ercator (Muas? ©@D0@
Opekarniška 9, Celje
sobota 8. oktober 2005, ob 11. uri PRIKAZ PRIDOBIVANJA MOŠTA sreda, 12. oktober 2005, ob 18. uri OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE
ZMEDA MED	SMRT MALIH
CELJSKIMI DIMNIKI VINOGRADNIKOV
	•3!		1 ! II rn
Bs čt «. ■ ETK en _ rci ie t in mac _ rcuA inn CIT			
I banka celje
5«riGr
Foto: GREGOR KATIČ
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
"NOVA" OKNA
prednost jo v kvaliteti
080 1 2 24 www. mik-ce.si
MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje 03 425 50 50, salon Ljubljana 01 547 20 20, Maribor 02 480 01 45
DOGODKI
mĚĚtĚĚĚĚĚĚĚIĚKĚĚĚĚĚKĚĚKtĚĚRWmB.
UVODNIK Pisanja
URŠKA SELIŠNIK
Ta teden je bil v znamenju odprtih pisem - direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek je pisal žalskim svetnikom in županu; župan Lojze Posedel svetnikom in Svetelšku; vmes je še kak žalski svetnik reagiral na zadnja dogajanja v občini. Je odveč omeniti, da so vsa odprta pisma pristala tudi v rokah novinarjev?
Domnevamo, da pisma pri novinarjih niso pristala zato, da bi ocenjevcdi pismenost podpisnikov posameznih odprtih pisem - zdi se, da so se novinarji znašli v vbgi tistih, ki naj bi ocenili, kdo ima y sporu prav. To je seveda nemogoče! Kot je v navadi, vsaka stran s svojimi argumenti in trditvami napol prisega, da je njeno stališče pravilno- Med temi argumenti pa se seveda najde tudi nekaj dejstevi ki jih vpletene strani malce spremenijo, zamolčijo ali kako drugače zaobidejo. Zato se v sporu Žalec-avtobusna po-stdja-nakupovatni center-Engrotuš (in vsem, kar stoji zadaj) nimamo namena postavljati na nobeno stran.
Vendarle ostaja nekaj dejstev. Če sem podpisana prav prebrala: v odprtem pismu Engrotuša, se je A. Svetelšek žalskim svetnikom, sicer z lahkoto, opravičil In ker sem podpisana prisostvovala zadnji seji žalskega sveta, me moti, ko nekateri govorijo o konstruktivni razpravi Podpisana poznam tudi gostilniška natolcevanja o občinski preprodaji zemljišč podjetju iz Idrije in denarju, ki naj bi ga Engrotuš prihodnje leto vložil v volilno kampanjo v Žalcu... Skratka, kako že gre tisto, kdo naj prvi vrže kamen?
V	resnici pa je sporno eno dejstvo: reči nekemu občinskemu vodstvu, da je njegovo delo »koruptivno, izsiljevalsko ter skrajno neodgovorno in neposlovno« - človek bi pričakoval, da bo tisti, ki je trditev izrekel, to tudi dokazal. Ali pa se opraviči, čeprav se bojim, da je zato že prepozno. Toliko pa ustroj in delovanje žalskega občinskega sveta tudi poznamo.
Jabolko je kralj Kozjanskega parka
Čeprav je vreme v tem tednu močno ponagajalo prizadevnim organizatorjem 6. praznika Kozjanskega jabolka, pa so večino prireditev vseeno izpeljali. Vrhunec bo praznik Kozjanskega jabolka pod pokroviteljstvom ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika dosegel jutri in v nedeljo z veliko tržnicp z regionalnimi proizvodi.
V	izjemno lepem trgu Podsreda bodo od cerkve in Ba-varsko-slovenske hiše mimo upravne stavbe do konca trga postavili kar 56 stojnic, ki jih bodo zasedli razstavljalci različnih društev, ekoloških in drugih kmetij. Na tržnici bo možno poskusiti in kupiti domače pridelke in izdelke, kot so jabolka, sok, med, siri, bučno in oljčno olje, zeliščni izdelki, kruh, pecivo in drugo. Na ogled bodo predstavitve ministrstev, zavarovanih področij, partnerskih muzejev, društev in združenj, predstavili bodo tradicionalne obrti, stiskanje jabolčnega soka, žganjekuho, na ogled bo velika razstava gob gobarskega društva in drugo. V soboto bo tržnica s spremljajočim kulturnim in športnim programom odprta od 10. do 19. in v nedeljo ob 10. do 16. ure.
Danes (petek) bo predstavitev projekta Interreg IIIA v sodelovanju Slovenije in Hrvaške z delavnico o travniških sadovnjakih, v katerih so v petih letih strokovno očistili več kot 6.000 starih vrst jablan in jih rešili pred propadom. Zvečer bodo v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi otvorili razstavo starih sort jabolk, ki sta jo pripravila Adrijan Černelč in Vesna Zakonjšek.
TONE VRABL
KRATKE-SLADKE
H
Zatočišče
Na partizanski Čreti je največ zanimanja povzročil prvi mož Mercatorja Zoran Jankovič, ki je sicer prišel in odšel še med proslavo. Mnogi zbrani so ugibali, kaj najboljši sosed počne na Čreti. Da bi iskal lokacijo za novo trgovino, je bolj malo verjetno, razgled pa tudi ni tak, da bi zajel vse Erine trgovine. Mogoče pa je iskal miren prostor, kamor se bo zatekel potem, ko ga bodo lastniki uspeli odstaviti...
Bolni občinarji
»Edina planirana postavka v proračunu, ki jo dosegamo in presegamo, je plačilo nadomestila za čas bolniške odsotnosti, kjer smo s 117 odstotki že presegli letni plan ...« je izjavil celjski svetnik Jožef Turnšek med razpravo o (ne)doseganju proračunskih ciljev v prvem polletju.
Dan za zgodovino
V Celju slavnostno odprli prostore Fakultete za logistiko
4. oktober bo za vselej z veliki črkami zapisan v zgodovino Celja. Na ta dan so namreč Fakulteti za logistiko v uporabo in upravljanje predali obnovljene prostore nekdanje Kovino-tehnine upravne zgradbe. Fakulteta za logistiko s sedežem v Celju in enoto v Krškem je članica mariborske univerze in prva celjska fakulteta.
Prostore za fakulteto je odkupila in obnovila Mestna občina Celje, pri čemer izreden finančni vložek, ki presega 5,6 milijona evrov, ni daritev na oltar dejstva, da je Celje od zdaj naprej univerzitetno mesto. Finančni vložek bo čez nekaj let pozabljen, je ob otvoritvi dejal dekan prof. dr. Martin Lipičnik, Celju pa bo ostal dobiček v spremembi identitete mesta in v novem zagonu za razvoj novih študijskih programov. »Logistika je veda, ki se ukvarja s tem, kako zagotoviti pravo dobrino v pravem času, na pravem mestu in s primernim dobičkom za tistega, ki to storitev izvaja. Za logistiko je značilno, da ustvarja visoko dodano vrednost, kajti blago je ničvredno, dokler ne najde kupca,« je še dejal Lipičnik.
Z besedami »najprej štal-ca, potlej kravca,« pa je svoj slavnostni nagovor začel rektor mariborske univerze dr. Ivan Rozman, ki se je pose-
bej zahvalil za vztrajnost in odločnost partnerjev tega projekta - občin Celje in Krško.
Celjski župan Bojan Šrot je prepričan, da bo fakulteta spremenila vsebino življenja v mestu, ki bo v prihodnje na družabnem, kulturnem in športnem področju bolj pestro. »Največ pa pomeni prihod profesorjev, ki v mesto prinašajo močan intelektualni kapital. Z začetkom delovanja fakultete je poplačan trud zadnjih 5 let, odkar smo spoznali, da moramo za svoj razvoj poskrbeti sami,« je ob zahvalah odličnim partnerjem
Utvontevtakultete za logistiko
in mestnim svetnikom, ki so vseskozi podpirali projekt, dejal župan Šrot.
Na fakulteti za logistiko je v Celju na univerzitetnem programu rednega študija vpisanih 85, na visokošolskem strokovnem pa 146 študentov, za izredni študij imajo v tretjem vpisnem roku še 110 prostih mest - doslej pa je na univerzitetni program vpisanih 57, na visokošolskega pa 93 študentov. Poklic logista je v EU uvrščen med prvih deset najbolj zaželenih poklicev med mladimi ljudmi.
Slovesno odprtje prostorov fakultete za logistiko se
je nadaljevalo s slavnostno akademijo,-ki se je je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in teh-nolgijo dr. Jure Zupan. Na akademiji so razglasili tudi ustanovitev Društva lo-gistov Slovenije, ki bo vsaka dva meseca izdajalo tudi znanstveno revijo v angleškem jeziku. Na fakulteti je že ustanovljen tudi raziskovalni inštitut, ki bo povezoval in usmerjal znanstveno raziskovalno delo profesorjev na fakulteti doma in v tujinj.
BRST Foto: SHERPA
Podeželje obiskalo mesto
Kruh najrazličnejših vrst, domače pecivo, na ekološki način pridelani kmetijski izdelki, vino in domače žganjice, postrvi, izdelki iz medu, pravi in papirnati cvetlični aranžmaji ... vse to in še več je v sredo v Celju polnilo šestnajst stojnic na prireditvi Podeželje v mestu.
Mojca Krivec
Prireditve ni preprečil niti neusmiljeni dež. Organizator - Kmetijsko-gozdarski zavod Celje v okviru programa Razvoj podeželja - je na Glavnem trgu postavil velik šotor, pri čemer je bilo obiskovalcev prav zaradi vremena manj kot lani, ko so takšno prireditev pripravili prvič. Kljub vsemu je bilo mogoče videti simpa-- Št. 76-7.
Domač kruh je bil samo ena od številnih dobrot na stojnicah.
tično predstavitev dodatnih dejavnosti, ki jih v okviru tega programa opravljajo na kmetijah v občinah Celje, Laško, Štore in Vojnik. Načrtov v razvojnem programu pa je še več. »Razmišljamo o ustanovitvi društva, pripravljamo program vzpostavitve kolesarskih poti do kmetij na podeželju in še marsikaj drugega, tudi podobne prireditve, kot je ta celjska, v drugih krajih in občinah. Žal meščani še vedno hitro najdemo na Go-oktober 2005 -
renjsko, k morju, naših ču dovitih kmetij na pragu mesta pa ne,« je razmišljala Moj ca Krivec, specialistka za raz voj podeželja pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, ki program vodi.
Na prireditvi pa niso le predstavljali in prodajali iz-
delkov. Poskrbeli so tudi za nastope izvirnih glasbenih skupin. Tako smo poslušali Laščane Pit mi dej, vojniške Taščice ter znano Vrajevo peč, zaplesali pa so tudi celjski folkloristi.
BRST
Foto: GREGOR KATIC
www.novitednik.com
HOVi tednik
DOGODKI
Leto odločitve
Korenine Slovenske vojske pred 15. leti pognale iz manevrske strukture narodne zaščite
. Zgodovinsko gledano je 15 let kratka doba. A vendarle tista, po kateri je mogoče obuditi verodostojen spomin. Leto 1990 je bilo za Slovenijo prelomno glede osamosvojitve, takrat so tekle tudi glavne priprave na morebitni oboroženi spopad ob osamosvojitvi. In četudi je večina dogodkov vsaj v začetku leta povezanih z delom tajnih enot L i. manevrske strukture, enote pa so se pretežno usposabljale vGotenici, dogodki niso obšli niti celjskega območja. O spominih na ta čas smo spraševali mag. Vikija Krajnca, takratnega poveljnika enot teritorialne obrambe (TO) vZa-hodnoštajerski pokrajini.
Brigadir Slovenske vojske je danes v ministrstvu za obrambo glavni inšpektor za obrambo, spomin na začetke vojaške kariere in zlasti na predosamos-vojitvene dni pa je še kako živ: »Po vojaškem roku sem se odločil za vojaško kariero, vendar ne v enotah JLA, kamor so me sicer vabili. Odločil sem se za TO, kjer sem že leta 1976, s činom poročniká, postal najmlajši komandant občinskega štaba. Čeprav sem opravljal še številna druga dela, je bila vse moje poklicno življenje povezano s TO.«
Kaj vse ste še počeli do prelomnega leta 1990?
Bil sem načelnik občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, kasneje sekretar. Ob delu sem študiral obram-boslovje in po diplomi postal najmlajši predavatelj tega predmeta na mariborski univerzi. Ukvarjal sem se z raziskovalnim delom, opravil podiplomski študij, publiriral ...
Na univerzi pa ste, kolikor vem, poštah tehnološki in tudi ideološki višek ...
To se je zgodilo prav leta 1990. Takrat sem ustanovil podjetje za varnostne zadeve, ki pa ni nikoli prav zaživelo. Sporočili so mi namreč, da se spreminja organziranost obrambnega področja in da me bodo v kratkem potrebovali, niso pa se še odločili, katero funkcijo bi opravljal. Postal bi lahko vodja centra za strateške študije, koordinator civilne obrambe ali pa komandant TO Zahod-
noštajerske pokrajine. Ko so bili konec septembra sprejeti ustavni amandmaji, se je vrtiljak hitro zavrtel.
Postali ste komandant TO Zahodnoštajerske pokrajine ...
Tako sta odločila novi načelnik TO Janez Slapar in takratni republiški sekretar za ljudsko obrambo Jelko Kacin. Poveljstvo sta mi ponudila 2. oktobra, dva dni pred pripojitvijo dotlej tajnih enot manevrske strukture k TO. Na sestanku sem naivno vprašal, koliko časa imam za razmislek. »Nič,« sta bila odločna. In tako sem postal najmlajši komandant TO, med vsemi novoimenova-nimi z najnižjim činom rezervnega kapetana. Isti dan je predsedstvo SFRJ v nasprotju z našimi sprejetimi ustavnimi amandmaji odločilo, da poveljstvo nad slovenskimi enotami TO prevzema 5. vojaško območje v Zagrebu.
Kako ste se lotih novih nalog?
Casa je bilo zelo malo. Že 5. oktobra je vojaška policija zasedla republiški štab TO. Ker
Odprta vrata Ozare
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja bo celjska enota društva Ozara v ponedeljek od 10. do 15. ure odprla svoja vrata vsem, ki jih zanima njeno delo.
Dan odprtih vrat bo v prostorih društva na Krekovem trgu 3. V ponedeljek bodo odprli tudi razstavo likovnih in ročnih del članov društva, ki bo v projektni pisarni Celje, zdravo mesto na Slomškovem trgu 4 na ogled vsak dan od 8. do 16. ure do 17. oktobra.
Celjska enota humanitarnega društva Ozara Slovenija se tako vključuje v prireditve ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki so namenjene seznanjanju javnosti s problematiko duševnih motenj z namenom destigmatizacije oseb s težavami v duševnem zdravju in promocije duševnega zdravja. V oktobru bo društvo Ozara Slovenija v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja RS in s podjetjem Johnson & Johnson izdalo tudi knjižico za otroke - Očka nikdar ni utrujen - kot pomoč pri njihovem razumevanju težav v duševnem zdravju.	MBP
je obstajala nevarnost, da JLA zasede še pokrajinska poveljstva, smo preverili položaj tudi v Celju, poveljstvo pa ustrezno zavarovali. Po reorganizaciji so pod moje poveljstvo prišle še enote iz Zasavja in s Koroške in nastal jenov pokrajinski štab. Delali smo po sistemu popolne konspirativnosti, izdelovali mobilizacijske načrte in načrte morebitne uporabe enot TO. Predvsem pa smo morali kar se da hitro poskrbeti za premeščanje orožja na varne lokacije. Vzporedno smo izvajali tudi reorganzacijo TO, ki je na območju mojega poveljstva pokrivala tri pokrajine. Do konca leta smo speljali vse organizacijske, materialne, kadrovske, finančne in prostorske rešitve.
S kom ste največ sodelovati?
Delovali smo po navodilih republiškega štaba, najtesneje pa smo sodelovali s policijo in organi civilne zaščite. Našteti pa moram vsaj najodgovornejše Sodelavce, ki so takrat delovali vpokrajinskem štabu. Ob meni so bih: načelnik štaba Štefan Šemrov, pa Zlatko Veho-var, Ivan Golob, Frančišček Za-vašnik, Ivo Vučetič, Marjan Hočevar, Dušan Škorjanc, Emil Pi-žom, Ludvik Onuk, Peter Mla-
kar, Peter Einfalt, Irma Prosen, Renata Sorčan in Ludvik Golob. Komandanti občinskih štabov TO so bili Vili Skrt, Adi Vidmajer, Jože Prislan, Niko Purnat, Franc Kapun, Alojz Grolegar, Leopold Kores, Bogdan Hvale, Franc Šuštar, Matjaž Piškur, Boris Logar, Viktor Jeromelj, Primož Šauc, Herman Jeseničnik in Zdravko Vilar. Komandant celjske 82. brigade je bil Jože Rajh, načelnik štaba pa Dušan Doberšek.
Pripravljali ste se, kot da bo v kratkem vojna, ki je potem res tudi bila. Kako?
Novembra je že postalo jasno, da so grožnje JLA resne. Z njimi so nas 25. novembra v Tacnu seznanili Slapar, Janša, Kacin in Bavčar, ki so nam povedali za ultimat o predaji orožja JLA, ki je zahtevala tudi predajo vseh naborniških evidenc. Še isto noč smo s sodelavci izdelali načrt ukrepov. Takoj smo vpoklicali več enot na usposabljanje, ukazal sem, da enote premestijo orožje v skrivna skladišča, povečali smo dežurstva in varovanje nekaterih pomembnih objektov. Iz najbolj zanesljivih in izurjenih teritorialcev smo formirali enote za posebne namene in pripadniki le-teh so dobili orožje na dom. Zlasti pa so se ves čas vrstile vaje in usposabljanje teritorialcev. Ko smo izvedeli, da namerava JLA 10. decembra priti po orožje in naborniške evidence, smo še poostrili varovanje, prepovedali dopuste, na usposabljanje vpoklicali še dodatne enote ... Takrat smo opredelili naloge in vlogo posameznih enot in sprejeli načelo, da bomo na silo odgovorili s silo.
Kako pa ste bili opremljeni?
Prihajala je nova oprema, od pušk 'singapuric' do terenskih vozil, nove opreme za zveze, 800 različnih kosov orožja smo dali pripadnikom enot na dom ... 9. decembra smo premaknili enote v okolico Celja in izdal sem ukaz o bojnem delovanju. JLA grožnje takrat ni uresničila in počasi smo sprostili število vpoklicanih. Prva kriza je bila mimo, toda uspešno izvedeni plebiscit nas je spodbudil, da smo še z večjo pripravljenostjo načrtovali ukrepe za osamosvojitev.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju) dodatne informacije na
lektro
'turnšek
Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115
KJE SO NASI POSLANCI?
Iskanje regij in pokrajin
»Žal mi je vsega tega časa, ki sem ga namenil regionalizaciji in hkrati me je sram, da v vseh teh letih nismo ničesar naredili,« je zasavski sosed Bogdan Barovič (SNS) v torek doživel enega od mnogih svojih čustvenih izlivov v celodnevni seansi slovenskih parlamentarcev. Župan Trbovelj je na svojstven način izrazil frustracijo, ki jo slovenska politika doživlja ob vprašanju decentralizacije in regionalizacije države.
Navidez preprosto vprašanje delitve države na upravne ravni, se pravi občine in pokrajine, poslancem nikoli ni prav uspelo, saj so pokrajine še vedno enako oddaljene, kot so bile na primer leta 1991, nekoč močne občine pa so se razdrobile v 193 bolj ali manj učinkovitih lokalnih skupnosti. Z vstopom v Evropsko unijo se je ves proces dodatno zapletel, saj mora členitev slovenske države potekati po evropskih pravilih (statistične kvalifikacije upravnih enot, NUTS), če želimo, da bo veljala tudi zunaj naših meja.
Temu je bila namenjena torkova razprava o zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki naj bi po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivana Žagarja pripomogel k zmanjšanju razvojnih razlik med regijami, med drugim pa opredeljuje tudi temeljne programske dokumente operativne narave ter povečuje obseg regionalnih spodbud. Bistvo zakona pa je v dveh določilih, ki dajeta vladi pristojnost, da sama razdeli Slovenijo na kohezijske in razvojne regije. Prve potrebujemo, ker bo Slovenski BDP dosegel mejo 75 odstotkov povprečnega BDP-ja v Uniji, kar pomeni, da naša država ne bi bila upravičena do velikega dela evropskih sredstev, druge so nuja zaradi spodbujanja razvoja v tistih delih države, ki močno zaostajajo za osrednjo Slovenijo. Hkrati so tudi podlaga za nastanek pokrajin.
Sedemurna bitka za in proti zakonu se je bila predvsem okoli števila razvojnih regij. LDS in SD sta želeli v zakonu z amandmajem zapisati, da je v Slovenji 14 takšnih regij (sedanjih 12 statističnih, pri čemer bi se od naše Savinjske odcepila Savinj-sko-šaleška, od mariborske pa Spodnje Podravje s prestolnico Ptuj). Vlada je sprva hotela uveljaviti 12 razvojnih regij, nato pa je s poslanci koalicije sprejela določilo, da bo vlada sama z uredbo določila število regij. To je povzročilo dvojni bes opozicije - prvič zato, ker si izvršna oblast (vlada)
Bojan Kontič
prilašča po pristojnostih za-. konodajne oblasti (parlament), drugič pa zaradi domnevne namere, da ne bo podprla nastanek razvojnih regij Saša in Spodnje Podravje.
Bojan Kontič (SD), ki je skupaj s poslanskimi kolegi iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline v parlament vztrajno vlagal zakon o Saši, je spomnil na obljubo predsednika vlade Janeza Janše, ki je med obiskom v Velenju gostiteljem zagotovil, da vlada podpira ustanovitev Saše. »Če v koaliciji menijo, da bodo razvojne regije ločene od pokrajin, potem takih slamnatih pokrajin sploh ne potrebujemo,« je dejal velenjski poslanec. Martin Mikolič (NSi) je poudaril, da zaupa vladi in da nujno potrebujemo zakon, saj je »prejšnji iz leta 1999 razlike med občinam samo še povečal, namesto da bi jih zmanjšal.«
Poslanska razprava je znova razkrila vse tegobe posameznih sestavnih delov Slovenije, hkrati pa je pokazala na pogosto prevlado lokalnega pedigreja poslancev nad strankarskim. Tako je amandma LDS podprl poslanec NSi Drago Koren, proti njemu pa je glasoval Vili Trofenik iz LDS. Prvi zaradi Saše, drugi, ker je zakonsko dopolnilo Ormož uvrstilo v Pomurje. »Svoje poslanske kolege sem skušal prepričati, da bi podprli amandma, a je obveljalo stališče, da določanje pokrajin ne sodi v ta zakon. Opozorili so me tudi na kar nekaj napak, ki so se znašle v njem, kot je primer Ormoža,« pravi Koren. Po njegovih besedah je treba verjeti zagotovilu vlade, da bo tudi Saša razvojna pokrajina. »Po mojih informacijah se bo uveljavilo načelo 14 razvojnih regij, 14 pokrajin in 14 upravnih okrajev, ki se bodo prekrivali. Sami pa na primeru nesrečne Vinske Gore najbolj vemo, kakšne težave povzročajo neurejene upravne razmejitve,« ugotavlja velenjski poslanec.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
AKTUALNO
Odhaja prva violina
»V Celje sem prišel, da bi bil na svojem področju prva violina in ne le igralec v orkestru.« S temi besedami je pred časom na vprašanje, kaj bo naredil, ker ga je zaradi pravnomočnosti sodbe o zlorabi položaja župan razrešil s funkcije vodje takratnega ZPI, urbanist in prostorski načrtovalec mag. Miran Gajšek že napovedal svoj skorajšen odhod iz Celja. Očitno je čakal le na pravi trenutek, ki ga je dočakal s povabilom ljubljanske Županje Danice Simšič, da prevzame delo koordinatorja razvojnih projektov v Mestni občini Ljubljana. Sam pravi, da starih za-er ni, da pa je nova služ-i, v katero odhaja še pred koncem tega meseca, zanesljivo velik delovni izziv. »V Ljubljani bo gotovo veliko možnosti za pripravo projektov za evropske denarje, gre tudi za koordinacijo različnih razvojnih projektov. O Celju pa le to - v petih letih smo veliko naredili in z. Opravljenim sem zadovoljen. Zavedam se, da se v prostoru rte da narediti nič, če niso urejeni prostorski dokumenti.«
Gajšek jě v Celju vodenje ZPI, prostorsko načrtovanje in pripravo novega urbanističnega plana občine prevzel avgusta leta 2000
Božičnik leto dni kasneje ob nakupu zemlje ob Ljubljanski cesti izdal potrdilo, da je v celoti plačalo kupnino in ko-m u nalni prispevek,	Mirar
je po mnenju
sodišča zlorabil uradni položaj. Gradbeništvo Božičnik je namreč v gotovini plačalo le del kupnine, preostanek dolga so »prelili« v nekakšne kompenzacije. Po razrešitvi je postal vodja sektorja za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve in, kot pravi urbanist, pa tudi velik filozof, s svojim delom veliko prispeval k drugačnim pogledom na razvoj mesta in njegovega prostora.
