delom meščanstva, kedar velja pri volitvah ali v mestih ali deželnih okrajih narodnega kandidata premagati.
S pomočjo teh dveh faktorjev, ktera domačo slovstvo in druge narodno naprave nič ne podpirata, pač pa narod pri vsaki priliki kolikor mogoče za se rabita, vriva se zopernaroden element z vsemi pripomočki v občinska, okrajna zastopništva, v deželni zbor, tam ima prvo besedo in razsodbo o narodnih in dušnih potrebah naroda, s svojim upljivom izvabi umetne, nezdravo želje iz njega, da bi jih zopet porabila kot podporo za nenarodne predloge in sporočila.
Narodnjak jc povsod nazaj potisnen, odstavljan, celo preganjevan. Njegov jezik je zrinen v vasi in tudi tam s tujstvom zatiran, tako da sc ne more razviti. Tujstvo, ki nima za ljudstvo ni razumljcnja niti srca, ima oblast.
Neznatna manjšina zavira notranjo narodovo moč, na ktero so stav-Ijajo neprenosne tirjatve, zavira duševno razvijanje, ki jc le na narodni podlogi — v lastnem jeziku — mogočo in ki je prvi pogoj materijalnoga blagostanja. Ogromna večina, jedro ljudstva, jc namestu čvrstega in zdravega narodnega življenja, obsojeno na pohabljeno in potrto duševno življenje.
Telo narodovo je razkosano, v tem razkosanji brez moči. Narodni zastopniki delajo v šestih različnih deželnih zborih osamljeni in v tej osamljenosti oslabljeni.
V štirskem deželnem odboru Slovenci niso zastopani, dasiravno jih jc dve petini vsega deželnega prebivalstva; tukaj v vis. deželnem zboru so med 68 poslanci samo z b narodnimi poslanci zastopani a bi mogli v najugodnejšem slučaji z 12 zastopani biti.
Kako so je v tem deželnem zboru dozdaj na narodno, duševno in materijalno dobro Slovencev gledalo, to je vis. vladi tako znano.
Kor se kaže pomanjkanje razumljcnja in dobre volje, ker državne pripomoči popolnoma iu povsod pogrešamo, skoro je izginilo upanje, da bi so to stanje v denašnjih razmerah /.boljšalo.
V enačili in sem ter tje šo hujih razmerah so naši sorodnjaki v družili imenovanih deželah.
Naj torej vis. vlada blagovoli razumeti, če se zdravi del ljudstva upira vsemu, kar v nevarnost stavlja in slabi njegovo narodstvo in njegovo dobro, če se ustavlja zoper ono nenaravno in nravnost podirajočo sistemo 'tujčevanjn, ki ude ene in iste narodne družine, meščane in kmete, celo posamezne ude v občini in družini razdvoja in v razprtje spravlja, če svoje r c še nje vidi samo v z ed i njeni naroda v eno politično-narodno celoto z narodno upravo; da se to spoznanje vedno bolj širi in v časopisji, v javnih slovenskih taborjili razglaša, spoznanje, ki je določno izrečeno v peticiji, ktera je bila ministerstvu Šmerlingovemu žo 1. lKtil predložena in od 20.000 Slovencev podpisana in ktero živo zastopajo Tli domoljubi.
Visoka vlada bode, znajoča prav ceniti zaklade, ki so v razvitji narodnosti za državo samo založeni, tem bolj z dohrotnostjo željo slovenskega naroda, ktere smo v deželnem zboru tudi mi izrekli, slišati blagovolila, ker se da popolna dejanska zvršitev najviše spoznanega načela narodne ravnopravnosti pri zdanjih razmerah naroda komaj izpeljati; ker hi tako zedinjenje pomenilo pridobitev in povspeh mednarodnega miru, in bi bilo najbolji pripomoček nektere Avstriji sovražne tendencije odvagovati.
Da sc za zdaj uresniči narodna ravnopravnost na oblastjih naših vo-lilccv, dovoljujemo si c. k. vladnemu zastopniku s spoštovanjem staviti
vprašanje:
Kaj misli vis. vlada storiti, da se dejansko uresniči narodna ravnopravnost v šoli in uradniji na slovenskem oblastji dežele; in ali hi bilo vlado vzlasti volja, zaukazati uradnikom in javno povrjenim pisinosestavljalcem. da se nauče slovenskega jezika in pismenega uradovanja v tem jeziku, in sicer da se nauče v določenem obroku, če no hote iz služeh izpuščeni biti, — in ali je vlade volja, v slovenske sodnije nemudoma postaviti uradnike, ki so jezika zmožni.
