551 Letnik 41 (2018), št. 2 IN MEMORIAM Peter Ribnikar (1925–2018) 10. 10. 2018 smo se na dr a v eljsk em pok opališču v Ljubljani poslo vili od ar hi v sk eg a s v etnik a P etr a Ribnik arja. R ojen je bil 30. 7. 1925 v R etnjah pri Kri - žah v občini T ržič na Gor enjsk em. Osno vno šolo je obisk o v al v Križah in gim - nazijo v Kr anju. Med ok upacijo je bil k omaj polnolet en mobilizir an v nemšk o v ojsk o in poslan v Gr enoble v F r ancijo. Pr ed k oncem v ojne je bil zaprt zar adi s v ojeg a odklonilneg a stališča do nemštv a. P o mat uri leta 1945 je študir al zgodo vino in geogr afijo na Filozof ski f a - k ult eti v Ljubljani. Opr a vil je osemmesečni ar hi v ski t ečaj v Dubr o vnik u, ki g a je pripr a vil tamk ajšnji Inštitut za zgodo vino Jugoslo v ansk e ak ademije znanosti in umetnosti. Leta 1951 je diplomir al in se zaposlil v Osr ednjem drža vnem ar hi vu Slo v enije, danes Ar hi v R epublik e Slo v enije. Bil je eden r edkih slo v enskih ar hi - vist o v , ki je do u v edbe študija ar hi vistik e na Filozof ski f ak ult eti v Ljubljani v se - demdesetih letih pr ejšnjeg a st oletja, opr a vil k akršno k oli šolsk o usposabljanje za delo v zgodo vinsk em ar hi vu. Leta 1953 je opr a vil str ok o vni izpit , leta 1963 mu je k omisija pri R epublišk em sekr etariatu za k ultur o SR S podelila nazi v višji ar hi vist , leta 1975 je postal ar hi v ski s v etnik. Leta 1988 se je upok ojil k ot pomoč - nik dir ekt orja r epublišk eg a ar hi v a. Je prvi pr ejemnik Ašk er če v eg a priznanja. V ar hi vu je P et er Ribnik ar opr a vil obsežna t emeljna dela za v arstv o in upor abo ar hi v sk eg a gr adi v a. Ur edil je obsežne ar hi v sk e f onde, k ot so Deželni stano vi za Kr anjsk o, R epr ez entanca in k omor a za Kr anjsk o, Ilirski gubernij v Ljubljani, Drž a vno namestništv o in Deželna v lada v Ljubljani, Deželno pr ed - sedstv o v Ljubljani, Bansk a upr a v a Dr a v sk e bano vine (s sodela v ci), pa zbir k e zemljiških knj ig, zapuščinskih in v entarje v , Collectanea Hist oričneg a društv a za Kr anjsk o, gr aščinski ar hi vi Bled, P olho v Gr adec, Ostr o vica in Snežnik, ur edil je tudi no v ejše f onde, k ot so Drža vno t ožilstv o, Višje in V r ho vno t ožilstv o v Lju - bljani, Gla vno ja vno t ožilstv o SNOS, Ja vno t ožilstv o LR S do leta 1952, Pr ezidij Ljudsk e sk upščine LR S 194 5–1953, K omisija pri Pr eds edstvu SNOS za ugota v - ljanje zločino v ok upat orje v in njiho vih pomag ače v 1944–1946, ar hi v K omisije drža vne k ontr ole 1950–1952, Plansk a k omisija LR S 1947–1952, in še vrsta dru - gih f ondo v je po v ezana z delom P etr a Ribnik arja. T o obsežno delo je zaht e v alo v elik o str ok o vno znanje, saj je gr adi v o v na v edenih f ondih nastajalo od k onca 15. do sr edine 20. st oletja. R ezultati njego v eg a dela so po vzeti v Splošnem pre- gledu fondov Državnega arhiva LRS (Ljubljana 1960), v Vodniku po arhivih Slo- venije (Ljubljana 1965), za k at er eg a je P et er Ribnik ar pripr a vil tudi del popiso v f ondo v in zbir k nek at erih drugih imetnik o v ar hi v