»Predvsem smo v različnih strokovnih podlagah in tudi v spremembi izvedbenih prostorskih aktov začeli izkoriščati primerjalne prednosti Celja. Opravili smo podiplomski seminar, izdelanih je bilo več diplomskih nalog, dve urbanistični delavnici, izvedli pa smo tudi sedem urbanističnih natečajev, pri čemer smo maksimalno izkoristili stroko v Sloveniji, sodelovali s strokovnjaki iz tujine in veliko tega spravili že tudi v izvedbene akte,« pravi. In dodaja, da je pri tem posebej po-
memben zazidalni načrt za območje Stare cinkarne. »Poudaril bi pomen tehnološkega parka, ki je najpomembnejša razvojna zadeva za Celje. Pomembna je dejavnost inkubatorjev, razvoja za mlade podjetnike, poslovnih inovacijskih centrov, tehnoloških parkov v smislu neposrednega prehajanja znanja v gospodarstvo in obratno. Prav v teh dejavnostih je eden največjih primanjkljajev držav, ki so ob zadnji širitvi pristopile v EU. Mi pa smo te dejavnosti začeli razvijati leta 2000,« pravi.
Kljub temu temeljna naloga, nov urbanistični plan mesta, ni opravljena, česar ne zanika. »Za to obstajajo vsaj trije ključni razlogi, ki potrjujejo, da za to nismo krivi v občim. Sprememba zakonodaje leta 2003 zahteva izdelavo občinskih strategij razvoja in prostorskega reda, kar naj bi nadomestilo izvedbene akte. To se najbrž ne bo moglo zgoditi, ker je prostorski red pač preveč zakompli-ciran dokument, da bi ga bilo mogoče spreminjati ob vsaki prostorski spremembi v mestu,« pravi. Opozarja, da je za vse prostorske dokumente zdaj treba narediti izjemno zahtevno presojo vplivov na okolje, o postopku pa je ministrstvo navodila pripravilo šele spomladi, zaradi česar je šlo v nič celo leto. Tretji razlog pa je problem vodnega gospodarstva in varstva pred poplavami, kjer država še ni pripravila strokovnih podlag, brez lajseK	katerih se
sprememb plana ne da narediti. »Ob tem naj povem, da so končane strokovne podlage za infrastrukturo, za rabo tal, čakamo pa še podlage za odprti prostor, za katere je zasnova vodnogospodarska ureditev,« je z opravljenim v petletnem obdobju zadovoljen Gajšek.
Skupina za evropske projekte, ki je pod njegovim in vodstvom Romana Kramer-ja izredno dejavna in razvija kopico zelo privlačnih projektov, s katerimi bo občina kandidirala tudi za evropska razvoja sredstva, bo z njegovim odhodom osiromašena. Prostorski vidik je pri takšnih načrtovanjih namreč zelo pomemben. »Prepričan sem, da bo skupina svoje naloge dobro opravila in da bodo v občini vanjo gotovo vključili tudi kakšnega urbanista. Gre za preveč pomembno delo, da bi pri izdelavi projektov zanemarili prostorske vidike,« sporoča ob svojem odhodu Ljubljano Miran Gajšek.
BRANKO STAMEJČIČ
Opozorila Kosove komisije brez posledic
Do konca septembra naj bi v posameznih občinah sporočili, kako so reagirali na opozorila komisije za preprečevanje korupcije - Na seznamu je bilo 16 svetnikov s Celjskega
rac
Pred časom smo pisah o 16 svetnikih s Celjskega, ki so se znašli na prvem t. i. Kosovem seznamu oziroma na poimenskem seznamu 97 svetnikov, ki niso oddali ustreznih obrazcev o premoženju. Te je zahtevala komisija za preprečevanje korupcije, zaradi direktorja Draga Kosa imenovana tudi Kosova komisija. V dopisu so posameznim občinam priporočili, naj ga obravnavajo na prvi seji občinskega sveta. Rok za dodatne ugotovitve in poročilo o izvedenih ukrepih zoper funkcionarje je bil zadnji september.
V	obvestilu občinam je predsednik komisije Drago Kos med drugimi predlogi ukrepov zapisal, da naj svetnike, ki niso oddali obrazcev, pozovejo k takojšnjemu odstopu. Stališča nekaterih svetnikov, ki niso oddali obrazcev, smo že posredovah. Tokrat smo v posameznih občinah povprašali, kako so reagirali oziroma kaj so sporočili Kosovi komisiji.
Občino Dobje so opozorili, da trije svetniki niso poslali popolnih poročil o svojem premoženju: Po zadnjih podatkih tajnika Franca Le-skovška sta dva svetnika dopolnila poročilo o premoženju, medtem ko se tretji svetnik tudi tokrat ni odzval. Župan občine Kozje Andrej Kocman ima med petnajstimi svetniki tri »grešnike«. V tem mesecu niso naredili nič, bodo pa primer obravnavali na seji občinskega sveta konec oktobra. Župan Kocman je tudi povedal, da po prvem pisnem obvestilu drugih obvestil ni bilo več.
Na listi tistih, ki niso oddali poročila o svojem premoženju, se je znašel tudi svetnik občine Laško Roman Matek. Župan Jože Rajh: »Romana Matka kljub temu, da ni oddal poročila o svojem premoženju, ne nameravamo razrešiti s funkcije svetnika. To prepuščam njemu samemu in drugim pristojnim organom, pri čemer bo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do naslednje seje pripravila tudi sklep o tem.«
Brez ukrepov
V	Občini Šmarje pri Jelšah nista oddala podatkov o premoženjskem stanju dva občinska svetnika, Franc Ja-ger in Bogdan Jančič. V občinski upravi so povedali, da je župan Jože Čakš oba pi-
5M!
j? OAZ SEM
lir
ogzimKi
SVBTtflK

sno obvestil o posledicah nes-poštovanja določil Zakona o preprečevanju korupcije ter ju pozval, da svojo obveznost izpolnita. V občinski upravi tudi menijo, da župan po Zakonu o lokalni samoupravi nima pristojnosti za razrešitev članov občinskega sveta dolžnosti v delovnih telesih ali pozivanja k odstopu. »Ker po prejemu dopisa komisije za preprečevanje korupcije še ni bilo seje občinskega sveta, le-ta omenjene problematike še ni obravnaval. Komisijo za preprečevanje korupcije nameravamo obvestiti o sklepih takoj po seji občinskega sveta,« je povedala Renata Inkret iz pravne službe.
Podobno kot v Šmarju pri Jelšah tudi župan občine Šoštanj Milan Kopušar pravi, da zakon o LS točno določa, kdaj lahko preneha mandat svetniku, in med temi določili navodila komisije niso zapisana. Torej v občini nimajo pravice, da bi razreševali svetnike. Zupan Kopušar je povedal, da je svetnico Cvetko Tinauer pozval, naj odda zahtevane podatke, drugače pa niso ukrepali. Kosova komisija je v Preboldu s črno piko označila svetnika Andreja Zagožna. Župan Vinko Debelak oziroma tudi občinski svet pa ne bosta ukrepala, saj, kot nam je povedal podžupan Franc Škrabe, za kakršne koli ukrepe v občini niso pristojni. Svetnik lahko sam odstopi, če želi, župan ali tudi občinski svet pa ga ne moreta odstaviti, oktober 2005 -
Podobno menijo tudi v občini Tabor, kjer poročila o premoženja ni oddal svetnik Leon Strnad. Zupan Vilko Jazbinšek je dejal, da v občini Kosovi komisiji niso odgovorih in da tudi on sam nima nikakršnega namena Strnada odstavljati ali na kakršen koli način drugače reagirati. Kot je še dejal Jazbinšek, svetnikov ni izvolil sam in jih zato tudi nima pravice odstaviti.
V Mozirju poročila naj ne bi pravočasno oddal svetnik Janez Marolt. Direktorica občinske uprave Nada Klančnik je omenila, da so se o zahtevah Kosove komisije posvetovali s službo za lokalno samoupravo, kjer scf menili, da za reagiranje občinskega sveta oziroma župana ni neke pravne podlage. S tem so postopek končali. Aplavz za Ofentavška
Svetnik konjiškega občinskega sveta Anton Ofentav-šek, ki na Konjiškem edini ni oddal obrazca o premoženju komisiji za zatiranje korupcije, je o razlogih za takšno odločitev prvič javno spregovoril na zadnji seji ob-
činskega sveta. Poudaril je, da ničesar ne skriva in da so podatki o njegovem premoženju javni. Še pomembnejše pa je po njegovem mnenju to, da zakon predvideva pridobivanje podatkov za državne funkcionarje. »To pa nisem, saj živim od svojih rok in svoje plače. Za funkcionarja občine so me izvolili občani. Dokler me ne bodo razrešili ah oni ah vi, bom sedel med vami,« je dejal svetnikom, »nihče od komisije ne more od mene pričakovati niti pike na i, saj nisem nikakršen skorumpiran politik. Te naj iščejo!«
Obrazložitev so ostah svetniki sprejeli s soglasnim a-plavzom, župan Janez Jazbec pa je tako že ob objavi vseh tistih, ki komisiji niso posredovali podatkov o premoženju, javno povedal, da zaradi tega ne bo od nikogar zahteval odstopa.
Sicer je združenje slovenskih občin 30. septembra, torej na dan, ko naj bi v občinah Kosovi komisiji posredovali odzivno poročilo, večini občin poslalo enega od sklepov, ki govori o ukinjanju te komisije.
BJ, BA, ŠO, MBP, TV, US
Popravek
V 74. številki Novega tednika smo 30. septembra pod naslovom Nepravična delitev občinskega premoženja? napačno zapisali, da so svetniki LDS zaradi nestrinjanja glede prodaje in porabe občinskega premoženja v Zdravilišču Laško zapustili sejo občinskega sveta. Sejo je zapustilo sedem opozicijskih svetnikov iz vrst SLS, SDS in NSi. Svetniki LDS pa so sklep o prodaji omenjenega kapitalskega deleža podprli. Za nenamerno napako se opravičujemo.
Posedel kontra Svetelšek
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS. št. 110/02, 8/03-popr., 58/03-ZZK-1)
Občina Vojnik
sklicuje
1. PROSTORSKO KONFERENCO
za Občinski lokacijski načrt Obrtno-poslovne cone Arclin
ki bo v četrtek. 13. oktobra. 2005 S pričetkom ob 11. uri
v sejni sobi upravne stavbe Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (I. nadstropje)
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave občinskega lokacijskega načrta Obrtno-po-slovne cone Arclin (v nadaljevanju: lokacijskega načrta). Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo
prostorskih aktov. Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge na predstavljeno pobudo za pripravo lokacijskega načrta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Priporočila in usmeritve v pisni obliki je možno oddati ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference ali pa predhodno poslati na naslov Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo morajo ob registraciji
udeležbe predložiti pisno pooblastilo. Gradivo (osnutek Programa priprave lokacijskega načrta in informativno gradivo) je na vpogled na Občini Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik, v času uradnih ur.
Župan Občine Vojnik BENEDIKT PODERGAJS, l.r.
po Žalcu krožijo odprta pisma, v katerih direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek in župan občine Lojze Posedel
dokazujeta svoj prav
V Velenju plazovi
Že v petkovem intervjuju je direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek napovedal, da se Žalčanom ne bodo opravičili. Spomnimo, da se izjava nanaša na sklep občinskega sveta, po katerem se morajo v celjski družbi zaradi izjav o korup-tivnosti ali opravičiti ali zadeve razčistiti preko tožbe. Očitno zgodba ni končana, saj so v ponedeljek žalski svetniki prejeli odprto pismo Engrotuša, v katerem Svetelšek pojasnjuje dogajanja okrog gradnje trgovskega centra, v torek pa je na skoraj iste naslove romal odgovor Občine Žalec s podpisanim županom Lojzetom Posedelom.
A pri sporu le ne pozabimo na izhodišče, ki verjetno vsem še ni znano: Engrotuš bi rad ob žalski obvoznici, kjer je odkupil večino potrebnih zemljišč, zgradil trgovski center. Občina Žalec naj bi zagotovila, da bo lahko celjska družba z njo zamenjala manjše dele zemljišč tako, da bodo Žalčani pridobili površine za svoje investicijske potrebe, Engrotuš pa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja. V Žalcu pa naj bi zdaj, tako trdijo v Engrotu-šu, zamenjavo zemljišč pogojevali z gradnjo 300 milijonov tolarjev vredne avto-busne postaje (AP).
Večino temeljnih očitkov s strani Engrotuša smo v NT že zapisah, zato smo nekaj drugih odgovorov poiskali pri županu Lojzetu Posedelu. Glede prodaje zemljišč, ki naj bi jih v Engrotušu krepko pre-plačali, v Žalcu zatrjujejo, da so se višje cene pojavile šele
takrat, ko je zemljišča začela odkupovati celjska družba in da sami niso prodah niti kvadratnega metra. V Engrotušu trdijo, da so pristali na 70 milijonov tolarjev komunalnega prispevka, čeprav so se prvotne ocene vrtele okrog 14 milijonov tolarjev. V Žalcu odgovarjajo, da komunalni prispevek niti ni bil obračunan in da odločba sploh ni bila izdana. V tem smislu se nadaljujeta tudi obe odprti pismi ...
Župan Posedel, v čem, mislite, je bistvo spora?
Upam, da je spor nastal zaradi nepoznavanja vseh dejstev oziroma da je bil direktor Svetelšek nepravilno informiran. Sicer ne razumem tako težkih očitkov, ki jih pošilja vodstvu Občine Žalec - v njih se spoznavam za edinega, ker pač župan vodi občino. V njegovem pismu je veliko zadev in trditev, ki ne veljajo (ne bom uporabil besede laž), so pa vsaj zavajajoče. Iz vseh dejanj je jasno vidno, da smo v Žalcu leta 2003, ko smo začeli sodelovati, Engrotuš sprejeli z odprtimi rokami. To kaže sprejet zazidalni načrt, ki je točno takšen, kot so ga želeli v Engrotušu -vsakdo ve, kaj pomeni, če občina pri tem sodeluje. Sami smo financirali zazidalni načrt, postavili vodovod za to naložbo in se odločili, da bomo celoten komunalni prispevek, kakršen koli že bo, vrnili na to območje. Skratka - pogovarjali smo se o skupni infrastrukturi, vendar samo do trenutka, ko je bil sprejet nov zazidalni načrt. Od takrat naprej se predstavniki Engro-
tuša ne spominjajo več prejšnjih dogovorov. To je verjetno glavni vzrok tega pisanja.
Vendarle vztrajate pri sklepu občinskega sveta o opravičilu oziroma tožbi?
Preseneča me teža obtožb, saj govoriti o nekom oziroma več ljudeh, da so korup-tivni, izsiljevalski... Sicer so te zadeve v zadnjem času v Sloveniji zelo pogoste, vendar če nekdo tako poceni izjavlja tako težke obtožbe, je prav, da jih tudi dokaže. Mislim, da smo nekaj navedb jasno demantirah, po drugi strani pa upamo, da bo zmagal razum, kot pravi direktor Svetelšek. Očitno pri tem računamo drug na drugega, da bomo zmogli investicijo, za katero smo se nenazadnje leta 2003 skupaj odločili in, ponavljam, pripravili zazidalni načrt, ki je ustrezal izključno potencialnemu investitor-
Lojze Posedel
ju, lastniku zemljišča na tem območju.
Bistvo spora je avtobusna postaja. V Engrotušu govorijo o 300 milijonih tolarjev, v Žalcu trdite drugače ...
AP je od prvega dneva tema pogovorov in razgovorov. Bila je zapisana kot pogoj leta 2003, ko smo v občinskem svetu sprejeli odmik od zazidalnega načrta. V vseh prvih pogovorih je šlo za skupno projektiranje (končno tudi v Engrotušu priznavajo, da so naročili in plačah projekte za AP). Ne vem pa, od kod je vzeta številka 300 milijonov - tako daleč v pogovorih namreč nismo prišli. Investitor ni želel podpisati dogovora o medsebojnem sodelovanju, ki smo ga poslali leta 2003. Mogoče tudi zato, ker je vedel, da bo leto kasneje sprejet zazidalni načrt in potem ne bo več prostorskih ovir
za gradnjo. To lahko samo ugibam. Kakšna bo AP, višina ... Te stvari niso bile dogovorjene in izjava ima svojo težo samo napol.
Kako se na spor odzivajo žalski svetniki?
Večina v občinskem svetu in treh odborih je sprejela sklep, na katerega so reagirali v Engrotušu - torej, da naj se podjetje opraviči ah toži oziroma dokaže očitke. Samo en svetnik - gre za Andreja Vengusta - je glasoval proti takšnemu sklepu, vendar je že prej izrazito zastopal interese investitorjain očitno pri tem pozabil na funkcijo občinskega svetnika, ki mora skrbeti za dobro občine. Sicer pa je svetnik že na prejšnjih sestankih javno svaril župana in vodstvo občine pred posledicami, ki lahko nastanejo, če bo zadeva predana medijem ter odvetnikom. Prepričan sem, da so tako hude
obtožbe, namenjene mojemu imenu in vodstvu občine, naredile zelo veliko škodo. Zato je prav, da vztrajamo pri razčiščevanju oziroma sodnem dokazovanju obtožb o koruptivnem in izsiljeval-skem ravnanju občinskega vodstva. Vse sldepe smo sprejemali v odborih in občinskem svetu. Prepričan sem, da smo z vsemi dosedanjimi aktivnostmi z občinskim premoženjem ravnali kot dobri gospodarji. Je pa res, da nekateri svetniki v tem primeru vidijo možnost osebnega napada na župana. Nekateri svetniki preprosto ne poznajo zadev, ne udeležujejo se prostorskih konferenc in sestankov, na katerih se o zadevi pogovarjamo. Zato bolj verjamejo izjavi direktorja močnega -trgovskega podjetja kot lastnemu vodstvu oziroma sklepom lastnih kolegov, ki sedijo v občinskem svetu.
Kaj pričakujete na seji občinskega sveta, ki bo v ponedeljek?
V zvezi z Engrotušem na dnevnem redu nimamo nobene točke, pod aktualnimi informacijami pa bomo verjetno razpravljali o teh odprtih pismih.
Kako upate, da se bo končal spor med Občino Žalec in Engrotušem?
Zelo.mi je žal, da je do spora sploh prišlo. Spor ne koristi dobremu začetnemu sodelovanju, ko smo se pogovarjali v imenu Engrotuša Mirko 1\jš in Brane Cokan, v imenu Občine Žalec pa jaz kot župan in Aleksander Žolnir. Podobno kot direktor Svetelšek računam na zdrav razum, da to zadevo rešimo.
URŠKA SELIŠNIK
Na območju Mestne občine Velenje je v zadnjih dneh, predvsem v sredo, močno deževje povzročilo kar nekaj težav. Ponovno so se sprožili nekateri plazovi, na nekaterih mestih je voda prestopila bregove.
Potok Lepena je poplavil državno cesto v Skalah. Delavci VOC so hitro ukrepali, vodo pa so ponekod prečr-pavali tudi gasilci. Voda je na dveh mestih zalila lokalno cesto Gorica-Bevče, v stanovanjski hiši v Črnovi pa je zalilo klet. Zaposleni v upravi MOV, v Komunalnem podjetju Velenje in v podjetju PUP Velenje so ves čas spremljali stanje in na kritičnih točkah poskrbeli za takojšnje ukrepanje. Po pivih ocenah bodo stroški sanacije znašali približno 30 milijonov tolarjev.
V MOV je 24 evidentiranih plazov in usadov. Ob pregledu vseh njihovih lokacij so Ugotovili, da je na nekaterih mestih prišlo do novih pre-
V naselju Kavče je odneslo nasuto zemljišče, na katerem je bil parkiran osebni avtomobil.
na. MOV je v sodelovanju s Premogovnikom Velenje včeraj poskrbela za začasno sanacijo.
Zemeljska masa se je utrgala tudi v Zgornjem Šaleku,
mikov zemljine oziroma do poslabšanja stanja. Tako se je v Podgorju, približno 250 metrov nad pokopališčem v Podkraju, posedla javna pot, ki nekaj časa ni bila prevoz-
V Laškem je bil v sredo poplavljen podvoz pri Pivovarni Laško, Savinja pa prestopila bregove v Marija Gradcu, kjer je poplavila nekaj polj. O večjih težavah, razen o poplavljenih nekaterih manjših podvozov na Celjskem, ne poročajo.
ob robu cestišča, ki je sicer ostalo prevozno. Občutno se je poslabšalo stanje plazu Ja-kec, ki ogroža daljši odsek ceste, potencialno pa tudi več stanovanjskih hiš. MO bo v najkrajšem možnem času izbrala izvajalca, sanacijo pa bodo opravili v dveh korakih. Najprej bodo učvrstili zgornji del plazu, kar bo stalo približno 15 milijonov tolarjev. Včeraj je na več mestih na območju MOV prišlo še do manjših vdorov zemeljske mase na cestne površine. Takšne cestne odseke so takoj zavarovali, večino tudi že očistili.
US
6
»DARSTVO
»«(ř
cetis
MALI VELIKANI
Treba Je delati dobre korake
Letošnje najbolje prodajano nalivno pero v Nemčiji so naredili v celjski Vivi - Nov izziv v ksilitu
Kmalu bo preteklo že štirideset let, odkar je Jože Melanšek v Nazarjah ustanovil obrtno delavnico za izdelovanje orodij za predelavo plastike. Orodjarna je danes srce tovarne Viva, katere izdelki se skrivajo pod imeni največjih proizvajalcev pisal - od ameriškega Schaeferja do nemškega Herlitza in avstrijskega podjetja Jolly. Ob nastanku leta 1992 je podjetje z enajstimi zaposlenimi ustvarilo 69 milijonov tolarjev prometa. Zdaj je v Vivi, ki se je pred tremi leti preselila v Celje, zaposlenih 70 ljudi, njihov letni promet pa se je približal milijardi tolarjev.
Kaj je bilo tisto, kar je Vivo dvignilo iz povprečja? »Vedno je treba narediti dober korak. Če delaš dobre izdelke in so ljudje z njimi zadovoljni, povejo to tudi drugim. Svoje kupce smo iskali na sejmih ali kar v njihovih podjetjih, po internetu smo pošiljali ponudbe. Marsikdo je prišel kar sam, ko je videl, da je konkurenca zadovoljna z nami. Predvsem pa nam je uspelo, ker se znamo hitro prilagoditi tržnim spremembam, saj imamo lastno konstrukcijsko in orodjarsko dejavnost. Svoje pa so gotovo dodali še visoka kakovost in okolju prijazne tehnologije,« pravi direktor in lastnik Jože Melanšek.
Viva je na svetovni trg najprej prodrla s črnilnimi vložki, nato pa je svojo dejavnost specializirala na izdelavo pisal na osnovi črnil. Postala je pomemben svetovni proizvajalec črnil za nalivna peresa, standardnih čr-nilnih vložkov za nalivna peresa, brisalni-kov črnila s korekturo, nalivnih peres - predvsem za šolo, flomastrov za šolo in za predšolske otroke, markerjev, rolerjev, tehničnih svinčnikov in raznih izdelkov za uporabo na pisalni mizi. Svoje znanje, izkušnje in inventivnost so najprej začeli tržiti v Nemčiji, kjer je njihova strateška dejavnost, program pisal, tudi najbolj razvit, nato pa so se razširili še drugam. Kar 98 odstotkov prometa ustvarijo v tujini, zlasti v zahodni Evropi. Šele pred nekaj leti so se odločili za gro-sistično trgovsko dejavnost tudi doma, kjer po Melanškovih besedah najbolje sodelujejo z Engrotušem.
Zadnja leta so se v Vivi bolj kot v druge izdelke usmerili v razvoj in proizvodnjo nalivnih peres. »Črnilni vložki, s katerimi smo ime našega podjetja iz Slovenije ponesli v svet, so še vedno eden od temeljev našega proizvodnega programa, vendar se je želja po izdelovanju nalivnih peres zelo dolgo »vlekla« za nami. Nalivno pero je namreč eden od vrhov tehnologije in znanja na področju pisal. Zgodilo se je nekaj naključnih dogodkov in čeprav nas je bilo sprva kar malce strah, saj so v nalivnem peresu nakopičeni znanje in izkušnje več kot stotih let, smo začeli proizvodnjo,« pravi Jože Melanšek. Lani so prvič naredili nalivnik, ki je v celoti plod njihovega dela, letos imajo že celo kolekcijo. »Najbolje prodajano nalivno pero v Nemčiji je letos nalivnik Rex, ki smo ga izdelali pri nas, « je ponosen Melanšek. Nalivna peresa prodajajo tudi v druge države. Poleg Evrope so se jim trgi odprli tudi na Daljnem vzhodu, prihodnje leto pričakujejo več uspeha tudi v Južni Ameriki.
V Celju izpolnili vse želje
Ko so se konec leta 2002 preselili v Celje, se je v Vivi marsikaj spremenilo. »Zdaj, ko imamo proizvodnjo, ki je bila prej razsuta na treh lokacijah, zbrano samo na enem mestu, se nam uresničujejo vse naše želje. Po manjši krizi leta 2003, ki je bila posledica selitve, spet dosegamo dobre rezultate. Odkar smo v Celju, smo. proizvodnjo dvignili
Jože Melanšek
za več kot 50 odstotkov. Zlasti leto 2004 je bilo dobro, dobro bo tudi letos, čeprav takšnih skokov nimamo več. Pomembno je, da je naša rast spet stabilna,« pojasnjuje Melanšek. V Vivi so v preteklem letu začeli spreminjati tehnologijo, vse več proizvodnje je robotizirane. Z novim, 900 kvadratnih metrov velikim skladiščem, ki ga končujejo v teh dneh, bodo zaokrožili celjski projekt. Naslednja bo na vrsti orodjarna, ki se je v dosedanjem razvoju podjetja pokazala kot velika prednost.