V Gradcu 18. septembra 1808.
Dr. Jožef Voinjak.       M. Herman.        Dr. .11. 1'rclou. A. Leniek. J. Lipold.
II. seja dcželiiega '/.bora kranJNltcgfa 21. sept.
V zadnji seji sta bila izvoljena za perovodji poslanca Dežman in Preveč. Peticij jc izročenih: 1. peticija nemškega političnega društva v Ljubljani zarad osnove postave o ravnopravnosti jezika v šoli; 2. prošnja kamniškega mesta v zadevah spremembe dež. volilnega reda; 3. prošnja dramatičnega društva za podporo iz deželnega zaklada.
Dr. Bleivvcis poroča v imenu deželncga odbora o napravi deželnega sirotišča in stavi v 5 točkah sledeče nasvete: naj sc vzame do znanja, da je pod Kogoji stavljenimi od ministerstva deželni odbor od vlade prevzel zaklado USl       line za sirote, in da se je obljubilo v ta namen nekoliko dohodkov I iz pri'.odnje državno dobrodejne loterije; za to obljubo naj izreče deželni lodboi Nj. veličastvu zalivalo dež. zbora; deželnemu odboru naj so naloži, da : sme pod pogoji stavljenimi v seji srenjskoga odbora ljubljanskega 20. marca IdGG sprejeti pri ljubljanskem magistratu ležeče zaklnde ustanovnin za sirote; deželni odbor naj se dogovarja z ordinarijatom in ljubljanskim stolnim kapi-telnom kot dednikoma vse zapuščine gospe M. Svetino, da bi so prihodnje sirotišče umestilo v hiši 73; deželni odbor naj poteh vodilih sestavi in predloži osnovo statuta za sirotiščo in sc v tej zadevi dogovori s konsistorijom,
ljubljanskim srenjskim zastopom in deželno vlado.
Pri splošnem besedovanji se oglasi Dežman proti nasvetom: Pričujoče sporočilo je le posnetek obširnega sporočila 1. 1866. Deželni odbor preklada celo stvar od leta do leta. Deželni zbor si mora jasen postati v 3 vprašanjih: O nadzor-ništvu cerkvenem in kako se to vjoniu v prejšnjim sklepom, da prevzame nadzorni-štvo dež. odbor 2. o določbi Svetinino oporoko: Vodnik sirotišču naj bo moder in brumen duhovnik in 3. ali naj si dež. zbor s to določbo z;i vselej roke zveže neglede nato, ali se bo dal tudi zmerom tak vodja najti. Vsa ta prašanja hoče dež. odbor nerešena pustiti. Torej svetuje Dožinan; naj se celi predlog izroči v pretres in nasvet peteričnemu odboru.
Poslanec 1'intar razkazuje, da zapuščinsko obravnavanje po M.Svetini ni še končano, da torej dež. odbor ni mogel nego splošna vodila postaviti, sicer se da sreča človeška doseči le na krščanski podlagi, in le duhovna odgoja jc porok dobremu vspehu.
Dr. Costa zavrača Dežinanovo trdilo, da bi bil predlog nepopolen. Kar se tiče duhovnoga vodstva, moralo bi imeti sirotišče kranjske dežele, ki se zvesto drži cerkve in vere, katoliški značaj. Deželni odbor hvaležno sprejema Svetinino ustanovo. Čuditi se jc Dežmanu, da toži o poninnkanji duhovnikov, kar sicor ni njegova navada. Ni torej vzroka voliti poseben odbor; kdor ima kaj proti predlogu, naj to javno izreče in se ne skriva za odbore.
Dežman je hvaležen izvedeti, da dež. odbor sprejema Svetinino ustanovo ; zakaj pa tega dež. odbor ni jasno v sporočilu povedal, on (Dež.) ni vajen svoje misli skrivati. — Dr. Costa odgovarja, naj bi se deželnemu odboru naročilo, da vse potrebno pripravi, da se more sprejeti Svetin ina ustanova. — Kromerju jc vse sporočilo odveč, ker ne navaja nič novega; kaj je z zapuščino je vse neznano, torej jc nemogoče izrekati, ali se ustanovina sprejme ali ne. Ali je pa duhovna odgoja najbolja, to je vsaj še odprto vprašanje.