sk eg a gr adi v a in v jugoslo v an - sk em v odnik u Arhivski fondi in zbirke v SFRJ - SR Sloveniji , ki g a je izdala Z v eza ar hi v skih dela v ce v Jugosla vije (Beogr ad 1984). V elik e vr ednosti je bilo Ribnik arje v o pozna v anje f ondo v za r azisk o v alce v Ar hi vu. V sak emu, ki ni našel želenih podatk o v po v odnikih, in v entarjih in dru - gih ar hi v skih pomag alih in se je obrnil nanj, je bil pripr a v ljen s v et o v ati in tudi pomag ati pri isk anju. Če je bilo tr eba, je upor abnik om pomag al pr ebr ati in r az - r ešiti star e t ežk o čitlji v e t ek st e. Ribnik arje v e pomoči pri br anju t ek st o v , pisanih v gotici, so bili deležni tudi ar hi visti, ki so se pripr a v ljali na str ok o vne izpit e. Delo P etr a Ribnik arja je seg lo tudi na podr očje v arstv a oper ati vnih ar hi - v o v pri delo vnih or g anizacijah. Izk ušnje s t em delom je dobil že ob prihodu v ar - hi v , k o je bilo tr eba ob takr atnih št e vilnih r eor g anizacijah delo vnih or g anizacij r eše v ati njiho v o ar hi v sk o gr adi v o pr ed izgubo. T r eba je bilo nadzor o v ati šk ar - tir anje, ki je bilo pogost o pr ek omerno in šk odlji v o. Pr a v pri t em delu so prišle do izr aza tudi Ribnik arje v e osebnostne lastnosti, k ot so disciplina, doslednost , vztr ajnost , izje men spomin, ki so zagot o vile r esnično k ak o v ost t eg a najbolj od - go v orneg a str ok o vneg a dela. Njego vi zapisniki v dosjej ih f ondo v , ki jih je delal ob obiskih pri ustv arjalcih, so z natančnim popisom stanja omogočali nemot eno SI AS 135/14, Arhisko društvo Slovenije, Peter Ribnikar pred ploščo, ki govori o turškem vpadu v Cerknico 1472. Foto: Jernej Kos, 1966. 552 Osebne v esti || P ersonalia nadaljnje delo in po desetletjih pr e vzemanje gr adi v a v zgodo vinski ar hi v . Delo v zunanji službi je opr a v ljal do upok ojitv e in g a s kr ajšo pr ekinitvijo tudi v odil. Leta 19 78 je v Ar hi vu tudi f ormalno pr e vzel v odenje sekt orja za odbir anje, zbi - r anje in hr ambo ar hi v sk eg a gr adi v a. Pri Sk upnosti ar hi v o v Slo v enije je pr edsedo v al K omisiji za vnapr ejšnje iz - ločitv ene sezname. Pri Z v ezi ar hi v skih društ e v Jugosla vije je bil Ribnik ar član K omisije za spr emljanje in pospeše v anje zaščit e ar hi v sk eg a gr adi v a zunaj ar hi - v o v in po ustano vitvi S v eta za k oor dinacijo dela ar hi v o v SFR J (1985) član nje - go v e k omisije za sist em zaščit e ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a zunaj ar hi v o v . K ot dober poz na v alec ar hi v sk e pr oblematik e je sodelo v al pri pripr a v lja - nju zak ono v in pr edpiso v o ar hi vih t er pri njiho v em u v ajanju v pr ak so. Bil je ment or mlajšim k olegom v domačem ar hi vu in drugih ar hi vih, kjer je s v et o v al in pomag al or g anizir ati zunanjo službo t er tudi sam sodelo v al pri njiho v em delu. Naj v eč je sodelo v al z ar hi v oma v K opru in No vi Gorici. Pri P o - kr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici je bil član k omisije za potrje v anje vnapr ejšnjih izločitv enih