Za uspeh potrebna specializacija
Viva v svetu prodaja le malo izdelkov pod lastno blagovno znamko, vendar to, trdi Jože Melanšek, sploh ni pomembno. »Pomembno je, da se prodajamo, da imamo dobre odnose z drugimi proizvajalci in da smo med njimi prepoznavni. Ker nismo mogli uveljavljati lastne blagovne znamke, smo ponudbo razširili tako, da imamo na voljo vse, kar potrebujejo. V naši stroki, pa tudi v celotnem gospodarstvu se je treba specializirati. Če hočeš doseči nizko ceno, moraš imeli prave količine in jih uspešno spraviti na trg. Ob najnižjih stroških moraš ustvariti največjo produktivnost.«
Preteklost za prihodnost
Letos se je Jožetu Melanšku izpolnila še ena velika želja. K snovanju nalivnega peresa so pritegnili tudi oblikovalce. Zamisel je pravzaprav prišla iz Velenja, kjer sta podjetnika Peter Rihtarič in Peter Groznik skupaj z nekaterimi strokovnimi inštitucijami odkrila, da je mogoče več kot dva milijona stare ostanke lesa, imenovane ksilit, odlično obdelati za nadaljnjo uporabo. V projekt se je poleg Premogovnika Velenje, savinjsko-šaleške območne razvojne agencije in Vive vključila tudi Akademija za likovno umetnost in industrijsko oblikovanje. Z dvajsetimi študenti je pripravila oblikovalsko delavnico, v kateri so nastale ideje za oblikovanje nalivnih peres in drugih izdelkov iz ksilita, kakršnih se ne bi sramovale znamenite svetovne dizajnerske hiše.
V Vivi so tako imenovano nulto serijo prvih 120 nalivnih peres iz ksilita že naredili. Zdaj upajo, da se bo zgodba, ki se je začela pred davnimi leti globoko pod zemljo, tudi nadaljevala in da bodo prestižna nalivna peresa našla tudi svoje kupce.
JANJA INTIHAR Foto: GK, ARHIV VIVA
Vse na enem mestu
Gorenje ima od ponedeljka razstavno-prodajni salon tudi v Velenju. V njem v skladu s politiko »vse za dom na enem mestu« predstavlja celovit izbor vseh svojih izdelkov. To je njihov največji in najbolj sodobni salon doslej, zgradili pa so ga ob zahodnem delu proizvodnih obratov. V zadnji dveh letih je Gorenje tovrstne centre postavilo že v Črni gori, na Madžarskem in Hrvaškem, lani pa tudi v Ljubljani.
Večina od več kot 3 tisoč kvadratnih metrov velikega prostora je namenjena predstavitvi celotnega izbora blagovne znamke Gorenje - od velikih gospodinjskih aparatov in kuhinj do klimatskih naprav in radiatorjev. V novih prostorih sta tudi 450 kvadratnih metrov veliko skladišče za takojšen prevzem aparatov, ki so na zalogi, in sodobna restavracija. Ta je
Hladilnik v bleščeče črni barvi, posut s kristali Swarovski, bo ljubiteljem dizajnerskih presežkov v Evropi na voljo že konec tega leta.
namenjena zaposlenim in tudi zunanjim gostom.
Velenjski salon si je v minulih dneh že ogledalo več
kot tisoč Gorenj evih poslovnih partnerjev z vsega sveta, ki se udeležujejo petdnevne prireditve Gorenje Trade Show 2005, od jutri pa bo odprt tudi za končne kupce.
V okviru ponedeljkovega odprtja so v Gorenju predstavili tudi svetovni novosti: tehnološko središče kuhinje, ki ga sestavlja jedilno-dražab-na miza s skritim hladilnikom in pečico, ter bleščeč gospodinjski aparat. Gre za še eden Gorenj ev dizajnerski dosežek, ki so se ga tokrat lotili v sodelovanju z avstrijskim podjetjem Swarovski. Hladilno-zamrzovalni aparat so ročno posuli s 5 tisoč dragocenimi kristali. Za zdaj je edini svoje vrste in bo na ogled do novembra, ko bodo skupaj z Unicefom pripravili dobrodelno dražbo. Ves izkupiček bo namenjen gradnji šole v afriški državi Burkina Faso.
JI, Foto: JOŽE MIKLAVC
Več sodelovanja podjetij z inštituti
Ob nedavnem obisku v Celju se je mi nister za visoko šolstvo, znanost in teh nologijo Jure Zupan srečal tudi z vods tvom Cinkarne. V pogovoru s predsedni kom uprave Tomažem Benčino se je zav zel za večje sodelovanje podjetij s fakul tetami in z raziskovalnimi inštituti ter za gotovil, da bo ministrstvo vedno prisluh nilo njihovim težavam in jih podprlo.
Na ministrovo pripombo, češ da so v cinkarni nekoliko konzervativni pri kadrovanju, je vodstvo podjetja povedalo, da so bili tudi sami razočarani nad pro-
jektom 2000 raziskovalcev. Ljudje, ki so delali na njihovih projektih, so se namreč raje zaposlili na inštitutih, ker so ocenili, da je delo na njih bolj zanimivo. V cinkarni so ministru tudi potožili, da jih inštituti vedno najdejo, če jih potrebujejo za lastne projekte, medtem ko podjetje, ki mora hitro rešeti določen tehnološki problem, često ne naleti na pričakovan odziv inštitutov. Zupan se je strinjal, da podjetja le od podpisov pod skupnimi pro* jekti nimajo ničesar, rešitev pa vidi v resnem dolgoročnem sodelovanju. JI
GAZELA,
Slovenska
podjetniška konferenca
Kdaj bo Slovenija postaia
19. oktober, 2005 | 9.00- 17.00 j hotel Mons | Ljubljana


t
Sfflfo
ji
letPlI partner i Mijlwljslm okusom
INTERVJU
Smrt malih vinogradnikov
Jože Tominšek: »Pomembneži se raje slikajo z vinskimi kraljicami kot s še tako velikim bikom.«
vinskih dežel in malih vinogradov
Za ohranitev
Jožeta Tominška, neutrudnega predsednika konjiškega vinogradniško vinarskega društva, poznajo ljubitelji vinske trte in vina, poznajo ga obiskovalci prireditev, kakršni sta naznanitev vinske trgatve in martinovanje, na katerih z modrim predpasnikom, klobukom na glavi in mikrofonom v rokah odločno vodi dogajanje. Poznajo ga vinske kraljice in politiki, poznajo ga ...
Za uspešnimi moškimi vedno stojijo ženske - no, pri Tominškovih stojita Jože in Darinka z ramo ob rami. Navsezadnje je ravno žena nekako kriva, da je Jožek, kot mu rečejo Konjičani, sploh vinogradnik. Njeni stari starši so namreč imeli v Škal-cah, kjer sedaj domujeta s hčerko Nušo, vinograd, ki ga je bilo treba obdelovati. Sinu staršev z Gorenjske in iz Savinjske je sicer bila v zibelko položena ljubezen do narave, a kdaj se je usmerila prav na vinsko trto, še sam ne ve. Kar zgodilo se je. Ena redkih stvari, saj drugače Jože Tominšek dobro ve, zakaj se česa loti.
Vinogradi včasih in vinogradi danes. Kakšna je razlika?
Tako velika, da primerjave skoraj niso mogoče. Spremenila se je tehnologija obdelave in s tem tudi sama konfiguracija vinogradov, spremenila se je tudi zahtevnost dela. Pred 30, 35 leti je bilo ogromno vinogradov še tradicionalno na kolju, veliko je bilo teras v strminah. Delo je bilo težko, z novo tehnologijo, mehanizacijo, je postalo prijaznejše, lažje. S primerno zasajenimi vinogradi, tu mislim predvsem na pravilne lege in odlično izbiro cepljenk za določeno področje, se je tudi izplen povečal, tako da so zaslužki, čeravno niso blesteči, kar znosni.
Kako pa na to vplivajo sorte? Danes so v modi rdeče, drugič bele. Se temu prilagajate oziroma kako sledite trendom v Evropi?
Ta večna dilema: rdeče ali belo. Čeprav se praviloma popije belega vina več, pa vsake toliko časa zavalovi na tržišču in se pojavijo potrebe po rdečih vinih. Če se dotaknemo našega slovenskega prostora, ki je absolutno zelo majhen, še posebej pa našega, vinorodne dežele Podravje, je odnos med belim in rdečim vinom nekako tri proti ena.
Govorite o vinorodni deželi Podravje. Ali ji z vstopom v EU ni pričel zvoniti navček?
Res se marsikaj spreminja, a večina rešitev je še nedorečena, kar velja še zlasti za preimenovanja vinorodnih dežel. Pojavljajo se predlogi, ki nam vinogradnikom niso všeč. Lepo bi bilo, če bi naše dežele lahko poimenovali tako kot nekoč: Primorska, Dolenjska in Štajerska. Vendar prav nam ostaja malo manevrskega prostora, saj je dežela Štajerska že v Avstriji, ki seveda ne bo popustila. Žal. Primorska bo verjetno ostala kot je, prav tako Dolenjska.
Slišati je bilo predloge za samo dve vinorodni deželi.
Pri ministrstvu za kmetijstvo so se pojavili predlogi - tako se vsaj govori - da bi Slovenijo razdelili na Zahodno, ki bi vključevala Primorsko in Istrski del, ter Osrednjo ali Vzhodno Slovenijo. Vinogradnikom to ni pogodu. Težko nam gre z jezika. Za-
to smo tudi v združenju slovenskih vinogradnikov in vinarjev rekli, da bi bilo najbolje, če ostane tako kot je. Ljudje so se že navadili. Upam, da bodo prisluhnili bazi. Že tako se preveč stvari dogaja z vrha, iz centrov, ki nimajo realne slike o delu in življenju na terenu. Včasih imam občutek, da do različnih predlogov prihaja samo zato, da se nekaj dogaja.
Torej po vašem mnenju ta vprašanja niso tako pomembna kot je recimo skrb za vinograd, za delo v kleti - za vse tisto, kar je neposredno povezano z vinom?
Imena vinorodnih dežel so v komercialnem smislu pomembna, saj vemo, kaj pomeni vino iz Bordeauxa, ali če se preselimo na naša tla, traminec iz Kapelskih goric in ne nazadnje vino, pridelano v Škal-cah v Slovenskih Konjicah. Zagotovo pa je, da bo vsak kletar poudaril, da se vino ne pridela, ne pripravi v kleti - vse se začne v vinogradu. Zato je za kvaliteto vina prva stvar odlično grozdje v vinogradu, kar pa zahteva veliko znanja vinogradnika, da bo zadostil potrebam svoje vinske trte in hkrati uporabljal sredstva, ki so okolju najbolj prijazna.
Odlično opravljeno delo v vinogradu vseeno ni dovolj.
Sledi mu čarobno delo v naših hramih, v vinski kleti, kjer se kletar po vseh svojih močeh in znanju trudi, da bi iz grozdja, ki ga je pridelal in potrgal, poskusil pripraviti vino, ki bo všeč tako njemu kot kupcem, če pridelujejo tudi za trg. Vemo, da je konkurenca na vinskem trgu strahotna in je bitka, tudi tu uporabljamo vojaške izraze, na nož. Naš mali slovenski trg je . obdan z odličnimi, priznanimi vinorodnimi deželami. Pritiski z vseh strani so precejšnji in resnično se moramo truditi, da uspemo prepričati domačega kupca, da nam bo ostal zvest. To pa bo prav gotovo samo na osnovi odlične kvalitete naših vin.
Vse se začne v vinogradu, ste rekli. To pa pomeni tudi veliko odvisnost od narave.
Narava je gospodarica. V zadnjih letih nam vedno bolj kaže zobe. Še posebej smo vinogradniki na Konjiškem občutili lansko točo, ki je pustila dolgoletne posledice, saj je trta trajni nasad. Verjemite, da bi zaščitili vinograde pred točo, če bi to zmogli. Zal so stroški preveliki. Drugo nerešeno vprašanje je obramba pred točo. Še vedno ni dorečeno, ali imajo prav tisti, ki trdijo, da bi lahko z letali in posegom v oblake preprečili velike škode, ki jih naredi toča, ali tisti, ki pravijo, da to ni učinkovito in se bolj nagibajo k vzajemnim skladom, iz katerih bi prizadetim vinogradnikom pokrivali škodo. Če mene vprašate, menim, da Avstrijci ne mečejo denarja zaman za posege v oblake. Navsezadnje so bile v zadnjih letih pri nas ogromne škode, na Avstrijskem pa bistveno, bistveno manjše.
Torej ni vse v rokah narave. O marsičem, kar vpliva na vaš položaj, odloča politika. Kako se znajdete v teh vodah?
Dostikrat se v šali pogovarjamo, da lahko še tako velikega bika proglasijo za zmagovalca na sejmu ali da lahko kmet pridela še tako veliko bučo ali pa krompir - vsa čast jim, vendar se politiki in pomembne-
ži dosti raje slikajo z vinskimi kraljicami in s steklenicami odličnih vinskih prvakov določenih letnikov ali pokrajin. Vinogradniki lahko dostikrat na ta način -ne govorim o podkupljivost, ampak o lo-biranju - dosežemo tudi kakšno pozitivno stvar tako za določeno skupino kot za vinogradništvo na Slovenskem. Spomnite se, da smo ob uvedbi davka na dodano vrednost vinogradniki dosegli, in to resnično z lobiranjem, da je bil 20-odstotni davek na vino preložen na leto 2003.
Na kaj ste vi kot vinogradnik in kot predsednik vinogradniškega društva na tem območju najbolj ponosni?
V našem društvu je po petnajstih letih preko 200 članov, ki imajo vinograde tja do Savinjske doline in do Oplotnice, do bistriškega in poljčanskega konca. Ponosen sem na odlična vina, ki smo jih v zadnjih letih uspeli pridelati. Ponosen sem na to, da vinogradniško društvo, ali recimo mu raje gibanje, na Konjiškem predstavlja določeno težo. Seveda, še zmeraj ne takšne, kot bi jo moralo. Ideja, da bi se v Dravinjski dolini združili pod eno blagovno znamko, žal še ni zaživela. Enkrat pa mogoče še bo in to bi bila krona uspeha. A lahko smo zadovoljni, da smo v Konjiča-ne vtkali misel, da je naše vino dobro. Vključili smo se v širši prostor tukaj pod Pohorjem in ustvarili povezavo, ki nas nè loči po občinah. Tudi če se bom počasi poslovil od vodenja, bom ponosen, ker smo naredili ne samo pionirsko delo na področju dobrega vina na tem koncu Slovenije, temveč oblikovali tudi nadgradnjo. Mislim na odnos ljudi do vina, do kulture pitja. Danes so na Konjiškem kleti pri večini vinogradnikov urejene, čiste, v njih se vidi velika mera ljubezni do vsega. Opremljene so s primerno posodo in kar je za mene zelo pomembno, postregli vam bodo vino v pecljatih vinskih kozarcih. Z njim pa vas ne bodo silili.
Kakšna prihodnost čaka slovenske vinogradnike?
Verjamem, da bodo večji in veliki vinogradniki preživeli, ker drugega izhoda nimajo. Slabše se piše manjšim, ki bodo propadli zaradi neperspektivnosti. To pa bo tudi konec značilne slovenske krajine. Tisti, ki bodo ostali, bodo morali imeti veliko znanja in inventivnosti ter se podati na tuje trge, predvsem pa čimveč vina prodati do-
ma, na svojem pragu. Država bi morala s svoji dolgoročnim programom jasno povedati, kaj sploh želi od kmetijstva. Reči mora bobu bob, tako bomo delali, na ta način ustvarili pogoje ... Potem bo mlada družina rekla: ja, bomo delali doma, ampak približno moramo vedeti, od česa bomo preživeli. Če bi uspeli to narediti - pa ne zato, da bi postali bogataši, ampak da bi spodobno živeli od svojega dela, potem menim, da bi se v Sloveniji še uspelo ohraniti nekaj vinogradništva, drugače pa je bolj temen scenarij, da ne bom rekel črn.
MILENA B. POKLIČ
Vaših najljubših deset
4. mesto: Alojz Vogrinc, Laško: »Zelo sem vesel svoje uvrstitve, priznam pa, da je ostal grenak priokus, saj sem v zadnjem tednu padel na lestvici za eno mesto, prej sem 3. mesto držal ves mesec. Pa nič hudega, predvsem bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so glasovali, ne le zame, za kogarkoli, saj to potrjuje, koliko ljudem pomenimo. Ni pomembno, da smo bili na nek način tekmeci, že samo, da ste se lotili akcije, je veliko. Ljudje v časopisu namreč radi vidijo obraz iz domačih krajev in lahko povem, da so v času akcije komaj čakali Novi tednik; da so pogledali, kako stojimo na lestvici. Zares lepa izkušnja, ki je pustila dober vtis. Še posebej zanimivo je bilo, ko me je kdo povprašal, kako izpolniti kupon, da bo prav ...«
7. mesto: Damijan Rabuza, Kalobje: »Z
izidom sem zelo zadovoljen. Za mnoge, ki so glasovali, vem, za mnoge pa verjetno nikoh ne bom izvedel. Mi pa veliko ljudi pove, da bi se bolj potrudili in še sami poslali kakšno glasovnico, če bi vedeli, da bo stvar tako odmevna. Vsekakor je lepo biti med prvo deseterico. Veliko je čestitk in dobrih besed od vsepovsod. Srečanja v Gorici se bom z veseljem udeležil.«
Naj pismonoše 2005 o akciji - Presenečeni nad tolikšno podporo
1. mesto: Silvo Šeško, Gorica pri Slivnici:
»Ne počutim se niÇ drugače kot prej. Sem pa vesel, da mi je uspelo, šele zdaj, ko mi ogromno ljudi čestita, se zavedam, kako odmevna je bila akcija in kako pozorno fb ljudje spremljali glasovanje. V službi je vsepostarem, pa tudi za praznovanje še ni bilo Časa. So pa bih zadnji tedni precej napeti'in adrenalinski. Res bi se rad zahvalil vsem, ki so se tako zeio potrudili in zbirali glasove zame. Tistega dne, ko je prišel časopis z zadnjimi rezultati, so mi zjutraj po telefonu sporočili veselo novico ui kaj naj rečem ... Še vedno se ne zavedam čisto tega dosežka in priznanja. Sem pa res zelo vesel in se veselim srečanja v Gorid pri SlîMîd.«
2. mesto: Gabrijel Novačan, Nova Cerkev: »Seveda ;e bilo na koncu malce ra-zočanja, saj sem kar lep čas vodil na lestvici. Sem ii pa kar mislil, da j.$>o moja največja konkurenca ubrala drugačno taktiko, mi smo pošiljali vse kupone sproti, mislim, da so jih drugi hranili <|b konca. So se pač odločili za takšno strategijo. Sem imel pa neverjetno podporo, moje stranke in prijatelji so držali zanenoj od začetka do konca akcije in se res angažirali za zbiranje kuponov, zelo so si želeli zmage. Srčno se jim zahvaljujem za vse, kar so storili, lepo je vedeti, da ljudem toliko pomeniš.«" " ' ' '
6. mesto: Damijan Leber, Vojnik: »Akcija se mi zdi dobra, razvila pa se je v pravo tekmovanje. Ljudje na terenu so me spraševali, če bom kaj dobil, če bom zmagal, a jaz se s tem nisem obremenjeval. Sem takšen, kakršen sem bil pred akcijo. Se mi je pa v tem času zgodilo res nekaj lepega, postal sem očka in dobil hčer Pio.«
3. mesto: Srečko Pele, Celje: »Akcijo smo navdušeno spremljali vsi na pošti Lava in res nisem pričakoval,;da se bom uvrstil na lestvico desetih, kaj šele med prve tri. Neverjetno, ampak ljudje so mi kupončke nosili na pošto in jih puščali na nabiralnikih, da sem jih lahko oddal, nekateri so me pričakali kar s škarjami v rokah, ko sem prinesel časopis in takoj izrezali kupone. Vsem se seveda lepo zahvaljujem, še posebej gospe, ki je bila tako pozorna, da mi je, predèn je odšla na zdravljenje v Poreč, kar na dom poslala 40 kuponov. Lepo je vedeti;;da ljmjje jnislijojiate tudi, kadar ne slišijo brnenja poštarskega motorja oziroma takrat, kadar te ni. Ob tej priložnosti bi se zahvalil še Novemu tedniku in poudaril, da bi se moral še kakšen pismonoša uvrstiti na seznam, marsikdo si to zasluži. Zares sem vesel.«
10. mesto: Alfonz Pačnik, Frankolovo:
»Z izidom sem zelo zadovoljen, prav tako s celotno akcijo. Nekaj kuponov je zame poslala žena, vse ostalo so pošiljali drugi. Lepo je vedeti, da so zbrali toliko glasov, kar j nekaj strank mi je ostalo v spominu, saj sem opazil, da so se določeni še posebej zavzeli zame. Vsem lepa hvala, ideja o akciji s pi-smonošami je bila očitno odlična.«
ST, MJ, MA, PM
Izbor najbolj priljubljenih pismonoš smo prejšnji teden nepreklicno končali, vroče .in razburljivo pa je bilo vse do zadnjega dne, saj ste še takrat pošiljali in prinašali številne kupone. Tako so se še v zadnjem hipu dogajale spremembe in premiki v okviru lestvice desetih najboljših.
Skupno ste poslali 25.151 kuponov in jih porazdelili med 117 pismonoš s Celjskega. Glavno dejanje bo še sledilo, saj bomo 20. oktobra ob 17.00 v dvorani gasilsko-kultur-nega doma v Gorici pri Slivnici pripravili zabavo za vse pismonoše, ki so prejeli vaše glasove, in upamo, da se jih bo slovesne razglasitve najboljših udeležilo čimveč. Nad množičnim odzivom smo bili v akciji precej presenečeni, da ne govorimo o pismo-nošah, ki se niso mogli načuditi številu po-
slanih kuponov in podpori. Večina jih je z uvstitvijo zadovoljna, nekaterim pa, kot priznavajo, je ostal grenak priokus, saj so v zadnjem hipu izgubili kakšno mesto na lestvici. Tudi mi smo se v tej akciji kar nekaj naučili, za nas so pomembni vsi do zadnjega, ne glede na to, ali so se njihovi glasovi šteli v tisočih ali pa so prejeli zgolj enega. V vsakem primeru to pomeni, da ljudje poklic pismonoše še zmeraj cenijo in spoštujejo. Veliko vam pomeni človek, ki vsak dan prestopi prag vašega doma in večinoma smo se lahko prepričali v to, da igrajo, čeprav je njihova glavna naloga raznašanje pošte, v vaših življenjih še številne druge vloge. Dobra volja, prijazna beseda, kakšna pomoč - drobna dejanja, ki pomenijo veliko.
9. mesto: Slavko Kršlin, Loka pri Žusmu:
»Zelo lepa uvrstitev, ki me veseli, predvsem veliko mi pomeni, da me imajo ljudje tako radi in da me na nek način cenijo. Vsi skupaj smo zadovoljni, čeprav sem padel bolj na konec lestvice. Zelja je bila, da bi ostal med prvo deseterico in v ta namen so se ljudje res potrudili, namen je bil dosežen. Še enkrat moja zahvala vsem, ki so pridno pošiljali kupone.«
V času akcije smo obiskali številne pismonoše, na lestvici pa so se večinoma obdržali tisti, ki smo jih predstavili na samem začetku, zato je že čas, da si osvežimo spomin na obraze prvih desetih. Povprašali smo jih tudi o vtisih, pričakovanjih in občutkih ob končni uvrstitvi.
5. mesto: Boštjan Kokot, Sotensko pri Šmarju: »Z uvrstitvijo sem zadovoljen, videl sem, da so ljudje pridno pošiljali kupone, marsikdo me je tudi povprašal, češ a si ti tisti. Seveda se vsem lepo zahvaljujem, zlata sredina oziroma zgornja polovica lestvice pa je tudi kar v redu.«
8. mesto: Zdravko Maček, Škofja vas: »Ja, sem med akcijo kar nekako menjal mesta, cilj je bil ostati med prvo deseterico, kar je tudi uspelo, zato sem zadovoljen. Priznam, tudi sam sem v ta namen zase poslal nekaj kuponov, večinoma pa so se potrudile moje stranke, še posebej trije so bih zelo vneti in so iskali kupone, se trudili in me podpirali od začetka do konca akcije, za kar sem jim zelo hvaležen. Akcija mi je bila zelo všeč, uvrstitev med najbolj priljubljene mi veliko pomeni, zato sem izdelal tudi priložnostni album, v katerem so zbrani vsi prispevki Novega tednika o pismo-nošah. Seveda ga bom pokazal tudi na zaključni prireditvi.«
AKCIJA
HUJSAJMOlí Z NT&RC
Zadovoljni in srečni ob slovesu. Obljubljajo, da ne bodo odnehali.
Skupaj shujšali za 250 kilogramov
S pomočjo skupinskega hujšanja so se spremenili v zadovoljne in samozavestne ljudi
Naša skupina za hujša-nje se je v sredo še zadnjič sestala. Ja, vsega lepega in poučnega je enkrat konec in tako je tudi z delavnicami zdravega hujšanja in zdravega načina življenja, ki so jih naši udeleženci bolj ali manj pridno obiskovali vse od aprila. Skupaj so shujšali za 250 kilogramov in obljubili, da s tem dela še ni konec.