Poročevalec dr. Blcivvcis odgovarja, da sc vsi ugovori za prav tičejo duhovnega nadzorništva, ktero je nasprotnikom trn v peti, kar je Kromer vsaj naravnost izrekel.   Duhovščina ima velike zasluge za ljudsko šolo.
Pri glasovanji pade nasvet Dcžmanov. (Kon. pr.)
14. seja deželnega zbora sirskega 11. sept.
Poslanec (,'onrad poroča v imenu posebnega cestnega odbora o osnovi postave glede kompetencije in ravnanja v cestnih zadevah in povdarja, da ta osnova nima namena cestno postavo 1066 leta do cela, a le v nekterih oddelkih, kjer sc jo posebna potreba pokazala, dopopoluiti. Odbor misli, da se cestno vprašanje cele dežele tudi ne more na enkrat v eni postavi rešiti, kar so bo še lc zgodilo, ko se bo v posameznih slučajih žc mnogo postavne in dobro premišljeno tvarinc nabralo. Brez ugovora se sprejme prvih G §§., kteri govoro od dolžnosti zcmljiščnih posestnikov, da morajo svoja posestva za javno ceste proti primerni odškodnini prepuščati, in o tem, kako sc imajo varovati ob cestah ležeča posetva in poslopja; tako splošna določila imajo tudi sledeči kteri so so po dolgem besedovanji med poročevalcem, posa-znimi poslanci in c. k. namestnikom z nekterimi premembami sprejeli. Dr. Fleckh poroča o načelih, po kterih so sc okrajne ceste uvrstevalc; ta načela so splošna načela promete, torej jim tudi zbornica pritrdi.
Odbor nasvetuje za okrajne cesto I. vrste med drugimi sledeče na slovenski zemlji: cesto iz Lipnice v Marbrcg skoz 4 okraje; cesto iz Cmureka v Ljutomor in Ormuž skoz (i okrajev; cesto iz Ptuja čez sv. Trojico v Radgono skoz 3 okraje; cesto i/, sv. Trojice čez st. Lenart, Pesnico itd., v Kibis-wald skoz 4 okraje; cesto iz Poličan v Rogatec do hrvaške meje s pristransko cesto čez Podplat v Brežice do železnico skoz 5 okrajev; cesto iz železnice« postoje Dolčnji Dravberg čez slovenski Gradec v Varpovas s pristransko cesto iz Gorćnjega Doliča čez Konjice v Poličane skoz B okrajev.
Poslanec Herman svetuje, naj so izreče tudi cesta iz Ptuja čez Mousherg v Rogatec za okrajno cesto I. vrsto. Poslanec VVaser želi, da bi se ta nasvet izročil odboru v pretres. Waserjev nasvet ne velja in sc potrdi Hermanov. Posl. Lipold svetuje, naj se cesta iz Celja čez St. Jurij v Šmarje done med okrajne ceste I. vrste, zbornica mu no pritrdi. Posl. dr. Voš-njak živo priporoča naj bi sc tudi cesta iz železnične postaje Pragorsko v Slovensko Bistrico postavila med prvorazredne, ker se po njej mnogo vozi in jo torej zelo važna. Zbornica sicer ne pritrdi, vendar naloži deželnemu odboru naj o tej zadevi pozveda in poroča v prihodnji sesiji. — Ob '/„3 popoldne jc seja končana; prihodnja seja v sredo; na dnevnem redu stoji nasvet posl. VVannischa, naj postanejo ljudske šol« deželni zavodi, postava o kobrih in poročila finančnega odbora.
12. seja deželnega zbora koroškega 1*. sept.
Prošnja srenjo Kočanske, naj bi sc zopet napravila ces. zrebčarija v Reisachu, izroči se finančnemu odboru, da jo v imenu deželnega zbora priporoča pri državnem vojnem in kupčijskem ministerstvu.
Da se popravijo vodni bregovi v. Dragančanski okolici, dovoli sc 400 gl. za reguliranje vode Ziljc sc dovoli 3000 gl. iz deželne blagajnice, ravno isto svoto bo dala država. Prošnjo nekterih srenj v zadevah reguliranja te ali one vode sc izroče finančnemu odboru.
Giitz poroča o zakladu za zcinljiščno odvezo za leto 180!) , in sc sklene da se postavijo  stroški in  dohodki tega zaklada v deželni proračun.
13. seja rtcs.fliicKa '/.bora koroškega 19. sept.
se jc pečala s početka s cestnimi zadevami, in jc zbornica pritrdila vsem nasvetom odbora za stavbe in ceste.