seznamo v , k er ar hi v ni imel do v olj dela v ce v , da bi sesta vili k omi - sijo. Sodelo v al je v pr ocesu izobr aže v anja dela v ce v , ki so delali z dok umentar - nim gr adi v om. Na seminarji h, ki sta jih or g anizir ali Dela v sk a uni v erza in Z v eza k ulturnih or g anizacij, je pr eda v al o v alorizaciji in odbir anju ar hi v sk eg a gr adi v a, ur ejanju in mat erialnem v arstvu t er ar hi v ski zak onodaji. Napisal je d v a prir oč - nik a: za dok umentalist e pri društvih in drugih k ulturn ih or g anizacijah (1980) in za de la v ce, ki delajo z dok umentarnim gr adi v om (soa vt or , 1984). V osemde - setih letih je v Ar hi vu v odil r azisk o v alno nalogo Osnove valorizacije arhivskega gradiva za preučevanje republiške uprave od leta 1945 dalje . Bil je član S v eta Ar hi v sk o-muzejsk e službe Uni v erze v Ljubljani. Od leta 1976 je bil član K omisije slo v enskih ek spert o v za izv edbo ar hi v sk eg a spor azu - ma z A v strijo iz leta 1923 in Pr ot ok ola iz leta 1958. Bil je ek spert v III. sk upini – K or oški deželni ar hi v . V Ar hi v sk em društvu Slo v enije je akti vno sodelo v al od njego v e ustano - vitv e. Vključe v al se je v ak cije ob ar hi v skih t ednih, se udeleže v al str ok o vnih sr ečanj in zanje pripr a vil v eč r ef er at o v . V eč let je bil član društv enih odbor o v . Društv o mu je leta 2004 podelilo častno članstv o. V ar hi vu je so delo v al pri pripr a v ah r azsta v: Družbeni razredi na Sloven- skem (1955), Dokumenti za zgodovino industrije (1961), Slovenščina v dokumen- tih skozi stoletja (1971), Nacionalni in socialni programi pri Slovencih (1975), Ko- munistična partija v Sloveniji 1919–1941 po dokumentih državne uprave (1979) idr . Sodelo v al je pri r azisk a v ah in pripr a v ljal in obja v ljal prispe v k e pr ed v sem s podr očja s v ojeg a dela: Posestne in gospodarske razmere loško-snežniškega go- spostva od XVI. do XVIII. stoletja (Kr onik a 1955); Slovenske podložniške prisege patrimonialnega sodišča Bled (Ljubljana 1976). R ezultata r azisk a v v tujih ar hi - vih sta Vodnik po arhivskem gradivu za Jugoslavijo v Osrednjem državnem arhivu v Pragi in r azpr a v a o slo v enskih dokt orjih, pr omo vir anih na Ka r lo vi uni v erzi v Pr agi (Zgodo vinski časopis 1992). Izjemno delo in nepogr ešlji vi za r azisk a v e dog ajanja pri nas neposr edno po prvi s v et o vni v ojni so Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918– 1921 . Delo, ki g a je načrt o v al že v sedemdesetih letih, je k ončal po upok ojitvi. Izšlo je v tr eh zv ezkih leta 1998, 1999 in 2002. Zanj je pr ejel Ašk er če v o prizna - nje (2002). P et er Ribnik ar je bil zv est Ar hi vu R epublik e Slo v enije v es s v oj delo vni v ek. R azg ledan, izjemno dela v en, vztr ajen in natančen je delo opr a v ljal z v elik o odgo v ornostjo in znanjem in je prispe v al v elik delež h gr aditvi in ug ledu ar hi v a in ar hi v sk e službe. Za s v oje delo je poleg priznanj str ok e pr ejel tudi visok o dr - ža vno odlik o v anje r ed dela z zlatim v encem (1987). Marija Oblak Čarni