Spomladi smo v uredništvu Novega tednika in Radia Celje staknili glave in se odločili za ponovno akcijo, saj se je lanska izkazala za več kot potrebno in ustrezno za ljudi s težavami s prekomerno težo. V prvoaprilski številki smo objavili prvi kupon in ljudje niso nasedli šali, pač pa so nas zasuli s kuponi. Objavili smo še enega in žreb ter izračun indeksa telesen mase sta določila srečne izbrance. Dobili smo se, pljunili v roke in rezultati so na dlani... Zveni preprosto! A vedno ni bilo tako. »Ne vem, če bom zmogla!«, »Hujšam, pa jem in spet
SLIKOPLESKAKTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
hujšam, pa jem!«, »Težko je spreminjati stare navade!«, »Gibanje mi je tuje!« je bilo slišati. Pa jim je uspelo in jim bo še uspevalo. Če bodo le vztrajali in če bodo to hoteli. Hoteli živeti zdravo in zadovoljno.
Po dvomu sledilo zadovoljstvo
Na prvih srečanjih so med udeleženci vladah strah, nezaupanje in nezadovoljstvo nad svojim izgledom. Prim. Jana Govc Eržen je dejala, da so udeleženci dobili ogromno znanja glede zdrave prehrane in zdravega načina hujšanja. »Prav tako so izvedeli veliko novega s področja duševnega zdravja, ki je pogost spremljevalec ljudi s prekomerno težo, veliko pa so izvedeli tudi o negi telesa in obraza ter masaži telesa.« Najpomembnejše ob tem pa je seveda gibanje. In ker so udeleženci vzeli navodila zelo resno in jim je povedano prišlo v navado, so danes njihovi obrazi srečnejši in videz popolnejši. »Hujša-
li so počasi in pri tem niso stradali,« poudarja in dodaja, da niso jedli preveč kalorične hrane in da so višek zaužite hrane porabili z gibanjem. »Udeleženci so me pozitivno presenetih in obljubila sem jim, da bom z njimi še naprej sodelovala in jim svetovala,« pravi.
Zadovoljna je tudi Nataša Šuster, inštruktorica fit-nesa v Top-Fitu. Meni, da so udeleženci najraje obiskovali skupinske vadbe, kjer je vladal skupinski duh. »Videli so, da imajo podobne težave, zato smo lahko prišli do visoke ravni aerobnih sposobnosti in izgubljanja kilogramov pri tem,« pravi. Šusterjeva je pohvalila vse tiste, ki so vztrajati tudi čez poletje. »Pri vadbi je bilo treba vztrajati, saj sprva teža pada hitro, nato pa se malce ustavi,« pojasnjuje postopek hujšanja. »Upam, da se bomo z udeleženci pri vadbi še videvali in da bo gibanje postalo njihov način življenja,« zaključuje.
Ne bodo odnehali
»Ne bomo odnehali!« so udeleženci družno dejali v sredo. Sprejeti so nove navade, kar je v življenju najtežje. A jim je uspelo. Spremeniti so svoj način življenja in se pri tem odrekli starim grehom. Postali so samozavestnejši in bolj zdravi, saj so se s tem - Št. 76-7.
Vsem, ki so prišli na zaključek, je NT&RC podaril jabolka, Top-Fit tedenske karte za fitnes, Miču Joc-koviču, ki je odložil več kot 30 kilogramov, pa mesečno karto. Prim. Govčeva je zanje pripravila diplome in jim podarila meter, s katerim bodo še naprej nadzirali obseg pasu.
zmanjšale tudi možnosti različnih bolezni. Seveda to ne velja za vse. Tisti, ki so obupali, v sredo žal niso bili z nami. »A še ni prepozno. Upanje ne umira,« je dejala prim. Govc Eržen. Udeležence sta včeraj pozdravili tudi urednici Novega tednika in Radia Celje, Tatjana Cvirn in Simona Brglez. Veseli sta, da lahko s pomočjo medija pripo-moremo k tako pozitivni spremembi ljudi. »Ljudje so resnično spremenili svoje življenje in navade, za katere vemo, da jih je najtežje spreminjati,« pravita. Se pa v uredništvu veselimo tovrstnih akcij tudi v prihodnje, čeprav se zavedamo, da brez pomoči in sodelovanja strokovnjakov ne bo šlo. Letos so priskočili na pomoč Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Zdravstveni dom Celje, Top-Fit. Akcijo so letos podprti tudi sponzorji.
MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ
Več kot zgolj »litost«
»Litost« je poseben češki izraz za posebno vrsto nemoči. Milan Kundera ga opisuj e skozi dogodivščino mladega fanta in dekleta, ki plavata čez reko. Fant, prepričan v svojo fizično nad-moč, prepričan, da bo preplaval čez reko pred svojo prijateljico, se po nepričakovanem porazu, ko pride dekle na drugi breg pred njim, zateče k izgovoru, da zato ni plaval hitreje, ker ga je po poti nekaj uščipnilo, čeprav pri sebi ve, da to ni res. Bržčas neprijetno spoznanje za fanta, predvsem v smislu, da je njegova moč omejena, spoznal jé svojo človeško šibkost. Toda ta boleča nemoč je še zmeraj obvladljiva, še zmeraj lahko kaj stori, lahko vadi, na primer, in naslednjič plava boljše, toda kaj se zgodi, ko ti življenje stopi na pot in se znajdeš v vseprisotni negotovosti, odvisnosti, ko postaneš vazal nečesa mogočnejšega?
Prejšnji teden se je moj običajen turistični ritual dodobra porušil (poleg tele ko-lumne namreč delam še kaj drugega, sem tudi turistični vodnik). Na Korziki smo namreč obtičali v gneči pred blokiranimi pristanišči in letališči. Običajen ritual ogledov, ki je sicer smiselno zaokrožen, je namreč bil za nami, nenadoma pa se ti nehote odpre možnost početi in videti še kaj več. Toda dejstvo, da si v rokah nekih nevidnih sil, v rokah slepega naključja, ker nad tvojo usodo bdi nekdo drug, je tako silovito in brezpogojno, da ti začne hrometi občutek odločnosti ali pa morda še boljše - odločenosti. Nikakor se ne moreš pred nekom s čimerkoli opravičiti, se na kaj izgovoriti, preprosto si pred nepremagljivo steno, iz katere te lahko reši le nekdo drug, kot pred časom Humarja. V takšnih trenutkih se človek nehote zave »smešnosti« svojih običajnih opravil. Ko sem zvečer prišel v sobo in si začel kot običajno umivati zobe, sem se namreč zazrl v zobno ščetko, v ogledalo, v moje s kalodontom obeljene zo-
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com
be in se Začel sam sebi smejati. Ta neverjetna trdoživost navade, ta porazumljeni nagon, nesmiselna določitev jutranjega vstajanja, češ, nič se ne dogaja. Zavedel sem se predvsem tega, da so ti trenutki namenjeni predvsem temu, da dodobra preverim svoje mentalno stanje, mentalno zdravje. Nisem ravno prepričan, da sem povsem pri sebi, saj me je namreč podzavest ves čas silila v ponavljajoč ritual, ki se je ves čas pretvarjal, da se pravzaprav nič ne dogaja, da je vse skupaj nekako tako zrežirano, da se bo trenutni zaplet rešil v trenutku, ko bom to pač sam hotel, si pravzaprav za-hotel s preprostim stavkom, rio, zdaj gremo pa normalno naprej.
Podobno tej situaciji se človek dostikrat znajde pred ovirami, ki jim preprosto ni in ne more biti kos, zato se v takšnih primerih seveda dostikrat priproša k nečemu tretjemu, človek postane na nek način vraževeren. Korzika je v slovensko kolektivno podzavest vtisnjena spričo grozljive letalske nesreče v decembru leta 1981 in prva asociacija Slovencev nanjo je ravno ta nesreča, vse ostalo, kar pa je povezano z njo in kakšnim neljubim pri-petljajem na njej, pa le še podžiga domneven urok. Toda ravno ta nepredvidljivost Korzike in njenega ljudstva (sicer navidezno zadržanega, v resnici pa širokosrčnega) je morda nekaj tako neslovenskega, da jo je vredno izkusiti in na lastne »smešne« rituale pogledati s strani. Težko se je opravičiti pred tem, da smo pred divjostjo življenja nemočni, da je rečni tok premočan za nas.
>0R0DjnRnni894
Bežigrajska 10, Celje
oktober 2005
CELJE	ŠTORE
Zmeda med dimniki
Kljuke strank v Celju si še vedno izmenjujejo celjski in mariborski dimnikarji
Celje zagotovo sodi med požarno najbolj ogrožene občine v Sloveniji. Pa ne zato, ker bi bila kurišča in dimne naprave slabo projektirane in izvedene. Bolj zato, ker ostremu konkurenčnemu spopadu med dimnikarji iz Maribora in iz Celja ni in ni videti konca. Pri pogodbenem pooblaščencu za dimnikarsko vzdrževanje številnih celjskih kurišč - Dimnikars-tvu Maribor - namreč prostodušno priznavajo, da obvladujejo in s svojimi storitvami oskrbujejo le slabo tretjino celjskih kurišč.
Direktor Dimnikarstva Maribor Izidor Dorič je v sredo na novinarski konferenci predstavil njihovo delo v Celju, kjer je ob začetku kurilne sezone vsak dan na terenu po začasni pogodbi z občino Ce-šest dimnikarjev. Povedal je lje kot pooblaščenci za te sto-tudi, da kljub dejstvu, da po ritve opravljajo čiščenje ku-
Iztok Dorič
rilnih in dimnih naprav, merjenje dimnih plinov in ostale dimnikarske storitve v občini, težav še vedno ne zmanjka. Medtem ko je lani optimistično napovedoval, da bodo v kratkem postali državni koncesionarji za to dejavnost v občinah Maribor in Celje, je tokrat vidno razočaran priznal, da koraka naprej ni bilo. Še vedno namreč nihče v državi ni uspel pridobiti koncesije, ker država zamuja. Prav tako niso od občine ah prejšnjega koncesionarja -Dimnikarstva Celje - pridobili katastra dimnih naprav. Z opravljenim zato niso zadovoljni, tembolj zato ker številne stranke, ki jih obiščejo, storitve pogosto odklanjajo. Od 15 obiskov dnevno le pri treh, štirih strankah tudi opravijo delo. Mnogo ljudi namreč izkorišča zmedo, ki se je po-
javila z delom dveh dimnikarskih podjetij, in ne dovoli pregledov, češ da so jih že opravili. S tem precej tvegajo, saj število požarov zaradi slabo vzdrževanih kurilnih in dimnih naprav narašča. Po vnovičnem obvestilu bodo stranke, ki obvezne letne preglede kurilnih in dimnih naprav odklanjajo, zato prijavljali inšpekcijskim službam. Zagrožena kazen je 50 tisočakov.
Zlasti je Dorič razočaran zaradi odnosa inšpekcijskih služb, ki svojega dela na tem področju ne opravljajo. Kljub temu, da so inšpekcijam posredovali več prijav, ki opozarjajo na evidentno kršenje zakonodaje s tega področja, ni bilo odziva. V zmedi, ki vlada, ne bo nič čudno, če bo v občini Celje več požarov.
BRST
V znamenju zeliščarstva
Med letošnjimi Almini-mi dnevi na Svetini, ki bodo danes, 7. oktobra ter jutri, bodo dali posebni poudarek zeliščarstvu. Jutri bodo med drugim tudi otvorili novo pot okoli Svetine.
V okviru Alminih dni bo danes ob 19. uri literarni večer, ki bo v šolskih prostorih na Svetini, z branjem del pisateljice Alme Karlin ter podobnih avtorjev.
Jutri, na osrednji dan, bodo najprej (ob 10. uri) odprli novo etnološko-naravoslov-no pot okoli Svetine, ki traja od tri do štiri ure. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Štore Brane Lončar, bo začetek poti v središču vasi ali pri Alminem domu, kjer bodo z tablami opozorili na
številne zanimivosti Svetine. Pot je označena, izdali so tudi zgibanko. Imenovala se bo Pot 23 tisoč korakov, kolikor dejansko meri.
Kot so napovedali na novinarski konferenci Turističnega društva Štore, bo na letošnjih Alminih dnevih posebej poudarjeno zeliščarstvo, ki je privlačilo že svetovno popotnico. Tako bo jutri več predavanj o zdravilnih zeliščih ter načinih samozdravljenja, kar bodo predstavih društvo ze-liščarjev iz Velenja, študijski krožek Zdravilna zelišča iz Celja ter izkušeni posamezniki. Začetek predavanj, ki bodo v prostorih krajevne skupnosti in šole, bo ob 13. uri, za konec pa bo ob 17.30 srečanje z znanim zeliščarjem
Letos mineva 55 let od smrti pisateljice, svetovne popotnice in teozofinje, ki s svojim delom in življenjsko usodo predstavlja eno najbolj zanimivih osebnosti s širšega celjskega območja. Ob tej priložnosti so v avli II. nadstropja Osrednje knjižnice Celje sinoči odprli razstavo Med pisanjem in potovanjem. Obiskovalci si lahko do 15. novembra ogledajo gradiva iz pisateljičine zapuščine, ki jih sicer hrani rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Razstavo je pripravil bibliotekar pedagog Gregor Erjavec. (BA)
Borisom Jagodičem, s spoznavanjem zdravilnih rastlin, ki jih je preučevala Karlino-va. Sobota bo prav tako v znamenju potopisnih predavanj (o Maleziji in Bruneju ter Boliviji) ter druženja svetovnih popotnikov.
Kot je poudaril vodja projekta Almini dnevi Emil Ka-čičnik, je celotna prireditev
namenjena promociji Svetine, ki je bila že večkrat uradno razglašena za najurejenej-šo hribovsko vasico Slovenije. »Tako Alma Karlin kot Svetina sta v nekaterih obdobjih zablesteli ter bili nato začasno pozabljeni,« je med drugim dejal vodja projekta.
BRANE JERANKO
Polletje pod pričakovanji
Celjski mestni svet je na zadnji seji med drugim sprejemal tudi poročilo o izvrševanju proračuna občine v prvem polletju tega leta.
Postavlja se sicer Vprašanje o smiselnosti tako pozne obravnave polletnih dosežkov, saj se je v zadnjih treh mesecih, je povedala občinska fi-nančnica Danica Doberšek, situacija že v mnogočem spremenila. Toda, ostaja dejstvo, da se tudi letos kaže dokaj skromna podoba uresničevanja v proračunu in njegovem rebalansu zastavljenih ciljev. To naj bi bilo posledica poznega sprejema rebalansa in še posebej neuresničenih načrtov pri prodaji občinskega premoženja. Pravi čas za slednje so namreč šele zadnji meseci leta.
Sicer pa je občina Celje v polletju tega leta uspela pobrati le dobrih 37 odstotkov predvidenih prihodkov oziroma nekaj nad 3,6 milijarde tolarjev. V istem obdobju so iz proračuna odšteli za 3,7 milijarde tolarjev denarja. Pobrani prihodki so za dobrih 6 odstotkov višji kot lani, vendar gre povišanje na račun davčnih prihodkov oziroma tako imenovane glavarine iz dohodnine, ki predstavlja kar 66 odstotkov pridobljenih sredstev.
Kot vsako leto se zatika pri prodaji občinskega premoženja, kjer beležijo največje izpade v primerjavi s planom. V prvem polletju je občina od planirane dobre pol milijarde prihodkov od prodaje poslovnih prostorov us-
pela prodati in pridobiti le desetino predvidenih sredstev. Prav tako bode v oči primanjkljaj pri prihodkih od komunalnega prispevka, ki so ga ustvarili le za 131 od planiranih 660 milijonov tolarjev. To je povezano s tem, da so v polletju prodali le tretjino od na 800 milijonov tolarjev naravnanega letnega načrta prodaje stavbnih zemljišč.
V razpravi so svetniki, ob zavedanju, da bo drugo polletje bistveno boljše, vseeno ostro opozarjali na nerealno načrtovanje. Čeprav kljub likvidnostnim težavam spretno uravnovešajo proračunsko porabo s prilivi v proračun, pa to hkrati pomeni, da so močno/ogroženi naložbeni načrti občine, kjer so - Št. 76 - 7.
zaostanki že naravnost nesprejemljivi. Gre zlasti za zamudo pri gradnji telovadnice pri IV. osnovni šoli in še za nekatere druge naložbe. Svetnik Jožef Turnšek pa je posebej zaskrbljen zato, ker so največji zaostanki pri pridobivanju tistih proračunskih prihodkov, ki so v celoti v pristojnosti občine. To pa lahko pomeni le dvoje -nerealno načrtovanje ali pa previsoke cene, zlasti stavbnih zemljišč in lokalov, kar odvrača investitorje.
Svetniki so ob koncu razprave poročilo sprejeli in potrdili tudi ukrepe, ki so jih za hitrejše in celovitejše doseganje proračunskih ciljev predlagale strokovne službe.
BRANKO STAMEJČIČ oktober 2005 -
Zimski bazen odprt
To soboto bodo z dnevom brezplačnega kopanja, skoraj dva tedna prej kot v minulih letih, odprli zimski bazen Golovec v Celju.
Iz javnega zavoda ZPO, ki upravlja z zimskim bazenom Golovec, sporočajo, da ostajajo urniki obratovanja nespremenjeni - med tédnom od 9. do 11.30 in od 16. do 21. ure, ob sobotah nedeljah in praznikih pa le od 16. do 21. ure. Tudi cene se niso bistveno spremenile (odrasli 1.Ó50)', razen za sezonske vstopnice, ki so nekoliko dražje, za odrasle na primer 25 tisočakov. Pripravili pa so posebno ponudbo za člane športnih društev, klubov in sindikatov, ki imajo, do konca meseca možnost nakupa sezonskih vstopnic z 20-odstotnim popustom.
Na zimskem bazenu letos pomembnejših novosti ni, so pa v sodelovanju z novim najemnikom pridobili prenovljeni savna center.	B S
Varne točke
V Celju je včeraj začelo delovati deset točk, kamor se bodo lahko zatekle mladoletne žrtve nasilja
Celjski javni zavod Socio sodeluje v Unicefovem projektu varnih točk v otrokom prijaznih mestih. Pogodbo o tem so podpisali v sreda, od včeraj pa varne točke že delujejo. Gre za varne prostore, v katere se bodo po pomoč lahko zatekli otroci in druge mladoletne žrtve fizičnega ali psihičnega nasilja.
Projekt, v katerega so v Sloveniji poleg Celja vključeni še Nova Gorica Ruše in Piran, je zasnovan kot sistem varnih prostorov, pretežno v mestnem jedru. V Celju je za zdaj devet takšnih točk - delovale bodo v pisarni zavoda Socio, pisarni Celje, zdravo mesto. Turistično informacijskem centru, knjižnici Pri Mišku Knjižku, Domu ob Savinji, kriznem centru za mlade, zdravstvenem domu, na policijski postaji, v papirnici Leonardo in v internetni kavarni Stane. Vse točke so označene z enotno nalepko (na sliki).
Pred dnevi sta v Celju upokojeni profesor Ivan Škoflek in koordinatorka za nasilje pri Unicefu Irena Velič izvedla usposabljanje za vse prostovoljce, ki bodo delovali v celjskih varnih točkah. Za pravilno ravnanje v primeru, ko se po pomoč v varno toč-

Tanja Lamut
ko zateče mladoletnik, so zdaj usposobljeni prostovoljci, sicer redno zaposleni v ustanovah, ki delujejo na teh točkah. »Zdaj nas čaka zahtevna naloga predstavitve varnih točk in njihovega namena vsem mladim. Pripravili smo posebno zloženko o varnih točkah, sledili pa bodo obiski šol in vrtcev, na katerih bomo projekt predstavili vsem mladim,« je povedala koordinatorka projekta celjskih varnih točk Tanja Lamut iz zavoda Socio. Varne točke so prvenstveno namenjene mladim, vanje pa se pred vsemi oblikami nasilja lahko zatečejo tudi ostali občani.
BRST
Nalepka, ki bo označevala varne točke v Celju in po vsej Sloveniji.
NOVI TEDNIK
tfBAMSKO J ŽALEC [ MOZIRJE
(3
BRASLOVČE
11
Vroče tudi med vranskimi svetniki
Svetniki SLS protestno zapustili sejo občinskega sveta - Problem je cesta Brdce-Jakov dol
Vranski občinski svet je ponedeljkovo sejo zaključil že med drugo točko dnevnega reda. Pri pobudah in vprašanjih je namreč svetniška skupina Slovenske ljudske stranke (SLS) vprašala, zakaj se znova zapleta pri cesti Brdce-Jakov dol. Ko je župan Franc Sušnik dejal, da bodo cesto uvrstili med naložbe za prihodnje proračunsko leto, se je vnela burna razprava, nato pa so predstavniki SLS sejo zapustili. Ker imajo v občinskem svetu večino, po njihovem odhodu svet ni bil sklepčen in so morali sejo prekiniti.
O omenjeni cesti so se v občinskem svetu že velikokrat pogovarjali, saj krajani nanjo čakajo že 11 let. Cesto oziroma javno pot so uvrstili tudi v letošnji proračun, stala naj bi 27 milijonov tolarjev. A tudi iz letošnjega proračuna je cesta izpadla, tako
kot se je zgodilo že prej. Denar za cesto je bil namreč namenjen že v prejšnjih proračunih. Sicer gre pri cesti za približno tri kilometre, ki bi jih morali asfaltirati, cesta pa vodi do sedmih gospodinjstev. Težava je v tem, da se mora cesta letos kosati s projekti in naložbami, kot sta čistilna naprava in kanalizacija, zaradi katerih je v občini veliko manj denarja. Poleg tega so več denarja pričakovali iz državne blagajne.
Ne glede na to, kakšni so drugi naložbeni projekti v občini, so bili predstavniki SLS v občinskem svetu ogorčeni. Občani, vezani .na cesto, so namreč že zbrali nekaj denarja, cesta pa je kljub temu izpadla iz letošnjega načrta naložb. Svetnik Darko Kramar je tako na seji očital županu Sušniku, da župan svetnikov ne potrebuje, ker se na koncu tako ali tako sam odloči, v
kaj bo občina vlagala: »Ni konkretno ta cesta problem, ampak gre bolj za odnos župana do občinskega sveta. V treh letih, ko se je obrnilo okoli 900 milijonov tolarjev, teh 20 milijonov nikoh ni bilo namenjenih za naše interese, čeprav nas je v občinskem svetu večina.« Kmalu zatem je Kramar skupaj s svetniško skupino SLS sejo zapustil.
Župan Franc Sušnik glede očitka, da svetnikov ne potrebuje, pravi: »Ta očitek velja samo za cesto Jakov dol, ki je zame nerazumljiva prioriteta svetniške skupine SLS, za katero verjamem, da nimajo nekih trdnih argumentov.« Tako Kramar kot tudi Sušnik upata, da se bodo lahko pogovorili, vendar pa Kramar pravi, da bodo vztrajali pri ureditvi omenjene ceste, saj so popustili že nekajkrat. Za pogovor in rešitev problema pa se zavzema tudi Su-
Z OBČINSKIH SVETOV
Naslednjič o ravnateljici
VRANSKO - Ker so zadnjo sejo predčasno prekinili zaradi nesklepčnosti, potem ko so jo predstavniki SLS protestno zapustih, bodo svetniki v četrtek dali mnenje k imenovanju ravnateljice Osnovne šole Vransko - Tabor. Na razpis se je prijavila le dosedanja v. d. ravnateljice Majda Piki.
NAKRATKO
šnik: »Predlagam svetniški skupini SLS, da preko svojih strankarskih ljudi pomaga najti še kakšen finančni vir financiranja čistilne naprave, in zagotavljam, da bomo na občini ves prihranek pri čistilni napravi namenili za izgradnjo ceste v Jakovem dolu.« Sušnik je še dejal, da pričakuje od svetnikov, da bi se bolj ukvarjali s tem, kako bi denar pripeljali v občino, kot pa s tem, kako bi ga porabili. Ob tem je še dodal, da »glede prihodkov ni bilo storjenih nobenih omembe vrednih naporov s strani svetniške skupine SLS. In to žalostno kaže na odnos te skupine do problematike v občini.«
Kdaj bo cesta Brdce-Jakov dol prišla na vrsto, torej ostaja vprašanje. Na nadaljeva nju seje, ki je sklicana za če trtek, na dnevnem redu na mreč ni sporne druge točke.
ŠPELA OSET
Mnenje k imenovanju bi morala dati tudi občina Tabor, ki pa je zaenkrat le poslala opozorilo na ministrstvo za šolstvo in šport, da naj bi bil razpis vložen nezakonito. Že pred razpisom so namreč Piklovi podaljšali mandat vršilke dolžnosti. Kot je povedal vranski župan Franc Sušnik, pa je to zagotovo v skladu z zakonom. Sušnik je še dodal, da je neutemeljen tudi očitek, da za razpis niso vedeli, saj je bil objavljen v uradnem listu in učiteljskem glasilu.
V nedeljo Lenartov sejem
REČICA OB SAVINJI - »Naznanjamo, da bo na dan 9. vinotoka (oktobra) leta Gospodovega 200S na našem trgu Lenartov sejem. Milostni gospod Ivan Tavčar so nam to pravico davnega leta 1585 podelili, tako da smemo v našem lepem trgu sejma-riti in trgovati. Izkažite nam to čast in pridite že zjutraj tega dne ob 9. uri na Rečico, kjer boste navzoči, ko se bo dvigala trška zastava in takoj za tem začela kupčija. Ponovitev otvoritve bo popoldne ob 14. uri. Če bi bil dež ali kake druge padavine, bomo sejmarili teden dni kasneje,« so zapisali organizatorji, Thristično društvo Rečica, v vabilu na nedeljski Lenartov sejem.