Dr. Mcrtlitsch bero poročilo političnega odbora o spremembi i. 89 srenjskega roda, o kaznih, ktero bi imelo zadevati zamudne ali zanikeme župane.  Se potrdi z malimi premembami po nasvetu odboroven
Isti poročevalec poroča o novi postavi za šub. Določba t< postave, da ima domača sronja gnanče\    m sto deželnega zaklada plat 1    U-oške za
šub.  Ta nasvet je razdvojil zbornico v dva nasprotna tabora, in jc bil kriv, da je bilo besedovanje ž« več kakor živahno.
Proti postavi so posebno poslanci kmečkih volilnih okrajev govorili. Giitz pravi, da se jo v zadnjih časih žo marsikaj deželnifi stroškov preložil na ramo posameznih snuj, da pa zato deželna naklada ni postala menjša. Pripetiti bi se moglo, da bi ena sama srenja plačala 200 gl. za šub. Tudi državne obla^tnije so opominjale, naj bi se srenjam preveč plačil ne nalagalo, ker bi sicer drž. davke ne mogle plačevati, (iironsoli pravi, da jo ta postava le nasledek ono 12. maja t. 1.. in naj bi bila v spodbujo. da bi srenje bolj pazile na lastne rironiakc in postopače. Dr. Krvvein meni, da m prava pot, ako sc srenje s tem k avtonomiji silijo, da se jim nalaga vedno večih plačil. Tschabuschnig govori za postavo, tako tudi deželni predsednik in tako naprej v dolgi vrsti za in proti. Kako so bile misli razcepljene, kazalo je glasovanje. Glasovalo sc jc trikrat o isti točki, a vselej kaj druzega sklenilo, toliko časa, da sc je po imenu glasovalo in postava zavrgla z Hi glasovi proti 15.
KI. 7. seja de/elnega /.bora goriškega 17. sept.
Ni poslancev: Knje/.onadškofa, dr. Deperisa, Dottorija, pl. Prctisa, dr. Visiuija in dr. Žigona. — Prebere in potrdi se zapisnik prejšjnc sejo.
Deželni glavar nasvetuje, naj se dovoli poslancu pl. Prctisu na DJegOVO prošnjo, da sme nedoločen čas v toplicah ostati. Sc dovoli. Vabi nadalje peticijski odsek, naj si izvoli začasnega predsednika, ker jc Dottori zarad nesreče, ki je njegovo družino zadela, zadržan.
Peticija Ajdovske občine, podana po dr. Tonkliju za pomoč iz deželnega zaloga, da sc napravi 4 razredna glavna šola v Ajdovščini, gro pete-eijskemu odseku.
Dr. A hram bere to-lo interpelacijo: Že v zborovi seji 3. marca 1803 jc odgovoril ccs. komisar na Čcrnetovo interpelacijo, da je pooblaščen Goriški polit, okrajni urad početi vse, kar je treba, da sc odpravi mitnica na Dornberški cesti pri Šempetru, ter preloži na primerniši kraj, tako da ne bo treba plačevati cestnine ljudem, ki dohajo po ti cesti, pa ne tikajo mestnih ulic.
Ni znano, ali jo počel kaj okrajni urad o tej reči, ali no; to pa vemo, da mitnica je še vedno na tistem mestu. Zato jo bil ponovil Čorne bvojo interpelacijo v seji (i. dec. 1800; pa sejna doba se je končala, prodno je došel odgovor. Zdelo sc je vendar, da ta reč sc obrne k boljšemu , ko je spoznalo lani c. kr. ministerstvo notranjstva na pritožbo občin, ki morajo posipati cesto, da so opravičeno to tožbe proti ces. mitnici na cesti, ktero so občine same izdelale, in ktero morajo tudi sanic vzdržavati. — Pričakovalo se jc tedaj, da bodo c. kr. oblastnijo, potem ko sc jc sploh priznala pravičnost tožeb, rešil« nemudoma določno to zadevo.
G. kr. namestništvo jo sicer naznanilo dež. odboru, da je podalo dotično predoge ministerstvu notranjih opravil. — Pa tu gre ccs. erarji za kakih 1000 gld., ktere mora zgubiti, če sc mitnica odpravi, in treba je tedaj poprej pretehtati, kako bi sc dala ta zguba na drugi strani poravnati!
Vendar mislimo, da v enem letu bi se bilo lehko vso dobro pretreslo, kaj je storiti, da si jc bilo naglo ravnanje silno potrebno, ker med tem s« dalje tirja krivična cestnina, cesta pa, ktero sinemo šteti med najvažnejše naše dežele, gre od dne do dne bolj pod zlo.
C. kr. namestništvo jc dopisalo preteki, julija, da jo poslalo nedavno c kr. finančno vodstvo konečne predloge ministerstvu, da sc mitnica odpravi; bilo bi tedaj kaj zanimivo, da bi se nam odločno naznanil« vladino namer« o tej zadevi še pred koncem sedanje sejne dobe.
Podpisani pričakujemo tedaj od obče poznano uljudnosti gosp. ccs. komisarja, da nam pojasni brž ko mogoče, iu sicer:
1. Ali se j« že dokončala razprava, vsled ktere se odpravi mitnica na Dornberški cesti, in če ne, kake overe so ustavljajo, da so ne reši še konečno ta zadeva V
2. Je li namenjena vlada povrniti občinam, kar so bile plačalo 1. 18G3 za posipanje to cesto?
3. Kako misli vlada povrniti vse to, kar se je potirjalo na cestnini za ces. erar, od kar stoji mitnica?
Cos. komisar: Ta zadeva mi še ni dosti znana, odgovorim v eni prihodnjih sej.
Prestopivši k dnevnemu redu bere C and u s:s i sporočilo finančnega odseka o računih zaloga zentljiseno-odveznih ostankov od 1. 1848 za 1. 18G7 in 18G8, Wcrdenb«rškcga in štipendijskega zaloga za 1. 1807, Sc odobre enoglasno.
Dr. Pajer, sporočevalec šolskega odseka, bere poročilo o Goriškem zavodu za gluhoneme, ki naj bi sc povzdignil za deželno napravo. Popisuje celo zgodovino toga zavoda, odkar ga jo osnovalni odbor ustanovljal do denašnjega dne". Omeni, da zavod jc jel hirati zadnja leta in zlasti odkar jc prevzela nadškofijska kurija oskrbništvo; da sc menjša število hranjencev zastran denarstvenih stisk od leta do leta, tako da jo 80 prišlo na 44; da so tudi poslopja v prav slabem stanu, da kmalu ne bo več bivati v njih; da je žc vodstvo samo vsled vsega tega, in ker ni našlo pomoči pri škof. kuriji, prosilo najprej c. kr. namestništvo in posled deželni zastop, naj so zavod povzdigne za deželno napravo in naj sc podpira iz deželnih zalogov.
Po ustanovili! (statutu) bo zavod deželni Goriško-Istrski; premoženje njegovo so spremeni v deželni zalog, kterega bo oskrboval deželni odbor Goriški. — Stroški zavodovi se pomnožijo, ker se povekša število zrejencei na 00. Kolikor ne bo zadostovalo premoženje, založita deželna zaloga Goriški in Istrski, prvi ."., drugi 2 petinki. ■— Podučevala bosta v obeh deželnih jezikih 2 učitelja, ktera imenuje dež. odbor Goriški in 2 šolski sestri (nuni). Goriški dež. zbor izvoli ravnatelja (vodja); ta si preskrbi vso drugo niže osebje za poslužim. Zastran poduka v veroznanstvu se prepusti konzistorju upliv, ki mu gre. — Sprejemajo se branjenci vsako dve leti. — Mizarsko delavnico, ki je zavodu pridružena, vodi /.najden mojster. Iz Goli "kega sc bodo sprejemalo po 24, z Istrskega po IG in iz Tržaškega po 8
hranjonccv, zadnji za lotno plačilo 1110 gl, Na ostala mesta se sprejemajo ptujci za plačilo. Stroške bosta opravljala dež. odbora Goriški in Istrski na podlagi letnih preudarkov. — Ako bi litela Istra ločiti sc in napraviti si sama za-se tak z:«od, izroči se jej njenin del javnega in 2 petinki privatnega premoŽenja; darila pa in zapuščino ohranijo svoj izviren namen. — Redar potrdita oba dež. zbora ta pravila, se prevzame zavod in sc sestavi natančen inventar.
Javno premoženje zavodovo donaša na leto 1300 gl., od tega spada blizo tretjina na Goriško; privatno pa znaša okoli HO.OOo gl. Po preudarku, ki ga jc sestavilo vodstvo, bi moral donašati naš deželni zalog 2000 gl. na leto, brez tega, kar bi se potrosilo, da so poslopja popravijo in razširijo.