Starejši veseli in zadovoljni
BRASLOVČE - V okviru krajevnega praznika Braslovč je KO pripravil tradicionalno srečanje krajanov, starih 70 in več let. Od 298 povabljenih se jih je srečanja udeležila več kot polovica. Navzoče sta pozdravila predsednik KO Rudi Sedovšek in župan Marko Balant, ki je poudaril, da niso in nikoli ne bodo pozabili starejših. Kulturni program so pripravili učenci OŠ, skupina starejših pevcev iz Braslovč in Letuša, ki jih vodi Tjaša Ribizel, harmonikar samouk Leopold Dobnik z Dobrovelj in ansambel Bratje Dobrovnik. Zupan Balant in podpredsednik KO Parižlje-Topovlje Anton Repnik sta najstarejšima na srečanju. Angeli ' Voga in Ivanu Pušniku, podelila knjižni darili. Vse povabljene so pogostih s kosilom, srečanje pa so nadaljevali v veselem razpoloženju in obujanju spominov.
Krvodajalci na Polzeli
POLZELA - Območno združenje RK Žalec je v sodelovanju s polzelsko KO za Zavod RS za transfuzijsko medicino pripravila krvodajalsko akcijo, ki se je je_ udeležilo kar 184 krvodajalcev. Med njimi je bil tudi Marjan Žagar, ki je kri daroval sto petič, njegov sin Damjan pa triinšestdesetič. Kot je povedala sekretarka OZ RK Žalec Majda Pilih, je bila ta akcija po številu krvodajalcev od vseh devetih, ki so jih letos pripravili v Savinjski dolini, najštevilčnejša. Naslednja, deseta, bo 3. novembra v Šempetru.
Srečanje ob dnevu starejših
VRBJE - Ob svetovnih dnevu starejših je društvo upokojencev pripravilo 9. tradicionalno srečanje svojih članov. Zbrane sta pozdravila predsednika DU Emest Lužar in KS Vrbje Dušan Pun-gartnik. Posebno priznanje so podelili zakoncema Dragici in Srečku Krajncu, ki sta pred dnevi praznovala zlato poroko. Na srečanju je bila najstarejša 96-letna Jožica Fijavž, mama Dragice Kranjc. V kulturnem programu so nastopili harmonikarji DU Vrbje, Pevke treh vasi, kvartet Grmada iz Celja, vrbenski pevci in ansambel Ajmarček.
TT, US
Prenovljena cesta v Kolovratu
V okviru občinskega praznika so v okolici Mozirja v minulih dneh predali namenu več krajših asfaltiranih cestnih odsekov, med njimi tudi najdaljšega, kilometer in pol v zaselek Kolovrat pri Ljubiji.
Za cesto so krajani zbrali kar devet milijonov tolarjev, opravili več tisoč ur prostovoljnega dela pri urejanju osnovnega ustroja ceste in bankin, občina Mozirje pa je plačala asfaltno prevleko v znesku 15 milijonov tolarjev. Sodelovanje krajanov je pohvalil tudi župan Ivo Suhoveršnik, ki je med drugim menil, da so si krajani to cesto želeli že vrsto let, dobili pa so jo zaradi svoje vztrajnosti in velikega deleža vloženih sredstev in lastnega dela.
JOŽE MIKLAVC
Nagrajenci MS Žalec
Praznik žalske mestne skupnosti
Kulturni program so pripravili krajani, trak pa sta prerezala župan Suhoveršnik in predsednica gradbenega odbora Jolanda Prislan.
Konec meseca je praznovala tudi Mestna skupnost Žalec, kjer so v četrtek pripravili pogovor z nekaterimi nagrajenci, v petek pa slavnostno sejo, na kateri so podelili priznanja.
Slavnostne seje so se med drugim udeležili predstavniki češkega Žatca in nemških hmeljarjev, predsednik sve-
ta MS Ernest Ramšak pa je predstavil minulo delo in načrte za prihodnost. V MS so največ postorili na področju komunale, okolja in prometa, Ramšak pa je izpostavil problem ureditve in prometa na Šlandrovem trgu. Obnova bi predvidoma stala 300 milijonov tolarjev, kar je precejšen zalogaj.
Na seji so podelili tudi priznanja, in sicer plakete MS Žalec Vokalni skupini Cante-mus, Matiji Lešniku, Kolesarskemu društvu Novak in pod-jetju Caffe-Tropic. Grbe so prejeli Ljuban Vlatkovič, Jože Čehovin in podjetje Novem Car Interior Design z Ložnice.
TT
12
SEWTJURj LAŠKO
KURILNO OLJE ODSLEJ TUDI NA 12 OBROKOV
»Delujmo skupaj« z mladimi
V nedeljo se je v Zrečah končal dvodnevni seminar za predstavnike mladinskih društev iz občin Šentjur in Dobje. Gre za prvo tovrstno delavnico v sklopu projekta Delujmo skupaj, s katerim želijo na tem območju vzpostaviti dolgoročno mladinsko politiko.
Na srečanju so se mladi ukvarjali z analizo potreb in možnosti v lokalnem okolju. Gostili so tudi predsednika Mladinskega sveta Slovenije Matjaža Štolfo, predstavnika Urada RS za mladino Jerneja Dirnbeka in direktorico Razvojne agencije Kozjansko Zlato Ploštajner, ki je v svojem imenu in v imenu šentjurske občine mladim pri njihovih prizadevanjih obljubila vso podporo.
Predstavniki različnih mladinskih društev so prišli do zaključka, da potrebujejo krovno mladinsko organizacijo, ki jih bo povezovala, jim zagotavljala informacije, jih usposabljanja za delo v skupinah in predvsem zastopala njihove interese pred lokalno oblastjo. V ta namen bodo v prihodnjih tednih ustanovili mladinski svet. Do konca leta se bodo v okviru projekta Delujmo skupaj zvrstile še številne delavnice pridobivanja različnih veščin in osebne rasti.	ST
Novi blok Livada bo vsaj za nekatera uresničitev sanj o lastnem domu.
Dom na Livadi
V Šentjurju po dolgem času gradijo novi blok, imenovan Livada. V treh stolpičih bo po 19 stanovanj, skupno 57. Od tega bo 32 neprofitnih, ostala bodo namenjena prodaji. Ker je kraj zaradi bližine Celja in avtocestne povezave precej privlačna lokacija, vseljiva stanovanja pa precej redka in draga, se na novograje-nem bloku praktično v centru mesta, ustavi preneka-teri pogled.
Župan Štefan Tisel je povedal, da bodo za oddajo neprofitnih stanovanj izvedli razpis še v letošnjem letu in ponovno sestavili prednost-
no listo prosilcev. Prednost bodo imeli stanovalci iz starih blokov, zlasti starejši, ki želijo v manjše stanovanje ali potrebujejo dostop z dvigalom. Ker so stanovanja višjega standarda, bodo tudi nekoliko dražja. Prosilcev je tudi tokrat mogoče pričakovati vsaj nekajkrat toliko, kot je razpoložljivih stanovanj.
Imeti lastniško stanovanje so običajno sanje, ki se za mnoge končajo pri predračunih. V skladu s pogodbo ima podjetje Ceste-mostovi Celje, ki je soinvestitor gradnje, za prodajo na voljo 25 stanovanj; 19 v lameli A, dve v lameli B in štiri v lameli C.
Po velikosti so ta stanovanja od enosobnih do večsobnih, največ jih meri okrog 60 kvadratov. Cena za kvadratni meter je 1.130 evrov, razen za večsobna stanovanja, kjer je cena za osem odstotkov nižja. V prodajni službi CMC so nam povedali, da so razen dvonadstropnih stanovanj v velikosti 136 kvadratov, vsa ostala že prodana. Interes je bil namreč zelo velik, še preden so se gradbena dela sploh začela.
Dela naj bi predvidoma končali letos, novi stanovalci pa se bodo lahko vselili februarja prihodnje leto.
SAŠKA TERŽAN
Sonce v Jeseni z Jolando Čeplak
Na šesti prireditvi Sonce v jeseni v domu starejših v Šentjurju se je prvič ob glasbenikih in pevcih predstavila tudi odlična športnica in dobitnica bronaste medalje na zadnjih olimpijskih igrah v Atenah, Jolanda Čeplak.
V domu je tudi stara mama njenega moža Aleša, Ivanka Čeplak, tako da je bil tudi to eden izmed vzrokov, da se ni bilo težko odločiti za obisk. Jolanda je podelila priznanja
najboljšim v domskih igrah, ki so obsegale šest disciplin. Zmagala je Zofka Kincl pred Olgo Krajne in Slavico Seru-čar, na 4. mesto pa se je uvrstil prvi moški Vinko Kovač, ki pa je znova postal ribiški car, saj je na ribiškem tekmovanju ulovil kar 66 rib!
V prijetnem programu so nastopih Dvojčici z Janezom, Anžej Dežan, Ljudske pevke z Jezerc v Šmartnem v Rožni dolini, tamburaški orkester iz Celja in domski pevski
zbor Šentjurske korenine, ki jih vodi Jani Kukovič. Vrhunec uspele prireditve pa je bil predstavitev dveh parov: Vinko in Irena Jagodič praznujeta letos zlato poroko, Jože in Milena Toplikar pa biserno. Vsi, razen Irene Jagodič, so tudi v domu starejših. Ob prijetni prireditvi, ki je znova povsem napolnila velik šotor z domskimi prebivalci in gosti, so pripravili tudi razstavo ročnih del.
TONE VRABL
Z leve: Jože Čeplak z mamo Ivanko, Jani Kukovič, Jolanda Čeplak, 93-letni Rafael Svetic, ki je bil odličen nogometaš, igralec hokeja na ledu in šahist, direktor doma starejših Branko Gorečan in predsednik sveta zavoda Boris Zupane
ja Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice v Celju.
»Zgodovinska razsežnost jubileja ne pomeni le priznati resničnosti ustanovitve vika-riata ah župnije, prirediti jubilejnega slavja ah izdati priložnostnega zbornika, pomeni mnogo več, pomeni priznati in priklicati si v zavest tiste korenine, iz katerih žup-ljani živijo kot ljudje, kristjani in člani naroda. Obhajati jubilej župnije pomeni čutiti se kot sestavni del njene zgodovine, biti nosilec verskih, duhovnih in kulturnih vrednot domačega kraja; pomeni tudi zavedati se dolga do prednikov in dolžnosti do
Knjiga ob jubileju župnije
V dvorani Gasilskega doma v Šentrupertu nad Laškim so v soboto predstavili knjigo Kratka zgodovina župnije sv. Ruperta nad Laškim ob njeni 250-letni-ci. Knjigo je napisal rojak, akademik prof. dddr. Jože Maček, doma iz Olešč, ki že nekaj desetletij živi in dela v Ljubljani, a je z Laškim in okolico ostal tesno povezan. Sploh pa se v domoznanskem oddelku laške in drugih knjižnic vselej razveselijo vsakega njegovega novega knjižnega dela. Skupaj s to knjigo, ki jo je napisal letos, Cobiss zdaj šteje že 1.191 njegovih del.
Kot pove naslov knjige, so v Šentrupertu z njo počastili jubilej župnije, v njej pa je opisana kratka zgodovina krščanstva in nastanek župnij v krajih južno od Drave, ki so spadah pod Oglejski patriar-hat. Poleg ozemlja v Italiji in Avstriji je pod ta patriarhat namreč spadal tudi del slovenskega ozemlja, med drugim tudi omenjena župnija v Šentrupertu. Hkrati je to prvo knjižno delo, v katerem je zbranih tako nekaj zgodovinskih dejstev kot tudi zgodovina kraja, za katerega je bila značilna silna revščina. »Ljudje so bih tod tako revni, da niti cerkvi niso mogli prispevati toliko, kot je bilo to v navadi po drugih župnijah,« je med drugim v predstavitvi povedal avtor. Z njim se je o nastanku knjige in vsebini pogovarjal Srečko Maček, vod-
njihove dediščine, ki se je iz roda v rod predajala kot dragocena svetinja ali popotnica,« je med drugim zapisal v spremni besedi mariborski škof dr. Franc Kramberger.
V nedeljo, 9. oktobra, bo ob 10. uri v okviru počastitev 250-letnice župnije mašo vodil škof dr. Franc Kramberger. Sodelovala bosta Sve-tinska godba in Mešani pevski zbor Šentrupert.
Knjiga obsega 150 strani, na koncu je dodan tudi povzetek vsebine v nemškem in angleškem jeziku, izdal in založil pa jo je Župnijski urad sv. Ruperta nad Laškim v sodelovanju s celjsko Mohorjevo družbo, za kar ima največ zaslug zdajšnji šentrupertski župnik Jože Mur-šec. Sicer pa se je župnija v Šentrupertu zagotovo v zgodovino vpisala tudi s tem, da je v njej šest let služboval župnik Izidor Pečovnik Dori, ki je pred desetletjem od tam odšel v Berlin.
MOJCA MAROT
Dddr. Jože Maček (levo) v pogovoru o knjigi z bibliotekarjem Srečkom Mačkom, vodjo domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje
ROGAŠKA S.
Z nakupom v Mercatorju do Kolosejeve vstopnice
Bitka za službe in postelje
Danes je zadnji dan javnega razpisa za 55 delovnih mest v Domu starejših občanov v Rogaški Slatini, ki ga nameravajo odpreti marca. Za delovna mesta je zelo veliko zanimanje.
Kot so povedali v vodstvu družbe Comett domovi v Ljubljani, ki je investitor, je do srede zjutraj prispelo 450 vlog iskalcev zaposlitve, pred razpisom pa že več kot dvesto. Pričakovali so še nove vloge.
Za zaposlitev iščejo 18 različnih poklicnih profilov, med njimi največ negovalcev-bolničarjev, zdravstvenih tehnikov in strežnic. Na razpis, ki je bil objavljen v Rogaških novicah, se je mogoče samo še danes prijaviti na sedežu družbe v Ljubljani, izbrane kandidate pa bodo pozneje povabili na osebni
razgovor v Rogaško Slatino. Tiste, ki bodo izbrani za delo v novem domu, bodo postopoma zaposlovali od začetka marca.
Razpisov v zvezi z novim domom seveda ni konec. Konec tega meseca bo sledil javni razpis za sprejem oskrbovancev, ki bo objavljen v večih medijih. Gradnja doma namreč poteka po načrtih tako, da so že poskrbeli za fasado. Trenutno pa opravljajo notranja obrtniško-instalacijska dela. Notranja dela bodo zaključena pred novim letom, sledila bo še namestitev opreme.
Novo pridobitev težko pričakujejo tako iskalci zaposlitve kot najstarejši občani. Pri tem se po občini v zadnjem času pojavljajo različne govorice o tem, da so nekatera delovna mesta vnaprej obljubljena ter da bodo
v novem domu lahko stanovah predvsem zelo premožni državljani. Govorice so tako glasne, da je predsednik občinskega odbora stranke DeSUS Jože Kovačič v imenu članov občinsko upravo v lokalnem časopisu pisno prosil za pojasnila. V zadnji številki lokalnega časopisa mu je obširno odgovoril župan mag. Branko Kidrič. »Govorice o že obljubljenih delovnih mestih so v celoti izmišljene,« odgovarja župan ter omenja, da bo o novih zaposlitvah, med katerimi naj bi imeli prednost občani Rogaške Slatine, odločal investitor. »Odveč so tudi namigovanja, da bo cena oskrbnega dne takšna, da za občane ne bo dosegljiva. Prav tako je predvideno, da bodo imeli prednost nastanitve v domu občani iz občine Rogaška Slatina in okoliških
V novem domu starejših, ki je v bližini objekta Restavracija Sonce ter tudi kopališkega kompleksa Term Rogaška bo 125 ležišč, vključno z ležišči v nadstandard-nih garsonjerah.
krajev,« prav tako omenja župan.« Dodaja še, da je cena nastanitve okvirno že znana, saj jo je bilo že treba predložiti ob prijavi koncesionarja ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, vendar bo valorizirana v skladu z inflacijo. »Ob prijavi ministrstvu je bila v sredini takrat ponujenih cen.« Soglasje k ceni daje ministrstvo, njeno oblikovanje ni prepuščeno volji koncesionarja.
BRANE JERANKO
NAKRATKO
Sedež v Rogaški Slatini
ROGAŠKA SLATINA - Sedež nastajajoče Zveze javnih zavodov za kulturo na lokalni ravni bo v Rogaški Slatini. Tako se je odločil njen iniciativni odbor. Pobuda za ustanovitev zveze zavodov je nastala med drugim zaradi izmenjave izkušenj, boljšega sodelovanja, skupnega dopolnilnega izobraževanja ter spremljanja kulturne politi-
ke. V zvezo je vključen tudi Zavod za kulturo Rogaška Slatina.
Obsotelje za srce
ROGAŠKA SLATINA -
Občina Rogaška Slatina bo pomagala pri zbiranju sredstev za nakup rentgenskega aparata za invazivno srčno diagnostiko za celjsko bolnišnico, za kar si prizadeva Društvo Korona. Za omenjeni aparat, ki omogoča zgod-
nje odkrivanje sprememb na žilah, v primeru zapletov pa trikrat nižjo smrtnost, bodo Slatinčani prispevali milijon tolarjev. Iz Obsotelja sta po milijon odšteli že Občini Rogatec in Šmarje pri Jelšah, iz Podčetrtka pa 700 tisoč tolarjev. Nov aparat stane 180 rpilijonov tolarjev, za tako imenovanega zanovljenega pa bo treba plačati približno 130 milijonov tolarjev.
BJ
Med 30.9. in 30.10.2005 boste ob nakupu blaga nad 4.000 SIT v izbranih Mercatorjevih poslovalnicah prejeli Kolosejev nagradni kupon, unovčljiv v celjskem kinocentru Koiosej.
Nove naložbe
Po rebalansu letošnjega občinskega proračuna Rogaške Slatine, ki ga je sprejel občinski svet na zadnji seji, namenjajo za različne naložbe še 10 odstotkov več denarja.
Tako je občina na različnih državnih in evropskih razpisih uspela pridobiti deleže za sofinanciranje nadaljnje gradnje kolesarske steze skozi mesto, za sanacijo dela vonarske ceste pri mejnem prehodu Ranjkovec ter za projekt Krajinski park Boč. Med novimi investicijami je v rebalansu predviden tudi denar za preureditev odkupljene stavbe Korsa, kjer bodo v bodoče socialna stanovanja.
V proračunu Rogaške Slatine namenjajo za investicije 40 odstotkov od celotnega zneska, po rebalansu pa znašajo skupni prihodki in odhodki blizu milijardo in pol tolarjev. Rebalans je od prvotno planiranega letošnjega proračuna višji za pet odstotkov. BJ -- Št. 76 -7.
Novi blok v Rogaški Slatini bo kmalu na javni dražbi. Posamezna stanovanja bodo na prodaj v okviru stečajnega postopka za Ingrad Celje.
Blok na Javni dražbi
Novi blok v blokovskem naselju v Žiberniku v Rogaški Slatini se bo še pred koncem leta znašel na javni dražbi. Posamezna stanovanja bodo prodana v okviru stečajnega postopka za Ingrad Celje, ki jih je gradil za prodajo na trgu.
Blok s približno tridesetimi stanovanji so zaradi težav v propadlem podjetju gradi-
li več let, vendar so ga lani uspeli dograditi ter poskrbeti še za zunanjo ureditev. Ingrad Celje je od junija letos v stečaju, prodanih pa je bilo manj kot deset stanovanj.
»Računam, da bo dražba za prodajo posameznih stanovanj še v tem letu,« je povedal stečajni upravitelj Zvonimir Hudej. Stanovanja je že ocenil zapriseženi cenilec, v pripravi pa je predlog za
razpis javne dražbe. Znesek od prodanih stanovanj bo uvrščen v stečajno maso za poplačilo upnikov, ki imajo za blok v zemljiški knjigi hipoteko. »Na prodajo stanovanj v stečajnem postopku omenjena hipoteka seveda ne vpliva, saj se premoženje po zakonu prodaja kot bremen prosto,« dodaja stečajni upravitelj.
BRANE JERANKO
Akcija poteka v Mercatorjevih živilskih prodajalnah:
^KOLOSEJ
VOJNIK SL. KONJICE.
Lepo je biti med svojimi, še lepše na svojem.
Z gimnazijo so preveč hiteli
Konjiški občinski svetniki so si pred zadnjo sejo ogledali napredovanje del pri obnovi Osnovne šole Ob Dravinji, ki bo učence sprejela v drugi polovici oktobra, ter novo gimnazijo. V njej se je pouk začel 1. septembra» slovesno pa jo bodo odprli 21. oktobra. Gimnaziji so namenili kar nekaj pozornosti tudi med samo sejo.
Čimprej je namreč treba spremeniti in dopolniti obstoječi Akt o ustanovitvi javnega zavoda Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, v okviru katerega deluje gimnazija. Ustanovitveni akt je bil pripravljen na hitro, v njem pa je vrsta nedorečenosti.
Občinski svetniki so sicer od direktorja šolskega centra mag. Franca Šeliha že pred časom zahtevali pisno gradivo o reorganizaciji javnega, zavoda, vendar tega ni pripravil, prav tako se ni udeležil seje statutarno pravne komisije, na kateri so to problematiko obravnavah. Že komisija je ugotovila, da je treba predvsem razrešiti nekatera lastniška vprašanja in ločiti pridobitno dejavnost od izobraževalne. Določiti je treba tudi sestavo in trajanje mandata sveta zavoda, pa tudi trajanje mandata direktorja.
Komisija je zaradi neodzivnosti direktorja zavoda že naložila občinski upravi, da sama pripravi predlog sprememb, na seji občinskega sveta pa so se odločili, da bo župan še pred tem sklical skupen sestanek vodij poslanskih skupin z direktorjem, da uskladijo vsaj najnujnejše rešitve.
MBP
NAKRATKO
Kdo ima najlepše?
VOJNIK - Danes, v petek, ob 19. uri, bodo podehli letošnja priznanja za najbolj urejeno okolje v krajevni skupnosti. Po odločitvi Hirističnega društva Vojnik bo v skupini družbenih dejavnosti prejela posebno priznanje Psihiatrična bolnišnica Vojnik, v skupini obrti Vrtnarstvo Krašovec ter med gospodinjstvi občanka Nada Močenik. Vsem trem bodo izročili grafike slikarja Petra Krivca, predstavniki 23 gospodinjstev pa bodo prejeli za priznanje diplome. Podelitev priznanj bo med nocojšnjim koncertom vojniškega ansambla Francija Zemeta ter njegovih gostov. Vitezov celjskih, ki bo v Kulturnem domu. .
Iskanje prstana
FRANKOLOVO - V nedeljo, 9. oktobra, bo tradicionalna prireditev Iskanje izgubljenega zlatega prstana grajske gospe. Udeleženci, ki se bodo napotili na uro oddaljeni grad Lindek, bodo startali ob 9. uri, po zbiranju prijav. Odšli bodo mimo treh kontrolnih točk, v bližini Lindeka pa bo sledilo iskanje treh skritih škatlic. V eni od njih bo prva nagrada za najboljšega iskalca izgubljenega predmeta grajske gospe, zlat prstan. Prireditev bo le, če bo lepo vreme. Pohod, ki bo že tretjič, pripravlja Društvo Talon Frankolovo. V društvu računajo tudi na udeležence iz drugih krajev.	BJ
Dva gledališka abonmaja
Center za kulturne prireditve v Slovenskih Konjicah je že pričel z vpisovanjem gledališkega abonmaja za odrasle, prihodnji teden pa bodo pričeli še z vpisom za otroški abon- , ma.
Odraslim ponujajo v tej sezoni šest predstav. Dvakrat bo Slovenske Konjice obiskalo gledališče Satirikon. Prva pred- I stava. Poljub za lahko noč v režiji Viktorja Ljubutina, bo na sporedu že 20. oktobra, mesec kasneje pa se bodo predstavili | še s predstavo Kako bi se znebili tujca istega režiserja. Tudi Špas teater pričakujejo dvakrat: najprej s predstavo Kadar mačke ni doma v režiji Vinka Móderndorferja, nato pa še s I 5ženk.com v režiji Tijana Zinajiča. Gledališče Koper bo gostovalo s predstavo Arzenik in stare čipke v režiji Borisa Ca- I vazze, Prešernovo gledališče Kranj pa s predstavo Nekaj drugega in popolnoma neuporabnega v režiji Jaše Jamnika.
V otroškem gledališkem abonmaju je prav tako 6 predstav. Mini teater bo prišel z Obutim mačkom in s predstavo Drugačen, Lutkovno gledališče Maribor s Pavliho in Pepel-ko. Gledališče Kolene z Malo čarovnico Lili, Lutkovno gledališče Fru-Fru pa s Štirimi muzikanti.
Dosedanje abonente abonmaja za odrasle vpisujejo do 10. oktobra, nove pa od 11. do 17. Vpis abonentov za otroški gledališki abonma bo od 10. do 19. oktobra.	MBP
Z našimi stanovanjskimi krediti vam bo zlahka uspelo, saj jih odlikuje ugodna obrestna mera, polovični stroški odobritve, do 25-letna odplačilna doba za mlajše od 45 let in možnost 100% izplačila v gotovini pri novogradnji, prenovi in rekonstrukciji. Naredite prvi korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.com, da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 29. decembra 2005.