Poročilo sklene z nasvetom: Naj deželni odbor potrdi pravila, ki naj se potom predložijo Istrskemu zboru, da jih tudi on odobri. S tem naj se ustanovi podlaga, na kteri se vzdigne zavod gluhonemov v Gorici za deželno napravo.
Dr. Doljak nahaja marsikaj spotikljivega v odsekovem sporočilu, posebno meni, da so škof. kuriji krivica godi, ker so jo poganjanje ž njo o tej zadevi tako nagloma zdrlo, prodno je bilo mogoče sc ugodno porazumeti. Nasvetuje tedaj, da prodno so povzdigne zavod gluhonemov v Gorici za deželno napravo, naj se naroči dež. odboru, da jame vnovič pogajati se s škof. kurijo zastran upliva, kterega naj ho ona imela na zavod, zastran opravil, ki hi se imele izročiti šolskim sestram in zastran reda (discipline), kojemu bi se moralo te podati.
Po dokončani debati, ktere se vdeležujeta le dr. Doljak in poročevalec dr. Pajcr, se glasuje in Doljakov nasvet pade. Sprejmejo sc posamezni paragrafi pravil brez ugovora in odobri se h koncu odsekov predlog enoglasno (Doljak je bil odšel).   Seja konča o 78/4 uri.
I) opis i.
Iz Notranjskega. Seljan. 18. sept. ]Izv. dop.J Kamor koli človek po slovenski zemlji pride , novsod sliši o taborih govoriti. Ze smo tudi v resnici dva ljudska tabora na Štirskem doživeli, obečajo se nam za prihodnji čas tudi enaki tabori na Goriškem, v tržaški okolici in na Koroškem, le edina naša osivela Ljubljana o taborih noče nič slišati, kajti naši prvaki menda še ne vedo kaj poreče vlada. Ako ravno je naš kraj izvzemši po tujstvu hrepenečo Postojno za tako zbirališče komaj ugoden, sem vendar slišal v Planini glas, da tudi mi moramo sklicati tabor v Cerknico ali na Razdrto, Če prav sta ta dva kraja kot stanovališča naj bolj za domačo reč vnetih Slovencev povsod znana, sc vendar ne da tajiti, da bi bila Ljubljana ali njena bližna okolica zato naj bolj prilična. Naši „kmetje" zahtevajo pri mnogih prilikah upeljavo slovenskega jezika v šole in uradnijc in pravijo, da se mora ravnopravnost slovenskega jezika tudi djansko upeljati. Marsi-kteri govor smo žc o tem predmetu čitali ali dejansko ravnanje jc še vedno tem terjatvam nasproti. Mi imamo večino v deželnem zboru mi ne potrebujemo taborov. Ta je napačna, lc pojmo med prosti narod, čitajmo tu v kaki družbi „Slov. Nar." ko sporočuje o Štirskih taborih: če ti je poslušalce šo na tako niski stopnji omike, ti hvali domačo besedo časopisa in zahteva: tudi pri nas moramo napraviti slovenski tabor, mi hočemo, da sc nam ho v slovenski besedi pisalo, da sc nam no bo več škoda godila, kakor se nam jc do sedaj, ker sc nam jc lc v tujem jeziku pisalo; mi vsi Slovenci smo bratje, mi hočemo biti združeni, kakor so drugi narodje združeni.
Voditelji in prvaki naroda, ne prezirajte njegovih tirjatev, podajte se med priprostoga kmeta, da boste njegove želje zvedeli; napredujmo tedaj, dano bomo zaostajali. — Slišal sem posamesne pomenke da bi mesto g. Mulaja za deželnega odbornika znal biti voljen pošteni narodnjak France Kotnik posestnik na Vrhniki.
Politični razgled.
Slovenskima poslancema Hermanu in dr. Vošnjaku so zahvalnice in pozdrave telegralično poslali: Omladina iz Melnika, Jan Bavorski v imenu delavcev, domoljubi iz Nimburga, iz Mlade Beleslave, meščanska beseda v Pragi, domoljubi iz Kovdnicc, iz Benešova in dr. Priobčujcmo lc poslednje imenovanega, ki se glasi: „Hermanu in Vošnjaku, neustrašljivima borivcema za narodno samostalnost slovenske domovine tisočem a slava! Vi na jugu mi na severu branim o lipo slovansko. Stojmo vsi kakor skale, kakor zidovi in črna zemlja naj ga pogrezne kdor odstopi od občnega dela".