Uresničujemo vaše sanje.
osrednje prireditve občinskega praznika Vojnika, ki je bila letos na Frankolovem. Na fotografiji so dobitniki letošnjih vojniških grbov: zlatega, srebrnih in bronastih.
V znamenju grbov
V torek je bila osrednja prireditev občinskega praznika Vojnika, ki so ga letos praznovali v krajevni skupnosti Frankolovo. Prireditev je bila v znamenju podelitve občinskih in županovih priznanj, z letošnjim najvišjim priznanjem za Franca Črepinška s Frankolovega.
Zlati vojniški grb je prejel za dolgoletna prizadevanja v kraju ter društvih, srebrna voj-niška grba pa so podelili kul-
turniku Petru Selčanu ter Turističnemu društvu Frankolovo, ki praznuje letos 50-let-nico ustanovitve. Dobitniki treh bronastih vojniških grbov so rogist Viktor Kovač, filmski podjetji Cenex in Fi-via ter Marija Bojanovič, ki si dolga leta prizadeva na socialnem področju.
Med večimi dobitniki županovih priznanj so trije najuspešnejši dijaki, med njimi Urban Jezernik (udeleženec ma-
tematične olimpijade v Mehiki) , Tamara Kuzman (med najuspešnejšimi celjskimi maturantkami) in Suzana Jazbec (med najuspešnejšimi dijakinjami celjskih poklicnih šol).
Priznanja je podelil župan Beno Podergajs, ki je predstavil aktualni utrip občine Vojnik v obliki intervjuja s po-vezovalko Marijano Kolenko. Poudaril je, da je največja pridobitev občine v zadnjem obdobju obnovljena ter delno po-
večana frankolovska šola. Osrednja prireditev občinskega praznika je bila v večnamenski šolski dvorani, ki so jo pridobili skupaj z naložbo v dozidavo in prenovo šole.
Za osrednjo prireditev so pripravili bogat kulturni program. Kot gostje nastopil pevski zbor koroških Slovencev iz Pliberka, s katerimi sodeluje občina na različnih področjih.
BRANE JERANKO
Proti drogám na Konjiškem
Lokalna akcijska skupina za boj proti zlorabi drog je v Slovenskih Konjicah zaživela pred 7 leti, njeno delo pa je postalo opaznejše v zadnjem letu, ko je njegovo vodenje prevzela Renata Gabrovec, ki si je izkušnje na tem področju nabirala že v okviru Rdečega križa.
»Letos smo pripravili že 12 delavnic, ki se jih je udeležilo preko 300 slušateljev,« navaja. Večina delavnic je bila namenjena osnovnošolcem, dve staršem, ena pa strokovnim sodelavcem. Potrebe so očitno velike: »Anketirah smo naše osnovnošolce in ugotovili, da jih je 20-27 odstotkov že poskusilo nedovoljene droge.« Tako kot tudi drugod v Sloveniji, so ugotovili, da mladi vedno bolj zgodaj posegajo po drogah. Večina se prvič z njimi sreča že v 5. ah 6. razredu, zato je temu treba prilagoditi tudi dejavnosti. »Nikoh ni prezgodaj, da starši spoznajo ne-
varnosti, ki prežijo na njihove otroke. Enako pomembno je, da znajo otroku pomagati pri njegovem odraščanju, pri krepitvi njegove pozitivne samopodobe. S tem namenom smo pripravili tudi delavnico v vrtcih, a starši se nanjo niso odzvali.« Da se zgodba ne bi ponovila, bodo sedaj pripravili najprej delavnice za vzgojiteljice in učitelje, ki bodo lahko v stiku s starši načeli tudi to temo.
O delovanju LAS so govorili tudi na zadnji seji konjiškega občinskega sveta. Ugotavljali so, da v občini sicer namenjajo veliko dejavnosti in programov mladim, ki imajo možnosti zdravega preživljanja prostega časa, pa naj gre za osnovnošolce v Štorkljini hiši ali malo starejše v Dobri družbi, ki deluje v okviru Mladinskega centra Dravinjske doline, Izredno veliko mladih je vključenih tudi v športna in kulturna društva. Kljub temu je na območju upravne enote
registriranih več kot 350 rednih uporabnikov nedovoljenih drog, zaskrbljenost, da bodo Konjice zaradi razvoja v srednješolsko središče še bolj na udaru preprodajalcev drog, pa je precejšnja. Na bolj odločne akcije policije ni računati, so ugotavljali svetniki, saj ima z zakonodajo bolj kot ne zvezane roke, prav tako ne morejo kaj dosti narediti učitelji v šolah. Kaj torej še ostane, so se vprašali in našli en sam odgovor: »Vse se začne in konča v družini.«
V Lokalni akcijski skupini seveda ne bodo obupali. Poleg priprave različnih delavnic so se vključili tudi v projekt Človek, ki preprečuje socialne stiske uporabnikov nedovoljenih drog, prijavili so se na rázpis, ki bi jim omogočil stalno zaposlitev nekoga, ki bi se ukvarjal s tem občutljivim področjem, našli pa so tudi možnost pridobitve ustreznega prostora za to dejavnost. MBP
BankVVustria Creditanstalt
KOV! TEDNIK_KULTURA_15
Po treh letih končno doma
Slovenska mesta skozi čas je naslov gostujoče razstave Arhiva Republike Slovenije, ki je od torka na ogled v Zgodovinskem arhivu Celje. Razstava, ki je namenjena promociji naše države, je tokrat prvič na ogled slovenskemu občinstvu.
Nastala je leta 2002 na pobudo Državne arhivske uprave Kitajske, ki je v okviru sporazuma o sodelovanju z Arhivom RS predlagala, naj pripravijo arhivsko razstavo za kitajsko občinstvo. Novembra 2003 je bila v Pekingu tudi prvič predstavljena; v šestih dneh si jo je ogledalo šest tisoč ljudi. Gostili so jo tudi že v Makedoniji in na Poljskem, spomladi se seli še na Dunaj in v Mtinchen. Ker je namen razstave promovirati slovenska mesta v tujini, ta doslej v Sloveniji še ni bila na ogled, pravi njen avtor Andrej Nared, »ker pa imamo trenutno nekaj prostega časa, smo se od-
zvati povabilu direktorja celjskega arhiva Bojana Cvelfarja in Slovenska mesta skozi čas predstaviti še slovenskemu občinstvu«.
Koncept in vsebino razstave so v prvi vrsti narekovale jezikovne in pismene pregrade, saj je bilo Slovenijo in slovensko zgodovino kitajskemu občinstvu nesmiselno približevati na klasičen arhivski način, pripoveduje Nared, zato sta si s kolegom Vladimirjem Kološo razstavo zamislila kot predstavitev zgodovinskega razvoja izbranih 16 mest od srednjega veka do zadnjih let 20. stoletja. Pri izboru mest sta upoštevala njihov zgodovinski pomen, razpoložljivo arhivsko gradivo in enakomerno teritorialno zastopanost predstavljenih mest. Razstava tako obsega 53 panojev, na katerih je reproduciranih 256 eksponatov iz 16 slovenskih in štirih inozemskih kulturnih ustanov - arhivov, muze-
jev in knjižnic. Predstavljene so srednjeveške listine s pečati, risbe, katastrski in drugi načrti, vedute, stike, stare razglednice, stare in sodobne fotografije ter sodobni mestni grbi. Na vrhu vsakega panoja je plastično prikazana lega Slovenije v Evropi in lega izbranega mesta v Sloveniji. Besedila na panojih so v angleščini, pri čemer so za postavitev v Celju pripraviti podpise v slovenskem jeziku. Poleg panojev so za razstavo pripravili tudi polurni filmski kolaž iz starejših dokumentarnih filmov za 12 izbranih mest. Letos so v Arhivu RS izdati tudi 272-stranski katalog, v katerem so objavljeni vsi razstavni motivi ter spremna besedila v slovenščini in angleščini.
Slovenska mesta skozi čas bodo v Zgodovinskem arhivu Celje na ogled do začetka decembra.
BOJANA AVGUŠTINČIČ	Mag. Vladimir Kološa (levo). Bojan Cvelfar in Andrej Nared (desno) pred predstavitvijo Celja.
t - ... .:
Spominski večer
v í
ÍšM&méř
Preprosta odločitev
Žlahtna nal
Žlahtna naložba - novo naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vite, vezano na donos košarice delnic 20 finančnih institucij, med katerimi je vrsta najuglednejših bank in zavarovalnic na svetu.
Janko Kač je bil s svojimi knjižnimi deli tako v času življenja kot tudi ves čas po smrti oblikovalec Spodnje Savinjske doline. Njegova moč je v tem, da je monotonemu vaškemu življenju vdihnil živahnost in dinamičnost. S tem je postal človek, ki je za večno dal pečat dolini, čeprav mu ta desetletja ni posvečala tiste pozornosti, ki bi si jo zaslužil.
Kača so iz naftalina potegnili ob 100-letnici rojstva, še največkrat pa so se nanj pred tem spomniti preboldski gle-dališčniki, ki so postavili na
oder zgodbo iz njegovega romana Moloh. Že nekaj let v občini Prebold pripravljajo spominski večer na Janka Kača. Letošnji je bil nekoliko drugačen kot običajno. Organizirala ga je Knjižnica Prebold kot prvega iz cikla bralnih večerov, ki jih bodo organizirani v knjižnici v preboldski graščini, kjer imajo svoje mesto knjige starejšega izvora. V spominskem večeru, ki ga je vodila knjižničarka Nuša Dvoršek sta sodelovali pisateljeva hčerka Vida Povše in njena sestrična Mara Petek. V prijetnem pogovoru je oživel spomin na
očeta in strica, ki ga napis na rojstni hiši v Latkovi vasi na Groblji označuje poleg pisatelja še za botanika, padarja in vrača.
Izrazili so željo po ponatisu njegovih del, ki jih skorajda ni več mogoče najti na knjižnih policah. Hčerka Vida pravi, da sama tega ni zmožna uresničiti, bi pa bila vesela, če bi to storila občina oziroma kakšna založba.
•	Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila.
•	Čas trajanja zavarovanja:
od 5. novembra 2005 do 30. novembra 2015
• Vpis:
od 3. oktobra do 4. novembra 2005 z
možnim predčasnim zaključkom.
Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke.
O
ljubljanska banka
lje: NLB Vila. življenjska za
naložbeni cilj upravljavca investicijskega sk /arovanja lahko nižji od neto vplačane prem nk NV opisano v pogodbeni dokumentaciji.
ožba je naložbeno življenjsko ;a sklada. Vračilo najmanj ne ida. Obstaja tveganje, da je e. To tveganje, ki ga sicer pre\
d. Ljubljana • Žlahtna

iložba ni depozit in ni avarovanje, pri katerem je donos v celoti i vplačane premije ob izteku zavarovanja lesek izplačila naložbenega življenjskega erna zavarovalec. zmanjšuje jamstvo KBC
Kjer	So zvezde donvl
JUNAKE	
www.novitednik.com
min., (Sky High), družinska akcijska komedija Režija: Mike Mitchell Igrajo: Michael Angarano, Kurt Russell, Kelly Preston, Danielle Panabaker, Christopher Wynne. Kevin Heffernan
Že « Planetu TUŠ!
Meteorit! namesto Vse zastonj
Pretekli vikend so se na odru kulturnega doma Trnovlje Celje začela XIII. Novačanova gledališka srečanja, ki jih ob podpori JSKD RS, Mestne občine Celje, nekaterih celjskih slikarjev ter številnih sponzorjev pripravlja domače Kulturno umetniško društvo Zarja Trnovlje - Celje. Novost letošnjih Novača-novih gledaliških srečanj je ocenjevanje gostujočih predstav ter izbor igralca večera.
Na otvoritvenem večeru minuli petek je letošnja srečanja odprl višji svetovalec za kulturo oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje Vlado Koželj, otvoritev pa je s prizorom o Primožu Trubarju dopolnil Dušan Kaplan. Kot uvodno predstavo je občinstvo z zadovoljstvom spremljalo predstavo domačega amaterskega gledališkega ansambla, in sicer enodejanki Najin bodoči ženin in Zaspite, če vam rečem. Naziv igralec večera je komisija občinstva namenila Srečku Centrihu.
V soboto je nastopila prva gostujoča skupina iz zamejstva - Beneško gledališče iz Nadižkih dolin. Beneški Slovenci so v beneškem dialektu predstavili komedijo Vinka Môderndorferja Mama je umrla dvakrat. Občinstvo je predstavo ocenilo z oceno 3,56, igralka večera pa je postala Anna Iussa.
Nocoj bo gledališče Toneta Čufarja z Jesenic uprizorilo Komedijo ljubezni, v režiji Bojana Maroševiča, jutri pa bo se bo predstavila dramska skupina KUD Svoboda Zagrad iz Celja s komedijo Meteoriti v kozarcu, celjske avtorice Zore Hudales in v režiji Srečka Mastna-ka. Omenjena predstava bo zamenjala grotesko Vse zastonj! Vse zastonj!, ki zaradi bolezni v ansamblu odpa-
ŽIVKO BEŠKOVNIK
de.
Svetel žarek za štiri družine
Ljudmila Amstetter - Raubar iz Laškega je štirim družinam, ki jih je avgustovsko neurje v občini Laško najbolj prizadelo, podarila dvesto tisoč tolarjev
Župan Jože Rajh in Ljudmila Raubar sta tudi družini Oprešnik prinesla svetel žarek.
saj jo vsak trenutek, ko lahko pomaga drugim, napolni z neizmernim notranjim zadovoljstvom.
Kljub svoji častitljivi starosti, ta mesec jih bo napolnila 86, a jih kaže vsaj desetletje ah dve manj, Nina, kot jo kličejo prijatelji, še vedno vozi avto. Z njim se vsak teden odpravi v Ljubljano, kjer preživi nekaj dni, nato pa spet v Laško, ld ga je vzljubila že pred leti, ko je okrevala v tamkajšnjem zdravilišču. A to še zdaleč ni vse, kar zmore upokojena gradbena tehnica. Čez nekaj dni se, verjeli ah ne, za tri tedne odpravlja v Vietnam in Kambodžo. V svojem življenju je prepotovala tako rekoč cel svet, vseeno pa bi še enkrat rada odletela v Mehiko ter jo mahnila na potovanje po Kanadi. Njena zvesta spremljevalka na poti okoli sveta je kamera, s katero rada beleži ljudi in njihove zna-
čilnosti. Čeprav na zemeljski obli menda skoraj ni kotička, ki ga Nina ne bi obiskala, je po njenem mnenju še vedno najlepše doma, njeno največje zadoščenje pa spoznanje, da s svojimi dejanji osrečuje druge.
Pri enih huje kot pri drugih
Ravnati z denarjem jo je naučil njen oče. Mladost je preživela skromno, marsičemu se je morala odpovedati, zato danes, ko uživa v zasluženem pokoju, rada podari kak tolar ljudem v stiski. »-Na oni svet ne bom ničesar odnesla, zato hočem, da mi je v življenju lepo. Lepo pa mi je, ko pomagam drugim,« je razložila svojo življenjsko filozofijo, medtem ko je pred domom starejših občanov Zdravilišča Laško čakala župana, da skupaj izročita kuverte s petdesetimi ti-
sočaki. Do prve družine nista imela daleč, saj sta se ustavila že v Spodnji Rečici pri Cerovškovih. Mihael in Marija si še nista povsem opomogla od tiste avgustovske nedelje, ko je potok Rečica dobesedno tekel skozi njuno hišo. Voda je v kletne prostore, kjer so imeli spravljeno orodje, drla skozi okna in vrata. Okolico hiše je naplavila z drevjem, z zemljo in peskom je prekrila vrt in pridelke. Česa takšnega Marija in Miha ne pomnita, čeprav sta na svetu že več kot 70 let.
Deroča voda ni prizanesla niti trem Povalejevim ženicam iz Mrzlega Polja 22. Najstarejša, 97 jih ima, je že nekaj let priklenjena na posteljo. 91-letna Karolina si je med poplavo zlomila nogo, tako da tudi ona večino časa preživi v postelji. Pri najboljšem zdravju ni niti 60-letna Karolínina hči. Kot da bolezen in starost ne bi bih dovolj velika nadloga, jih je 21. avgusta prizadela še poplava. Voda je segala vse do postelje, vonj po zatohlem se je naselil v sleherno špranjo. Lesen pod je uničen, drv za zimo nimajo. Zenice kljub nenehnemu prigovarjanju, naj vendarle gredo v dom za starejše, saj bo tam zanje veliko bolje poskrbljeno, le odvrnejo, »naš dom je tukaj, zakaj bi hodile drugam«. Petdesetih tisočakov, ki jim jih je v roke stisnila Raubarjeva, pa so se kar malce branile, rekoč: »Ja, kdaj vam bomo pa - vse to povrnile?«
Nesreča nikoli ne počiva. Udari, ko jo najmanj pričakuješ. Pri čemer ne gleda ne na letni čas ne na socialni ali gmotni položaj ljudi, še manj na posledice, ki poleg materialne škode pustijo še hujše zareze v srcih. Vse, kar so marljive roke celo življenje gradile, ustvarjale in spravljale na kup, sedaj najeda voda in zasipa hrib. Naravi se pač ne da zoperstaviti, lahko pa storimo nekaj, kar bo prizadetim vsaj za hip pregnalo temne misli, umirilo tresočo roko in osušilo rosno oko. Stisko ljudi še kako razume in se je tudi zaveda Ljudmila Amstetter -Raubar, ki je štirim družinam, ki jih je avgustovsko neurje v občini Laško najbolj prizadelo, v ponedeljek podarila dvesto tisoč tolarjev, vsaki po 50 tisočakov.
Gospa iz Ljubljane, ki si je v domu upokojencev Zdravilišča Laško kupila varovano stanovanje, se je za ta humani korak odločila, ker sočustvuje s tistimi, ki jim je povodenj uničila dom. Ker ni vedela, katera družina v občini najbolj potrebuje pomoč, se je po nasvet obrnila na Občino Laško, kjer so po razmisleku izbrali štiri družine, ki jim je moč narave najmanj prizanašala. V ponedeljek jim je Raubarjeva v spremstvu župana Jožeta Rajha denar izročila osebno. »Tako vem, da je denar res prišel v prave roke, hkrati pa sem se na lastne oči prepričala, v kako obupnih razmerah živijo nekateri,« je pojasnila svojo odločitev, pri čemer je obljubila, da ta pomoč ljudem v stiski ni bila zadnja. In tudi prva ne. Velikokrat je že darovala denar različnim ljudem ob vseh mogočih nesrečah, pa zato nima nič manj, kot bi imela sicer. Celo bogatejša je, pravi,
»Naj vam bog poplača dobroto,« je ob slovesu dejala 91-letna Karolina Poválej.
Marija Cerovšek šteje denar, ki ji ga je izročila Ljudmila Raubar.
Žalost in nemoč sta v zadnjem mesecu doma tudi pri Oprešnikovih v Mali Brezi, kjer je plaz prizadel mlado družino z dvema majhnima otrokoma. Gore zemlje, ki se je ustavila na dvorišču, zaradi slabega vremena in težke dostopnosti še vedno niso uspeli odpeljati, hrib nad hišo je ob vsakem deževju bolj naguban. Najtežje je ponoči, saj si domači zaradi strahu pred ponovnim zdrsom zemlje ne upajo zatisniti očesa. Resno razmišljajo, da bi na bhžnji, nekoliko bolj »varni« parceli začeli graditi novo hišo. Denar jim bo še kako prav prišel, da bi le zimo srečno preživeli. Bela kuverta in topel stisk roke Ljudmile Raubar sta jim vlila novega upanja.
Nič manj žalostna in negotova ni niti usoda tričlanske družinice Weber - Jur-kovšek iz Olešč. Milan in Irena sta pred petimi leti tu kupila sto let staro hišo, jo obnovila in opremila, v njej svojega dveletnega sinka učila prvih korakov, pred kratkim pa sta izvedela, da hiša zaradi še vedno grozečega plazu ni več varna za bivanje. Družina sedaj živi pri Ireninih starših in edino, kar si želijo, je, da bi se lahko čim prej vrnili na svoj dom.
Takšne in podobne zgodbe skriva še veliko domačij v občini Laško. Skupna škoda po ujmi je ocenjena na več kot 1,4 milijarde tolarjev, od česar je država za pokritje nujnih stroškov pri odpravi posledic neurja zagotovila sredstva v višini osem milijonov tolarjev. Nekaj bo primaknila občina, veliko pa bodo morali prizadeti vzeti iz lastnega žepa in si pri tem celo trgati od ust. K sreči še obstajajo ljudje, kot je Ljudmila Raubar. Naj nam bo vsem za zgled. Človek namreč nikoli ne ve, kdaj bo tudi sam potreboval pomoč dobrih ljudi.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Potrebujejo nov dom
Zaradi staranja gojencev bi CVD Golovec sedanjo stavbo rad zamenjal za novo
FINANČNA PRIHODNOST OTROK
Vprašanje Mete iz Žalca; Cenjeni finančni svetovalec! Sem mati dveh nadebudnežev, ki mi pomenita vse in za katera želim poskrbeti tudi v smislu čim večje finančne varnosti. Zanima me, kako, za koliko časa in kam naložiti sredstva za čim bolj zanesljivo finančno prihodnost mojih otrok. Ker si želim povsem konkretne odgovore, vas prosim, da mi pripravite izračun, kako najbolje naložiti privarčevan milijon tolarjev. Vnaprej hvala za odgovor.
Odgovor:
Spoštovana mama Meta!
Odločitev je predvsem odvisna od Vaših finančnih razmer, ciljev in ročnosti varčevanja, prav tako pa od Vašega odnosa do tveganja ter preteklih izkušenj v zvezi z različnimi oblikami naložb. Svetujem vam, da višek privarčevanih sredstev, vVašem primeru milijon tolarjev, naložite v vzajemne sklade. V razvitih državah sveta je varčevanje v vzajemnih skladih že več desetletij najbolj razširjena oblika upravljanja z osebnimi financami. Za to obstaja vrsta razlogov, glavni pa je vtem, da vzajemni skladi povezujejo veliko malih vlagateljev in to premoženje nalagajo bolj razpršeno, kot bi to lahko storili vlagatelji sami in s tem je donos posameznika večji. V Probanki DZU umetnost upravljanja gradimo na strokovnosti. Smo del Finančne skupine Pro-banke, ki ima na slovenskem kapitalskem trgu že enajstletno tradicijo. Z upravljanjem z več kot 40 milijardami SIT sredstev v investicijskih skladih smo že več kot desetletje med največjimi tovrstnimi družbami v Sloveniji.
Ker gre v Vašem primeru za dolgoročni in obenem po varnosti pomemben cilj varčevanja (varna finančna prihodnost Vaših otrok), Vam priporočamo kombinacijo delniškega in uravnoteženega vzajemnega sklada na dolgi rok. Pričakovani donosi delniških vzajemnih skladov so
visoki, a je tudi naložbeno tveganje večje. Naložbeno tveganje uravnoteženih vzajemnih skladov je manjše, a je nižja tudi pričakovana donosnost.
Vzajemna sklada Probanke DZU Beta -delniški in Probanke DZU Alfa - uravnoteženi sta v samem vrhu med vzajemnimi skladi na slovenskem trgu. Alfa je sklad ravnotežja, za katerega je značilno fiksno razmerje naložb delnicami in obveznicami max 60 % delnic : min 40 % obveznic in to že več kot 11 let. Med vsemi vzajemnimi skladi v Sloveniji ima daleč najboljše razmerje med tveganostjo in donosnostjo. Oba vzajemna sklada se odlično dopolnjujeta, saj Alfa s svojim deležem obveznic v portfelju poskrbi za stabilne donose ravno tedaj, ko je Beta v določenih obdobjih zaradi slabših razmer na delniških trgih manj donosna. Aktualni portfelj Bete ima vloženih kar dobrih 86 % naložb v uspešna tuja podjetja. Tudi aktualna struktura delnic v portfelju Alfe je vse bolj orientirana vtujino. V celotnih sredstvih sklada je sedaj 55,49% delnic, od tega že skoraj polovica (47,70 %) na tujih trgih, ostalo pa še v Sloveniji. Če bi vaš privarčevani milijon tolarjev vložili v vzajemni sklad Probanke DZU Alfa
-	uravnoteženi ob njegovi ustanovitvi pred desetimi leti (1.3.1994}, b» bil sedaj »reden dobrih 11 milijonov tolarjev. Vaš vložek v vzajemni sklad Probanke DZU Beta
-	delniški, pa bi od njegove ustanovitve 1.9.2004 pa do 1.9.2005prinesel 32.34-odstotno donosnost
Za vse podrobnosti pa so vam na voljo kolegi svetovalci v poslovnih enotah Probanke v Ljubljani, Kranju, Kopru, Mariboru, Slovenj Gradcu, Celju, Murski Soboti.
Vaš finančni svetovalec!
Center za varstvo in delo Golovec je pred tednom pripravil dan odprtih vrat na Golovcu, pa tudi v vseh dislociranih bivalnih in zaposlitvenih enotah, torej v enoti Radeče, lesni delavnici na Bab-nem, novi delavnici ročnih del ter bivalnih enotah na Dobojski ulici in na Zgornji Hudinji v Celju.
Na ta način so javnosti, sosedom, prijateljem, sorodnikom, socialnim ustanovam in javnosti plastično in prepričljivo predstavili življenje in delo vseh 125 gojencev, za katere skrbijo, pa tudi bivalne pogoje 56 gojencev, ki so v domskem varstvu na Golovcu.