Ministcrska kriza se no da več tajiti in če jo tudi za nekoliko dni zatajo, zopet in zopet se prikaže. Prvi povod jej jo bil, kakor smo že pravili, potovanje cesarjevo v Galicijo, ktera izhaja od strani sedanjemu ministerstvu popolnoma nasprotne. Pravijo, da je tudi g. Beust pri njej, kar je prav verjetno: g. Beust si ve svojo večino poiskati in se šo za prihodnje čase mogočega ohraniti. K temu je prišlo še poljsko vprašanje. Mini-stersko svetovalstvo bo imelo te dni govoriti o željah poljskih, in bodo sklepi te seje odločivni ali ministerstvo ostane ali gre Večina njegova se bolehno oklepa dccembcrskc ustavo in noče Poljakom ničesar več dovoliti. Mogoče je, kakor jc žc svet, da izstopijo le 3 ministri. To samo pa že dualistom spanje krati, ker so jim jc bati, da pridejo potem federalisti na izpraznjena inesta.
Nekoliko deželnih zborov hoče pri priliki, ko bodo sklepali o spremembi volilnega reda, odpraviti t. i. virilnc glasove, kakoršni so glasovi škofov in rektorjev. V ustavnem odboru gorenje-anstrijskega zbora je te din vladni znstopnik rekol, da bi ministerstvo takih nasvetov ne moglo cesarju v potrjenje j>x*cdložiti.
V gališkem zboru jc zdaj velika adresna debata. Kar je dozdaj znanega, je blizo to-lc: Groholski poroča iu nasvetuje, naj sc sprejme adresa Izdali 1) in odgovorni vrodnik Anion Toiiinh Lastniki:
in resolucija. Rusini izreko, da se ne bodo niti besedovanja niti glasovanja vdeležili in zapuste zbornico. Govornikov v različnem smislu je mnogo zapisanih. Borkovski hoče, da so samo adresa sprejme, resolucija pa opusti, delegati naj se ne odpozovejo, a tudi ne volijo novi drž. poslanci. Ziemal-kovski razklada dobre strani sedanje ustave, posebno razširjeno deželno avtonomijo v srenjskih in šolskih zadevah, on svari pred presmelo politiko. Smolka govori poldrugo uro proti pošiljanju poslancev v drž. zbor, opisuje svoje lastno delovanje od leta 1848 sem in pravi, da le pošten federalizem more rešiti Avstrijo. Krzecznovvicz zametujc trdila Ziemalkovskega in graja vlado. Ad. Sapieha želi jasen program narodne poljske stranke in pravi, da bo še resolucij nasvetoval.   Debata še ni končana.
Deželni zbor v O p a v i je z veliko večino sprejel resolucijo proti češki deklaraciji. Po tem, kar nam poroča brzojav, je videti, da šleski poslanci ne bero brez koristi ščujočih dunajskih časnikov.
Mesto Miihlfelda je izvoljen dr. G iskra v državni zbor.
Kar so dozdaj sliši, ne pojdo ministerski predsednik Auersperg s cesarjem v Galicijo.
K liberalni novi eri piše celo nemška „Vorstdt. Ztg.": Mi vidimo , da hodi sedanje ministerstvo ista pota, ktera je hodil Šmerling sebi in državi v pogubo. Trdo se postopa proti časnikarstvu, tiskovne pravde, ktero so s početka samo na češkem preplodno rastle, množe se zdaj tudi na Dunaji, in način, po kterem se te pravde vršć, spominja nas na žalostne čase* v kterih smo menili, da so žo davno pokopani.
Iz Prage so čuje, da jc više vojno zapoveljstvo zapovedalo, da se vojakom ne sme tudi naj menjši odpust dajati. Dunajski listi pripovedujejo, da velja to samo za Prago, kar je zelo verjetno in ima menda biti državni pozdrav česki narodni svečanosti na dan sv. VVenceslava prihodnji ponedeljek. Nemški časniki vedo praviti, da bodo Cehi ta dan napravili ogromno demonstracijo. — Skoraj enoglasno so zopet volili 4 narodne poslance v deželni zbor. Ti sc bodo v zboru pokazali, zvestobo cesarju in postavam obljubili, znano deklaracijo podpisali, potem pa šli vsak po svojem poslu. Tako si pušča „Pr." iz Prage brzojavljati.
C. kr. namestnik na Češkem je na Dunaj pozvan.
O sklepih in debatah hrvaškega zbora, v kterem uradniki in Rauchovi pokorniki čudno gospodujejo, nimamo posebnega sporočati, če to ni več kakor posebno in nezaslišano, da po okroiranem volilnem redu voljen zbor še n c p o s t a v n o sklepa. Da si so ti možje sami sklenili, da mora polovica poslancev in udov v zboru nazočih biti, da so sklepi veljavni, sklepajo ti zborniki zoper lastno postavo, čo jih jo tudi namestu G2 (polovice) lc po 42 nasočih. Nič no pomaga če posl. V o n č i n a od soje do sojo kon-statuje da ni postavnega števila. K dnevnemu redu — to jo glasilo! — Za nas je to dobro.   Hrvatom so bodo oči odprle.
V deželnem zboru ogerskem jc izročil minister prosveto medver-sko postavo za krščanske cerkve. Kis se pritožuje o nekterih nepriličnostih pri državni železnici, vlada obeta pomoči. Deak predlaga svojo nasvete o tem, kako naj bi sc posvetovalo o proračunu, nasveti v drugi seji obveljajo. Minister Gorovc jc predložil postavo o odvezi vinske desetine.
Potovanje pruskoga kralja po deželah severne zveze je imel političen in vojaški namen. Kralj je hotel one, ki se no morejo sprijazniti s prusko suknjo, za so in za svojo namene pridobiti, a tudi vsemu svetu pokazati, da je njegova vojska vsak trenotek pripravljena z orožjem v boj.
Španjski pun t je bil lc na videz vdušen, pod pepelom je ogenj najprej tlel, kar jo celo naravno, ker se ni najmenjša trohica v uegnjusno samovoljnem in slabem gospodarstvu in vladanji bila zboljžala. Vnel so je zdaj tem živahnije. Vso stranke so se združile, da odpravijo nepriljubljeno, nesposobno kraljico z njenim vojaškim repom priliznjencev. Iz dežele izgnani generali so se vrnili, P rim in Aoda sta na potu proti Madridu. Vse državno vojno bradovje jc odpadlo ter se pridrnžilo upornikom. Brati jo, da se je kraljica odpovedala sinu na korist. Punt ima federalistično-republikanski namen.
OsmanPaŠa je prava kuga za Bosnijo, ktero oropujo kakor le more, da si svoje žepe polni, ljudstvo pa v vedno večo nesrečo in siromaštvo spravlja. Tako jc bil prepovedal, da Bošnjaki svoje govedine no smejo no repa iz dežele prodati. Ta prepoved je zdaj sicer vsled avstrijskega protesta odstranjena , a vendar kaže, kacib sredstev se tiranstvo poslužuje, da si denarje grabi.
Turška ima zelo sovražne naklepe proti Kom unski. „Indp. blg." pripovedujejo, da je že veliko turške vojske pripravljene vsak trenutek planiti čez Donavo. Na prošnjo romunske vlade prosi Anglija za Romunsko, Francoska pa na vso protege ogenj podpihuje, kar pa Napoleona ne bo branilo, da bo hinavsko pred božji altar pokleknil in za mir molil — se ve da le, če ga pri tem bogoslužnem (?) početji množica vidi.
Najnovejše vesti.
Praga. Vrednik „Correspondcnzo" , J. Krcis je obsojen na dva meseca sedeža s potežem in 200 gl. plateža.
Zagreb. Živkovič kot 1. govornik menjšinc dokazuje potrebo, da je ban vojak , da se združi vojaška granica in Dalmacija, in pa kvaro pogodbe iz denarstvenega obzira.
Pariz. Grof Girgenti je potoval v Madrid, več voditeljev radikalne stranko španjske je šo tli. Vojni minister misli pustiti 80.000 gl. na dom. Mesto Kadiks so dobili uporniki v roke.
Dunajska borza od 23. septembra.
6°/0 metaliko  50 11. 70 kr. Kreditno akcije 200 fl. — kr.
•ri"/o mctalike r. obresti v maji in nov. 57 fl.30 London   116 fl. 70 kr. 5% narod, posojilo  01 U. 40 kr. Srjbro   118 fl. 75 kr.
1800 drž. posojilo  81 U. 80 kr. Cekini  5 fl. 51 kr.
Akcijo narod, banke   708 fl. — kr.
Dr. Jože VoMiijnk in drugi. Tiskar Eduard Janžič.