Zlasti živahno in izjemno prisrčno ter prijazno so sprejeli goste v novih delavnicah na Ostrožném. Center za varstvo in delo Golovec (CVD) je namreč julija pridobil nove prostore za svoje delavnice v nekdanji stavbi Vekinga, ki jih je v najem vzelo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in jim jih predalo v uporabo. V prostornih, svetlih in lepo urejenih prostorih so začeli izvajati kopico dejavnosti, s svojimi izdelki pa iz dneva v dan dokazujejo, kaj vse zmorejo. Kot je povedala direktorica CVD Brigita Šoster, opravljajo v teh delavnicah predvsem kooperacijska dela. »Gojenci sestavljajo dele izdelkov, jih pakirajo na osnovi kooperacijskih pogodb, ki smo jih sklenili s številnimi podjetji, med drugim z Ae-
Gojenci, ki delajo v keramični delavnici, so se na dan odprtih vrat zelo veselili vsakega obiskovalca, razveselili pa so se tudi skupinske fotografije z direktorico Brigito Šoster.
rom, s Secaplastom, z Dinom ... Ob tem pa razvijamo tudi lastne programe v številnih delavnicah.« Na Ostrožném imajo šiviljsko delavnico, kjer izdelujejo vrečke za dišave in čaje, oblačila po naročilu, prevleke za avtomobile in po-
steljnino. V delavnici za papirne izdelke izdelujejo voščilnice in slikajo na svilo. V keramični delavnici nastajajo okrasni in uporabni izdelki iz gline. V grafični delavnici izdelujejo in tiskajo papir. Imajo tudi številne krožke, od žga-
nja v les, plesnega, aranžerskega. »Seveda tudi poskrbimo, da jim ob delu, ki je že samo po sebi zanimivo, privoščimo še dovolj sprostitve in zabave,« pove Šosterjeva.
Prostori so kar dvakrat večji od "nekdanjih na Lavi. Zato so lahko
primerno uredili in opremili sedem delavnic, v kratkem bo začela v teh prostorih delovati tudi razdelilni-ca kuhinje, imajo tudi primerne prostore za nego, počitek in umiritev. Ker zdaj lahko delajo v manjših skupinah, je tudi konfliktov bistveno manj.
S pridobitvijo teh prostorov so rešili probleme dnevnega varstva in dela. Zdaj se bodo lotili uresničevanja institucionalnih obravnav gojencev. »Pri tem imamo težave zaradi stavbe na Golovcu,« pravi Šosterjeva. »Čeprav je nekdanja Westnova vila prostorna in jo obkroža lep park, za današnje potrebe gojencev ni več primerna.« Gojenci se namreč starajo, s tem pa postajajo tudi težje gibljivi. Večina je stara od 35 do 45 let, a med njimi so tudi že 60-letniki. Velika večina starejših gojencev je že brez-staršev, domovi upokojencev te populacije ne sprejemajo ... Šosterjeva vidi tako edino možnost v skrbnem varstvu, bogatem življenju, primerni negi in zdravstveni oskrbi teh gojencev v novogradnji. »Res bi potrebovali novo, bolj funkcionalno in potrebam gojencev prilagojeno stavbo. Upam, da se bomo o tem lahko dogovorili z ministrstvom, pa tudi z Mestno občino Celje, ki bi ji lahko v zameno za novo stavbo predali v last sedanjo,« razkriva načrte za prihodnost Šosterjeva.
I
Velemojstri upravljanja
PROBANKADZU
Zakladnica dobrih naložb.
uravnote

Spet malonogometni mojstri v Celju
SOBOTA, 8.10.
Štajerska liga, 9. krog: Šampion - Bistrica, Šentjur -Dornava, Šentilj - Šoštanj, Zreče - Mons Claudius (15.30).
MČL Celje, 7. krog: Rogaška Crystal - Kozje (IS).
PONEDELJEK, 10. 10.
1. liga celjskega nogometa, 22. krog: Maček - Kondor, Zeus - Koma, Kalimero - Fantasy, Kompole - Pelikan, Veflon - Vigrad, Marinero - Frangros.
NOGOMETNA PANORAMA
7. krog 3. SNL - vzhod, zaostala tekma: Kovinar Štore -Beltinci 6:0; Drobne (9), Osojnik (48, 52, 71), Perpar (50), Filovič (82). Vrstni red: Mura 19, Paloma 17, Kovinar, Čren-šovci 15, Stojnci, Železničar 14, Zavrč 13, Pohorje 12, Šmarje 10, Veržej 8, Tišina 7, Malečnik 5, Ormož 4, Beltinci 1.
21. krog 1. celjske lige malega nogometa: Koma - Marinero 1:1, Vigrad - Kompole 3:2, Frangros - Veflon 3:1, Fantasy -Maček 1:2, Kondor - Zeus 8:7.Vrstni red: Pelikan 50, Fantasy 41, Kondor 39, Koma 31, Marinero, Vigrad 30, Maček 28, Zeus 18, Kalimero 15, Kompole 14, Frangros 13, Veflon 6.
Najboljša ekipa doslej
»Če se ekipa ne bo uvrstila na zaključni turnir regionalne hge, se bomo morali vodilni možje kluba posloviti. Imamo namreč najboljšo ekipo doslej,« je malce v šali in še bolj zares poudaril direktor košarkarskega kluba Merkur Matej Polutnik.
Pod pritiskom bo posledično še bolj trener Boris Zrinski, ki se odgovornosti zaveda, za odmevnejši mednarodni dosežek pa pogreša zelo kakovostno visoko igralko. S Ce-ljankami sicer vadi Rankica Šarenac, njen prestop pa ni povsem izključen. Ob koncu prejšnje sezone so se že odpovedali Celjanki Simoni Jurše, ki pa je le ostala in je sedaj kapetanka. Uvodno tekmo bivše lige Trocal, ki se trenutno imenuje RKL (regionalna košarkarska liga), bo Merkur odigral jutri (19.00) v domači
dvorani proti sarajevskemu Železničarju. V evropokalu je želja preboj iz predtekmovalne skupine v naslednji krog. V domačih konkurencah (DP, pokal) bodo Celjanke sezono zaključile brez poraza. »V dose-
danjih treh zaporednih sezonah v mojem predsedniškem mandatu je bil Merkur prvak. Pričakujem vnovično lovoriko,« meni Marko Zidanšek.
Čonkovi, Erkičevi, Jurše-tovi, Laskovi, Urši Kvas, Je-
rebovi in Kompletoví so se pridružile Nataša Radulo-vič, Livija Libicova, Gabriela Kubátová, Anja Prša in Nastja Kvas.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Z leve: novi član klubskega vodstva Janko Partant, direktor Matej Polutnik, predsednik Marko Zidanšek, tiskovni predstavnik Uroš Krajne in trener Boris Zrinski.
NA KRATKO
Drakšič ubranil srebro
Zagreb: Na mladinskem evropskem prvenstvu je judoist celjskega Sankakuja Roki Drakšič osvojil srebrno medaljo. V polfinalu kategorije do 60 kg je izločil Rusa Šamila, nato pa v boju za zlato klonil proti Azerbajdžancu Šikhalizade-ju, tretjemu s članskega SP v Kairu.
Masters Kolarjevi
Portorož: Na teniških igriščih Marina je bil odigran masters za deklice do 12 let. Zmagala je Celjanka Nastja Kolar, ki je v četrtfinalu izločila Ziererjevo (6:0, 6:2), v polfinalu Umekovo (7:6, 2:6, 6:1) in v finalu premagala še Nino Nagode s 6:1 in 7:5.
Dober začetek, slab konec
Šoštanj: Odbojkarji Šoštanja Topolšice so izgubili tekmo 1. kroga interlige z madžarskim Vegyesz Kazincbarciko s 3:1. Slovenski podprvaki so dobili prvi niz, v naslednjih dveh nizih so se dobro upirali, v četrtem pa popolnoma popustili. DŠ
1. SLMN, 3. krog: Tomi
MED GOLI Press - Nazarje (20.30), Nazarje - Litija (21).
NEDELJA, 9. 10.
Liga malega nogometa Občine Štore, 13. krog (17.15): Dikplast - Svetina, Vard - Storkom, Pečovje - B.S. Polule, Laška vas - Marinero, Cene sokoli - Stopař, Štore Steel - Torpedo, B.S. Štore - Index.
2.	SNL, 9. krog: Dravinja -Krško (15).
3.	SNL - vzhod, 9. krog: Kovinar Štore - Tišina, Šmarje pri Jelšah - Paloma (15.30).
MČL Celje, 7. krog: Šmartno - Ljubno (15).
Moštvo Živexa Loke, ki jo kot trener vodi Goran Savič.
Klub malega nogometa Živex Loka je ustanovil Andrej Štrk, nastope v 2. slovenski ligi - vzhod pa bo začel drevi v Ljutomeru proti Mali nedelji, čez teden dni pa se bo predstavil domačemu občinstvu v dvorani Šolskega centra Celje.
Svojo kakovost je potrdil na zaključnem pokalnem tekmovanju MNZ Celje, ko je Sevnico in Hrastnik premagal s po tremi goli razlike in se uvrstil v nadaljnje tekmovanje NZS, kjer bodo regionalno zvezo zastopali še Dobovec, GIP Beton MTO (Orkan Zbelovo) in Nazarje. Orkan je trikratni zmagovalec »celjskega« pokala, Dobovec dvakratni, po enkrat pa so slavili Štravs 88, DSV Oplotnica, Mavi Brežice in MNK Živex Loka.
DEAN ŠUSTER
Nepredvidljivi Švedi
Celjski atletski upi
Konec tedna tri evropske tekme na Celjskem - »Pivovarji« jutri, »ose« in »bikice« v nedeljo
V Reki so na tradicionalnem Troboju pionirskih reprezentanc Madžarske, Hrvaške in Slovenije nastopili tudi štirje atleti celjskega Kladivarja Cetisa.
Vodili so jih trije trenerji: Romeo Živko (vadi Jana Breša-na), Jože Kopitar (Živa Klarer Rebec, Matevž Majcen) in Tina Jurčak. Aljaž Reberšak je zmagal v skoku v daljino (651 cm), s štafeto 4x100 m pa je za več kot pol sekunde izboljšal državni pionirski rekord (43,84). Živa Klarer Rebec je zmagala v metu kopja (46,07 m), kar je njen osebni rekord. Matevž Majcen, državni prvak v metu kopja, je osvojil tretje mesto, Jan Brešan pa je bil četrti v teku na 1000 m.	DŠ
vodili že za 8 golov. Strelci proti Ystadu so za Savehof bih: Jonas Ernelind 8 (6), Jonas Larholm 6, Tommy Atterhall, Spyros Balomenos 3, Robert Johansson, Erik Fritzon 2 in Janne Lennartsson 1. Da poraz ni slučajen, zgovorno priča zaostanek ob odmoru - 6:19. Miro Požun je seveda govoril o treh kandidatih za vodilni mesti v predtekmovalni skupini, a malce le nakazal, da so Švedi pravzaprav Celju na široko odprli vrata do prvega mesta. Vse domače zmage in vsaj točka na Švedskem, to je zdaj preprost recept. V Celju so trije posnetki tekem - proti H 43, Magdeburgu in Ade-marju. »Igrajo tudi obrambi 5-1 in celo 3-2-1 ter odstopajo od. švedskega kalupa. Larholm igra levo ah na sredini, odlična sta vratar in pivot, na mestu desnega zunanjega napadalca pa igra največ Grk Balomenos, ki je desničar,« je židane volje zaključil Požun, potem ko med obračunom s Hrpeljci ni bilo vroče krvi.
Zmagi Gorenja proti Merami v LP in Preventu v DP sta v
velenjski tabor vrnili zadovoljstvo in optimizem pred nadaljevanjem sezone. Sedaj so vse misli usmerjene v nedeljsko srečanje 2. kroga hge prvakov, ko v Rdeči dvorani gostuje Haukar Hafnafjordur. Islandski klub za svoj največji podvig šteje neodločen izid s tekme LP proti Barceloni. V pokalu EHF so se leta 2001 uvrstili v polfinale, šestkrat so bili državni prvaki. Vratar Dušan Podpečan pravi: »Ne bomo se smeli spuščati v 'divjanje' z njimi. Čim več bomo morah prekinjati njihov napad s prekrški. Če jim žoga preveč dobro kroži, se je težko braniti.« Trener Lars Walther je že napovedal obrambo 5-1.
Nažalost bo povratna tekma kvalifikacij za ligo prvakinj med Celjem Celjskimi mesninami in Viborgom v dvorani Golovec istočasno kot v Velenju. Varovanke trenerja Miša Toplaka bodo skušale popraviti slab vtis s prve tekme, ki se je končala z48:25.
JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Aljaž Reberšak je letos postavil državni pionirski rekord za osnovne šole v teku na 60 m.
Živa Klarer Rebec je državna prvakinja v metu kopja, diska in suvanju krogle.
V predmestju Goteborga so rokometaši Sâvehofa poskrbeli za presenečenje, ko so ugnali leonski Ademar. Začeli so se pisati hvalospevi o mladi švedski ekipi.
Nato je doma izgubila tekmo DP z Ystadom z 32:26 in
»napenjanje mišic« je nenadoma splahnelo. Kakšne volje se bo švedski prvak pojavil v Celju, je seveda težko predvideti, zagotovo pa bo naletel na motivirane pivovar-je, ki so generalko proti Gold clubu opravili z odliko, saj so
V1. polčasu je proti Gold clubu Uros Zorman dosegel tri gole.
——- Št. 76 - 7. oktober 2005
NXRC
Laščani v Ljubljani proti Pipanu
položeni tudi pred gostovanjem v Ljubljani,	posamezna srečanja bo 500 tolarjev. V želji, saj so tudi Kodeljevčani dodobra spremeni- da bi čim bolj polnili Tri lilije, so se dogo-li, pomladili in pocenili moštvo. Glede na vorili tudi s šolami, iz katerih naj bi otroci to, da sta obe ekipi povsem novi, niti pozna- hodili na srečanja tako GL kot tudi 1. A SKL.
SSSSSïSjÊS » Zreêah G™m ali Brolih?
so prijateljske in povsem drugo prvenstvene Ostale ekipe se pripravljajo na štart sezone tekme. Sicer pa se je v sredo iz Izraela v Laš- v prvi A ligi, ki bo naslednji teden. Šentjurča-ko vrnil branilec Ori Ichaki, ki ima vse po- ni, Zrečani in Šoštanjčani bodo konec tega trebne dokumente, pri čemer upajo, da se tedna končali prijateljska srečanja, nato pa
mu odsotnost v igri ne bo preveč poznala.	se pripravljali za prvo tekmo sezone. V Zre-Laščani v předprodají nudijo sezonske čah še vedno ni povsem popolna ekipa. Z Ro-vstopnice po 8 tisoč tolarjev, vstopnina za glo je namreč vseskozi vadil in igral tudi bra-
Barve Laščanov bodo v novi sezoni branili: Aleksandar Jevđić (203 cm, krilo), Nejc Strnad (190, branilec), Semir Smajlovič (208, center), Aleš Kune (208, krilni center), Simon Finžgar (195, krilo), Robert Troha (194, branilec). Ori Ichaki (195, branilec), Tadej Koštomaj (187, branilec), Damir Milačič (187, branilec), Dražen Klárič (205, krilni center), Jeff McMillan (203, krilni center), Žan Vrečko (194, branilec). V strokovnem štabu bodo: Ante Perica - glavni trener, Ivan Stan i ša k -pomočnik trenerja, Pavli Ojsteršek - kondicijski trener, Zdenko Lipovšek - tehnični vodja, Dani Vujasinovič, dr. med. - zdravnik, Mišo Arandjelovič - fizioterapevt.
PREDSTAVLJAMO VAM
Celjski košarkarski vitezi
Vzgoja lastnega kadra - Ne le igralci, tudi sodniki in trenerji
V soboto se bo začelo prvenstvo v Jadranski regionalni košarkarski ligi (Goodyear liga - GL), medtem ko bodo ekipe v 1. A slovenski ligi prvenstvo začele čez teden dni. V letošnji GL igra 14 ekip, dve manj kot lani, med njimi pa so tudi štiri slovenska moštva, Union Olimpija, Pivovarna Laško, Geoplin Slovan in Helios.
Ob tej četverici nastopa še pet klubov iz Srbije in Črne gore, trije iz Hrvaške in dva iz Bosne in Hercegovine.
Proti bivšemu trenerju
Že uvodili krog prinaša prvi slovenski dvoboj in to na Kodeljevem, kjer Slovan čaka LaŠČane. V Ljubljani pivovarje čaka njihov bivši uspešni trener Aleš Pipan, ki se je po pretekli sezoni preselil k Slovanu. Laščani so dodobra spremenili (počenih) ekipo, praktično je vse novo, razen treh igralcev. Nov je tudi trener Ante Perica, ki je na tiskovni konferenci pred sezono poudaril še vedno precejšnjo neuigranost moštva, saj veliko novih igralcev za to potrebuje več časa. Ne glede na to v Laškem, kjer so zmanjšali proračun, računajo na ponovitev rezultatov lanske sezone. To pa je boj za osmerico v GL, preboj v finale pokala in boj za finale državnega prvenstva. V klubu so optimistično raz-
PANORAMA
ROKOMET
1. SL - moški
4.	krog: Celje Pivovarna Laško - Gold club 37:32 (20:15); Harbok 7, Brumen, Kokša-rov 6, Natek 4, Zorman 3, Kozomara, Hribar, Kozlina, Ivankovič 2, Gajič, Mlakar, Go-renšek 1; Stojanovik 9, Štefanič 6.
5.	krog: Prevent - Gorenje 25:29 (10:11); Špiler 9, Rutenka, Maksič 4; Zrnič 11, Ilič 5, L. Dobelšek 4, Oštir, Rezniček 3, J. Dobel-šek, Kavaš, Šimon 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 10, Gorenje, Koper, Gold club 6, Trimo 5, Prevent, Ormož, Slovan 4, Krka 3, Termo, Rudar 2, Ribnica 0.
ROKOMET
1. SL - ženske
4. krog: Izola - Celje Celjske mesnine 20:31 (9:15); Kaltak 7, Barič 3; Filipovič, Potočnik, Jankovič 4, Minič, Majcen, Stsiapanava 3, Zorko, Skutnik, Kikanovič, Gerčar 2, Ra-dovič, Toplak 1. Vrstni red: Krim 8, Ptuj 7, Celeia Žalec, Inna Dolgun 6, Celje Celjske mesnine, Kočevje, Olimpija 4, Izola 3, Brežice, Loka kava 1, Maks, Burja 0.
iPORTNI KOLEDAR
SOBOTA, 8.10.
ROKOMET
Liga prvakov, 2. krog, Celje Pivovarna Laško - Sàvehof (17.15).
Pokal pokalnih zmagovalk, prva tekma 2. kroga, Krasnodar: Kuban - Celeia Žalec (18J.
KOŠARKA
Jadranska liga, 1. krog: Geoplin Slovan -Pivovarna Laško (17).
VATERPOLO
1. SL, 1. krog, Kranj: Kokra - Posejdon (21). _
NEDELJA, 9. 10.
ROKOMET
Liga prvakov, 2. krog, Velenje: Gorenje -Haukar (16.45).
Liga prvakinj, 2. krog kvalifikacij: Celje Celjske mesnine - Viborg (17).
Pokal pokalnih zmagovalk, povratna tekma 2. kroga: Krasnodar - Celeia Žalec (18).
Košarkarski klub Celjski vitez je eden redkih športnih kolektivov v Celju in tudi v Sloveniji, ki se lahko pohvali, da v svojih vrstah ne združuje mladih košarkarjev zgolj zaradi tekmovalnih ambicij, temveč je njihov primarni cilj tudi zabava ter skupno preživljanje prostega časa. Med igralci, starimi od 10 do 19 let, so se v štirih letih, odkar klub obstaja, spletle močne prijateljske vezi, kar se kaže tudi pri njihovih uspehih.
Celjski klub ima še eno posebnost, ustanovili so ga starši. »Starši smo se po razpadu prejšnjega kluba odločili, da otrok ne bomo pustili na cesti, temveč bomo ustanovili nov klub, ki jim bo nudil boljše pogoje za nadaljevanje košarke. Pri ustanavljanju je bil naš cilj vzgoja mladih košarkarjev, aktivno preživljanje popoldanskega časa in seveda tudi tekmovalnost - zdrav duh v zdravem telesu,« začetke KK Celjski vitez opisuje podpredsednik Tomaž Radoševič.
Veliko mladih upov
V klub je že od samega začetka včlanjenih približno 60 otrok. Imajo vse selekcije, od tistih najmlajših do pionirjev, kadetov in mladincev. Njihove aktivnosti so udeležba v tekmovalnem sistemu pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije, sodelovanje v tekmovanjih za najmlajše starostne kategorije - mini košarka, izvedba Košarke za mlade (brezplačni treningi košarke pod strokovnim vodstvom v mesecu avgustu) ... Člani kluba sodelujejo tudi v Šolski košarkarski ligi in ulični košarki. Nji-
hova ekipa, stara do 16 let, se je v lanski sezoni prebila vse do finalnega turniija. S svojo selekcijo so sodelovali tudi na mednarodnih Igrah mladih 2003 v Grčiji. Sicer pa so uspešni tudi v tekmovanjih KZS. »Z mladinci smo bih v lanski sezoni v D. SKL na 2. mestu med 18. ekipami, pri kadetih smo bih v n. SKL na 5. mestu med 15 ekipami, pri pionirjih A smo bih v I. SKL na 22. mestu od 36 ekip, pri pionirjih B pa smo bili na 7. mestu od 24 ekip. Pri kadetih imamo zelo dobro ekipo, prihodnje leto bodo že mladinci in ta ekipa nam predstavlja dobro osnovo za naprej. V te fante polagamo veliko upov,« nadaljuje Radoševič. Seveda pa si tako kot v vsakem klubu tudi v celjskem želijo imeti člansko ekipo, ki bi v prihodnjih letih mešala štrene tistim najboljšim v Sloveniji. Seveda so ti cilji dolgoročni...
»Nismo odvisni od nikogar«
Kratkoročna cilja sta nadaljevanje s štirimi selekcijami v tekmovanjih KZS in doseganje čim boljših rezultatov. »Zelo pomembna je tudi vzgoja. Veliko naših otrok damo v šolanje za sodnike (statistika, zapisnik, semafor), starejše pa vključujejo tudi v šolanja za trenerje. V klubu imamo trenutno tri sodnike, kar nekaj pa jih je pomožnih. Pomembno je seveda tudi obnašanje, velik poudarek dajemo temu, da se naši otroci ne prerekajo, temveč da je vedno in povsod prisoten športni duh,« pove Abdulah Kahvedžič, član upravnega odbora. Že od samega začet-
nilec Samo Grum, ki je bil lani pri Hehosu, a je njegov ostanek v dresu Zrečanov še negotov. Grum namreč skuša oditi v Grčijo. Če mu to ne bo uspelo, bo ostal pod Pohorjem, kjer je že igral. Za njegov odhod je približno 20 odstotkov možnosti in če se to zgodi, je možno, da bo Rogla angažirala branilca Jureta Broliha, ki je bil pri Laščanih in je brez kluba, a že vadi z Zrečani. Več bo jasno do torka, ko bodo v Zrečah pripravili tiskovno konferenco pred začetkom nove sezone.
V	Šoštanju še vedno čakajo na delovno vizo za centra Aleksandra Boliča, ki zdaj potuje med Beogradom in Šaleško dohno, kamor se vrača s turistično vizo. Zaradi tega je njegov ritem treningov porušen in trener Dušan Hauptman nanj resneje v začetku sezone ne bo mogel računati.
V	Šentjurju je zaenkrat vse mirno, poškodb ni, zadnjo preizkušnjo pa bodo varovanci Damjana Novakoviča imeli v soboto v Čakovcu.
JANEZ TERBOVC
ka trenirajo v telovadnici Gimnazije Celje-Center, pri tem je najbolj zaslužen ravnatelj šole, ki jim gre zelo na roko. Vsaka selekcija trenira trikrat do štirikrat tedensko med 16. in 18. uro, ob koncih tedna pa tekmujejo. Imajo dva trenerja, glavni je Husein Kahvedžič - Kafo, ki dobro ve, kako je treba z otroki. »Imamo tudi svojo zapisniško mizo, tako da »ekipo« posojamo Košarkarskemu klubu Merkur in drugim. Imamo vse stvari, ki so potrebne za funkcioniranje kluba, saj tako nismo odvisni od drugih, temveč so drugi odvisni od nas,« zaključi Abdulah Kahvedžič.
Brez staršev ne bi šlo
Nekaj denarja dobijo iz občinskih sredstev, osnovni vir je članarina članov - staršev. Pomoč pri prevozih jim nudi ZŠAM, pri zagotovitvi pogojev za delo pa sodelujejo z Gimnazijo Celje-Center. Vse ostalo izvajajo starši - amaterji in ljubitelji košarke, ki jim ni vseeno, kje so njihovi otroci v prostem času. V največje zadovoljstvo jim je, če fantje radi hodijo na treninge in tekmovanja, se ob igri sprostijo, naučijo sodelovanja, medsebojnega spoštovanja... Mlad celjski kolektiv si zagotovo zasluži vso pohvalo, je eden redkih, ki dela samo z lastnim kadrom. Pri njih ni nikoh dolgčas, pa naj gre za treninge, zabavo ob koncu sezone ali ob novem letu, tekme med starši in otroki ... »Zdrav duh v zdravem telesu vedno zmaga!« je njihov slogan.
Piromanija - nezaveden klic na pomoc
Niz požarov v Velenju se nadaljuje, požigalec še vedno ni znan - Strah in jeza občanov - Policija zbira informacije,
številka anonimnega telefona: 080 1200
ljudje s takšno motnjo motivirani in če se "vključijo v program, vem, da se stanje tako izboljša, da lahko rečemo, da so bili ozdravljeni,« navaja Mrevlje, ki omenja še eno zanimivo stvar. »Če bi šli sistematično preverjat med poklici, kjer imajo zaposleni opravka z ognjem, bi našli večje število ljudi, ki uživajo ob gledanju požara. Veliko ljudi tudi prizna, da radi kurijo in ob tem doživljajo prijetne občutke. Ampak to so ljudje, ki to lahko obvladujejo, prepoznajo te občutke in o tem govorijo. Piromanija pa je več od tega. V piromanih se nabira napetost in vznemirjenje. Neko obdobje se celo skušajo ubraniti pred skušnjavo, torej, poskušajo, da ne bi podtaknili požara. To je kot neke vrste odvisniško vedenje,« pojasnjuje Mrevlje.
Piroman se zaveda, da je požig nesmiselno dejanje. Požig ni motiviran z maščevanjem ali povzročanjem škode, ampak le z odpravo pritiska, ki se nabira v piromanu. »Velikokrat so to ljudje, ki se potem pridružijo pri gašenju požara. Eno je zanje nekaj zažgati, drugo pa opazovati ogenj. Zanje je bolj pomembno, da ognjene zublje opazujejo, kot pa da jih podtaknejo.«
Meja med vznemirjenjem ob tem in med spolnim vzburjenjem za piromana ni velika, še omenja naš sogovornik. Med gledanjem ognja, ki mora biti po njegovem velik, se pomirja, doživi razbremenitev. »Zaveda se, da je ravnal narobe, prav zato se piromani pojavljajo tudi pri gašenju požarov. Je pa res, da včasih gasilci sami povedo, da gredo v te poklice, ker slutijo, da če bodo sodelovah pri gašenju, bo tudi manjša verjetnost, da bi sami kaj podobnega storili, ker se pač ne bi mogli obraniti.«
Piromani so ljudje, pri katerih ni verjetnosti, da bi sto- | rili še kakšno drugo kaznivo dejanje. »Pri piromanih je včasih možno zaznati, da ponavljajo dejanja, kot bi nezavedno želeli, da jih slej kot prej najdejo in jim pomagajo. To po pravilu niso ljud- j je, ki bi sami odšli k psihia- j tru in mu zaupali težave. Kot j da bi prav čakali na to, da j ih roka pravice dobi. Na tak ' način se piroman razbremeni občutka krivde. Če ga ne i dobijo, se ne počuti dobro. Gre za nezaveden klic po pomoči.«
RH j Foto: PGD Velenje
Od spomladi se je na območju Velenja z okolico zvrstilo več kot 20 požarov, zadnji je izbruhnil minuli vikend v Stari vasi. Za vsemi naj bi stal isti požigalec. Gorelo je ob skakalnici, ogenj je uničil kioske, počitniške hišice, piroman se je zdaj lotil tudi gospodarskih poslopij. Škode je samo na objektih za več kot 50 milijonov tolarjev. Tu pa so še stroški, ki se nanašajo na delo vseh, ki so sodelovali pri odpravi posledic. Kriminalisti storilca še niso dobili, s preiskavo intenzivno nadaljujejo.
Da se požigalec loteva vedno večjih objektov, nam je potrdil tudi poveljnik poveljstva gasilcev Mestne občine Velenje Boris Brinov-šek. »Začelo se je z manjšimi, lesenimi objekti, v zadnjem času pa so goreli večji objekti, kjer se je nahajala tudi živina.« Brinovšek še navaja, da so gasilske intervencije zaradi obsega požara zelo zahtevne, saj naj bi požigalec vedel, kako naj podtakne požar, da čim bolj otežuje delo gasilcem. »Požar ponavadi podtakne na ostrešju, zato smo imeli kljub hitremu posredovanju le malokrat možnost, da bi karkoli rešili. V Stari vasi denimo, kjer je zagorelo med vikendom, pa smo uspeh umakniti vsaj živino in pred ognjem zavarovati bližnje objekte.«
Ali je požigalec potemtakem blizu gasilske stroke? »Med seboj smo se o tem veliko pogovarjali, tudi s policisti. Vendar si upam trditi, da ne obstaja možnost, da bi bil požigalec kdo izmed gasilcev. Lahko pa, da se motim.« Stroški, ki se nanašajo na delo gasilcev pri gašenju in odpravi posledic,
Eden zadnjih podtaknjenih požarov, ki je delo velenjskega požigalca.
presegajo devet milijonov tolarjev.
Nepredvidljivi Franček piromanček
Da je požigalec nepredvidljiv, pravi tudi predsednik sosveta za izboljšano varnost občanov pri Mestni občini Velenje in velenjski podžupan Bojan Kontič. »Občane je seveda strah, a bi lahko rekel, da so bolj
pozorni na določene stvari v svoji okolici, kot da so prestrašeni. Čudno se jim zdi, da policija storilca še ni prijela, toda verjamem, da policisti korektno opravljajo svoje delo. V zadnjih mesecih so bolj prisotni med ljudmi. Razumem pa tudi, zakaj v interesu preiskave ne dajejo javnosti podrobnejših informacij.«
Kontiča smo tudi vprašali, ali med ljudmi krožijo
HALO, 113
Izteklo olje
V torek dopoldne je v Draži vasi iz cisterne izteklo okoli 1000 litrov kurilnega olja, ki je pronicalo v obcestni kanal. Gasilci iz Draže vasi in Zreč so preprečili, da bi v zemljo izteklo okrog 200 litrov olja, ostala količina pa je najverjetneje zaradi močnega deževja odtekla v naraslo reko Dravinjo. Stanje gasilci še vedno nadzorujejo, po prvih podatkih pa izlitje olja ni povzročilo večjega onesnaženja okolja.
Divji voznik
Laški policisti so v torek na glavni cesti izven Strmce dohiteli voznika osebnega vozila, ki so ga zaradi nevarne vožnje poskušali ustaviti. Voznik na policijski znak ni ustavil, ampak odpeljal dalje proti Lahomnem. Med vožnjo so ga še poskušali ustaviti še več-
krat, a se jim je voznik vsakič izmuznil in vozil, tudi po nasprotnem voznem pasu, proti Jakobu pri Šentjurju. Kasneje so ga prisilno ustavili s pomočjo stingerja. Gre za 42-let-nika z območja Žalca, ki je napihal 0,78 mi-ligrama alkohola na liter krvi. Policisti so mu izdali plačilni nalog, zagovarjati pa se bo moral tudi na sodišču.
Vlomila v šolo
V noči na četrtek so celjski policisti dobili prijavo o vlomu v prostore osnovne šole v Vodnikovi ulici. Kmalu po prijavi so prijeli 26- in 28-letna moška, doma z območja Celja in Velenja. Omenjena sta odnesla nekaj otroških oblačil, knjigo in izkaznico šolske knjižnice. Policisti so z osumljenima opravili razgovor in bodo zoper njiju podali tudi kazensko ovadbo. SŠ - Št. 76 - 7. oktober 2005
kakšne neuradne informacije, saj je znano, da se je že pred časom pojavil podatek, da naj bi na krajih požara večkrat opazili neznanega moškega s kolesom oziroma s psom. »Ta informacija je resda bila, toda ni potrjena in nas zato nikamor ne vodi. Informacij pa je kar nekaj, saj nam jih sami sporočajo občani, ki zaznajo kaj sumljivega. Poznajo tudi številko policije 080 1200, kamor lahko pokličejo, ne da bi sporočili svoje ime.«
V Velenju so povečali tudi nadzor nad objekti, ki so v lasti mestne občine, tudi z videokamerami. Resno pa razmišljajo še o večjem številu videokamer, ki bi jih postavili tudi v okolico manjših objektov.
Piroman z občutkom krivde
Piromanija je lahko posledica oziroma simptom resnejšega bolezenskega stanja, lahko pa gre za samostojno izolirano motnjo, ki jo v psihiatriji prištevajo k motnjam navad in vzgibov, pravi priznani slovenski psihiater dr. Gorazd Mrevlje iz Psihiatrične klinike v Ljub-
ljani. S tovrstnimi primeri se srečuje tudi kot sodni izvedenec psihiatrične stroke.
»Običajno gre za vzgibe, ki nimajo nobenega racionalnega motiva, so pa posledica notranje napetosti pred dejanjem in intenzivnega vzburjenja, ko se takšno dejanje stori, še posebej ob gledanju ognja. Piromanija se kaže pogosteje pri ljudeh, ki imajo nevrotične težave na področju agresivnosti, ali pri tistih, ki imajo lažjo motnjo v duševnem razvoju. To seveda ne pomeni, da so ti ljudje potencialni piromani, to je lahko le ena od motenj, ki se lahko pojavi.«
Piromanija kot motnja ni dedna. »Če je denimo piromanija motnja, ki še razvije pri osnovno shizofrenem bolezenskem stanju, je dedna shizofrenija, ne piromanija. Le-ta je samo simptom. Zdravimo torej prvotno bolezensko stanje, s tem pa lahko odpravimo piromani-jo, ki se na primer razvije kot motnja.«
Nezaveden klic na pomoč
Programi, ki so namenjeni zdravljenju piromanije, Sloveniji niso tuji. »Če so
ZAPOSLITEV V SPARU?
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
Engrotuš se ne bo opravičil
Medijska pisanja, razprave na sejah občinskega sveta Žalec, razlage župana Lojzeta Posedela, nazadnje pa še odprto pismo občinskim svetnikom in županu s strani direktorja Engrotuša gospoda Aleksandra Svetelška so nas napotili, da o tem akutnem problemu, ki je dosegel enega od vrhuncev v petkovem Novem tedniku 30. septembra, dodamo naše videnje. Zadeva je še posebej pomembna s pozicije, ki jo imamo kot svétniki in zato zastopamo stališče občank in občanov v občinskem svetu.
Najprej je potrebno omeniti, da resne razprave o Tu-ševem namenu gradnje trgovskega centra v Žalcu še nismo doživeli. Ob vsem povedanem in zapisanem v teh dneh ugotavljamo, da zadeva resnično ostaja za širšo javnost prekrita s tančico interesa nekoga, ki žeh dogajanje speljati v neko drugo smer. Katera je ta smer, v tem trenutku sploh ni pomembno, pomembno in primerno pa je oceniti, ali smo Žal-čani v teh letih sprenevedanja kaj pridobili oziroma kaj smo izgubili. In vse bolj postaja očitno, da je izguba ogromna, krivci teh izgub pa že molijo svoje glave iz grmov, v katerih tičijo. Potrebno je zgolj prepričljivo in brez strahu pokazati nanje, ter jim dejati: drage gospe in gospodje, Vaš čas je minil; umaknite se in dajte prostor idejam in viziji, ki prihaja iz zdravih korenin. Opravili ste svoje delo, naprej pa pustite ustvarjati tistim, katerih interes je usmerjen v potrebe občank in občanov. Končno je tudi izbira trgovca pogojena z željami krajank in krajanov, lokalna skupnost pa je dolžna te želje upoštevati. Odločno nasprotujemo načinu, da župan v najožjih krogih odloča, kdo in pod kakšnimi pogoji bo skrbel za suport mesta Žalca. Župan je dolžan transparentno in korektno predstaviti ponudnike, česar v konkretnem primeru ni storil, zato je tudi prišlo do pričujočih zapletov. Verjetno tudi tiste besede o koruptivno-sti nosijo svojo osnovo, sicer jih osebnost, kot je direktor velike trgovske družbe, ne bi izrekel. Končno je v njegovem interesu pridobivanje simpatij kar največjega kroga ljudi, saj gre za prijaznost trgovca, ponudni-
ka potrošniških artiklov in ne za netilca sporov, kot se mu to želi naprtiti.
Če se dotaknemo še bistva naslova tega sestavka, je nujno poudariti, da kot svetniki Občinskega sveta občine Žalec ne vidimo in ne čutimo nobene potrebe po zahtevi opravičil s strani Engrotuša, prav tako se na seji 19. septembra 2005 do takšnega sklepa OS Žalec nismo opredelili, saj je sklep od 25 navzočih svetnikov podprlo le 17. Zal je opozicija še vedno prešibka, moč pozicije pa se kaže v rezultatu izpred treh let, ko je bil očitno nek drug čas. Preseneča pa dejstvo, da so se stvari začele dogajati takrat, leta 2003, ko je Engrotuš kupil zemljišče, ki ga je očitno drago plačal (tej trditvi v prid govorijo navedbe v NT dne 30. septembra 2005). Če spomnimo, se je takrat zgradilo tudi krožiš-če v Levcu, zato naša intuicija nehote navaja k misli, da so zadeve na nek način povezane; glavni financer krožišča je bil bojda Mercator. Morebiti so tu skriti kakšni dogovori in odgovori? Kdo ve?
Kakorkoli že, napočil je čas, ko se bo potrebno pogovarjati na precej drugačnem nivoju, saj gre za skupno dobro občank in občanov. Izsiljevanja, pogojevanja in zahteve po nekakšnih nad-standardnih uslugah v obsegu preko 30% investicije ne sodi v čas moderne evropske ekonomije. Tudi trenutna žalska garnitura z županom na čelu zelo dobro pozna ekonomske zakonitosti, ob čemer jim pričujoča zgodba ne more biti v ponos. Razvoj kraja ni zgolj v sajenju rožic in postavljanju športnih objektov. Trdimo, da Žalec kot mesto tone v improviziranih ad hoc novotarijah (tartanska steza na stadionu, Entente florale ipd.), vizije pa ni od nikoder. Ne vemo, kaj bomo počeli čez leto, dve, pet ... ustanavljajo se službe in institucije, ki so same sebi namen, ali pa rešujejo kadrovska nesoglasja, ovira se nastanek novih delovnih mest; govorimo o turizmu, o kulturi, vse pa ostaja v zaprti školjki. Le lastna hvala, ki pa žal ni merilo uspeha. Nekateri smo se pravočasno zamislili, kajti čas tokrat ni naš zaveznik. JANUŠ RASIEWICZ in • JURIJ BLATNIK, svetnika SDS, DRUŠTVO SVETNIKOV NSi Žalec, FERDINAND KUNST, svetnik SLS, MATJAŽ JAZBEC, samostojni svetnik, TOMISLAV KALČIČ, samostojni svetnik, ANDREJ VENGUST, član OS SNS
Ribiči v Voglajni že 50 let
Pod tem naslovom je bil v 74. številki z dne 30. septembra 2005 objavljen članek Saške Teržan, v katerem predsednik Ribiške družine Vo-glajna, gospod Ervin Belak, navaja nekatere podatke, ki ravno ne ustrezajo resnici, mirno jih lahko razumemo kot »informacijo za dnevne potrebe«.
Zgodbe z Ribiškim domom na Slivniškem jezeru tukaj ne bi pogreval, prepričan sem, da so tamkaj ribiči, ki so v delo na Tratni vložili tisoče ur udarniškega dela, na koncu doživeli krivično razlastninjenje. Sicer pa je bil tudi delež Železarne Štore v Tratni ogromen. Komentirati želim v članku omenjeno »od ribičev zgrajen drugi dom v Štorah« in njegovo lastništvo, kot ga omenja predsednik ribiške družine gospod Belak.
Zdajšnji Ribiški dom v Štorah niste zgradili vi, s soglasjem Občine Štore ste ga zgolj adaptirali. Z najemno pogodbo z dne 16. 9. 1999, sklenjeno med Ribiško družino Voglajna, Šentjur, Gorica pri Slivnici, je bila zgradba št. 1196/3 v izmeri poslovnega prostora 35 m2 z okoliškim dvoriščem velikosti 578 m2 predana Ribiški družini za nedoločen čas v brezplačen najem.
Mar ni logično, da Občina Štore vendarle ostaja lastnik, ko pa Ribiška družina ni našé društvo? Kljub mnogim našim članom. Tudi trditev o praznovanju abraha-ma ni točen podatek. Ribiška družina Voglajna Štore je v osnovi bila registrirana dne 17. 8. 1976 z odločbo 16/3-S-024/41-66 kot društvo s sedežem v Štorah in delovanjem v Občini Celje, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jel-šah, tako namreč izhaja iz odločbe o registraciji. Društvo je prenehalo delovati dne 25. 5. 1997, ko so veljaki ribiške družine Voglajna Štore skladno s takrat veljavno zakonodajo (zakon o društvih) društvo registrirali pri Upravni enoti Šentjur, kot Ribiško društvo Voglajna Šentjur z sedežem v Slivnici. Iz omejenega pa izhaja, da Ribiška družina Voglajna Šentjur praznuje osmo obletnico svojega delovanja in ne abraha-ma.
Občina Štore je zaradi zavajanja s strani Ribiške družine Voglajna Štore, ker ste nam priložili odločbo o registraciji iz leta 1976, dala v brezplačen najem poslovni objekt s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem za nedoločen čas in brez najemnine. Ob upoštevanju 4. in 5. točke pogodbe pa je najemnik dolžan objekt tudi vzdrževati, seveda s pisnim soglasjem lastnika, kar ribiči ne upoštevate. Vzdrževanje objekta pa še ne pomeni izgradnje, kot je razbrati iz zgoraj citiranega članka.
Grafiti, ki so se pojavili na objektu, so vsekakor vredni obsodbe, vendar tudi premi-- Št. 76-7.
DOBRO ZAME!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za delo v trgovini Interspar Celje, zaradi povečanih prodajnih površin
iščemo več:
-	prodajalcev na svežih programih
Za delo v prenovljeni restavraciji Interspar Celje
iščemo:
-	kuharja
-	najmanj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj
Nudimo:
-	delo v sodobno opremljeni poslovalnici
-	prijetno delovno okolje
-	zaposlitev za določen <as
z možnostjo kasnejše redne zaposlitve
Prijave sprejemamo v 8 dneh od objave na naslov:
Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba. Letališka 26,1000 Ljubljana.
PRIDRUŽITE SE NAM! Basa® SLOVENIJA I
sleka. Ribiči ste v bližnji preteklosti izključili nekaj svojih članov, glede na osnovno narodnost izključenih in slovnico, uporabljeno v grafitih, je zame stvar pod vprašanjem. Pisanje te vrste, kot je v osnovnem članku, in neupoštevanje posameznih členov pogodbe ter dejstvo, da društvo ni registrirano v Občini Štore, pa lahko resno ogrozi brezdomstvo Ribiške družine Šentjur.
FRANC JAZBEC, župan Občine Štore
Hočejo Lučko res upihniti?
(2)
Spoštovani direktor Komunale Laško Marjan Salobir, kako lahko temo, o kateri sva pisali, označite za vaško čenčo, ko pa v nadaljevanju svojega pisma zapišete, da je res, da vam s podjetjem, o katerem smo pisali, že več let ni uspelo vzpostaviti tesnejšega poslovnega sodelovanja? Hkrati pa ste si za pogovor z nama pripravili zajeten kup dokumentacije ter na pogovor povabili še dva svoja sodelavca. Nadalje, v naslovu članka nisva ničesar 'navajali', ampak postavili le vprašanje, na katerega sva v prispevku odgovorili. Sva pa navajali vaše izjave in zapisali, da očitke s strani v prispevku omenjenega podjetja ostro zavračate. Torej, nisva vas ničesar obtoževali, da se razumemo. Da sva pa v prispevku navajali vaše besede, lahko preverite kadarkoli na tonskem posnetku v našem uredništvu. Prispevka tudi ni nihče 'naročil', zato je vaš cinizem seveda iz trte izvit. Pravzaprav vam nisva želeli odgovoriti v pismih bralcev, ker najino delo govori samo za-oktober 2005 -
se. Ampak, g. Salobir, ne drznite si najin novinarski zapis v časopisu s 60-letno tradicijo obsojati kot 'rumen'. Tudi vaše špekulacije glede barve v glavi časopisa so povsem zgrešene. Kaj bi napisali, če bi bila tema objavljena v petkovi številki? Sami ste zatem namreč dali izjavo 0 istem primeru v najbolj rumenem časopisu v Sloveniji, kjer je, roko na srce, v veliki večini predstavljena samo vaša
stran zgodbe. V pogovoru z nama pa ste dejali, da izjave o tem ne boste dali nobenemu novinarju več. Je potemtakem članek v tab-loidnem časopisu (z vsem spoštovanjem do tamkajšnjih novinarskih kolegov, seveda) le odgovor nama? Zaradi takšnih nizkih besed in potez se nama zdi javna debata o najinem delu pod najino častjo.
SIMONA ŠOLINIČ BOJANA AVGUŠTINČIČ
PI_SAU_SM0
Celjani za javna stranišča
Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja.
Snaga in čistoča v Celju, javna stranišča, pralnice, ribarnice in javna kopališča so nas skrbeli leta 1955 - zato, da bi živeli v bolj urejenem mestu, ki bilo za zgled drugim.
7. 10. 1955: »Za izvoz fekalij smo v letošnjem letu dobili novo avtocisterno, odlaganje na njive in travnike pa je težavno, ker lastniki zemljišč ne dovoljujejo odlaganja z avtom po njivah in travnikih. Treba pa bo sprejeti ustrezen odlok, da se bodo vsaj enkrat letno obvezno pregledovale vse greznice po mestu. Glede javnega stranišča je bilo že ničkoli-ko kritike med celjskimi volivci. Saj je tudi že skoro smešno, ďa Celje, ki se je v zadnjih dveh letih tako polepšalo in moderniziralo, ne premore javnega stranišča. Toplovodno kopališče dela
normalno, toda s precejšnjo plansko izgubo, ki jo povzročajo predvsem drag premog in stalna popravila dotrajane inštalacije. Celjsko pralnico samo veliki trud in skrajna štednja držita v aktivi, vendar pa bo treba kmalu misliti na sodobno pralnico, kombinirano s čistilnico, barvarno in kopališčem. TYžnica posluje še kar v redu, toda prodajanje pod marelo u deževnih dneh v estetskem pogledu gotovo ni prijetno. Govorili smo že o pokritih tržnih lopah, vendar moramo čakati na definitivno lokacijo celjske tržnice ...«
Takšno je bilo torej videti Celje pred 50 leti. Že pred desetletji pa smo praznovali teden otroka in ob tej priložnosti pisali o raznovrstnih problematikah.
PM
www, noiritednik, com
5-DNEVNO POTOVANJE V	NOČ	NAGRADNA IGRA:	mmiwm-mwiim	•
SVET OLJČNIH NASADOV 26.10. oloiHrw obira, je prrto JMIet stara oljke, botro,anji novi oljki	CAROVNIC NA GORIČKEM 30.10. ŽEZA 8.000	Dva naša bralca bomo nagradili s pet-dnevnim potovanjem v Svet oljčnih nasadov in nn obiranje mandarin na otok Korčula, 26.10.2005 Vsekakor bo glavni dogodek popotovanja obiranje oljk po starem običaju, v dolini Neretve	Obkroži (en) NEPRAVILEN odgovor. OLIVNO OLJE SO UPORABLJALI ALI PA GA ŠE ZA: A konzerviranje B poliranje diamantov	
oljem,nori pikniki "" HtalraatiiHU in plesni wêeri, športoe ki ukam atómoili VSE TO IK Št VK3U 42.900		bomo obirali mandarine, se poveselili in še zadnjič letos namakali v morju. Nagrado si lahko pridobite tako, da odgovorite na nagradno vprašanje, ki ga do 13. oktobra pošljete na naslov DOBER DAN, Petrov trg 3,3311 Šempeter vS.D.	C mučilno sredstvo D za premaz poletnih skakalnic Uporabljamo ga še za marsikaj drugega, zato bodite pri spoznavanju z nami ha Korčuli. Prijave na tel. 03 703 19 60	CELJE, tel.: 42 60100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 ■ VRHNIKA 01 75 06170
naravnih eteričnih olj sproti telo in dušo. S peelingom pa odstranijo odmrle celice in pripravijo kožo za nadaljevanje masaže. Tople blazine napolnjene s himalajsko soljo, položene na masažni mizi, omogočajo prijetno ležanje. In nato sledi masaža s kremo, ki vsebuje dragocena eterična olja ter vas popelje v. svet globoke sprostitve, premaga napetost, prežene stres in utrujenost.
Prepustite se rokam izkušenih terapevtov v Zdravilišču Laško, pozabite na svet okoli vas in se sprostite v svetu masaž.
Wit SONČEK
TUI potovalni center Celje, Stanetova 20 • 03/425 46 40
«„rid of V TUI
Neprostovoljni ujetniki na Korziki
Ko v kakšnem turističnem vodniku preberem uvodno stran v zgodovino nekega naroda, me popade smeh. V glavnem gre vse v smislu, da so tam živeli ti in ti, dokler niso prišli drugi, ki so zgradili svoje življenje tako in tako, za njimi so prišli spet drugi, ki so polovico prejšnjih poklali, polovico poslali v suženjstvo in si tam postavili svojo novo prestolnico, ki so jo branili pred napadalci, dokler slednjič niso prišli spet novi, ki se trenutno borijo za svojo neodvisnost v kontekstu nekega novega, drugega naroda.
No, del tistih, , ki je ostal na nekem ozemlju, pa se je asimiliral. Ni čudno, da je tako eno izmed najbolj logičnih vprašanj, kdo sploh so tisti, ki živijo na nekem recimo otoku, v tem primeru Korziki. Korzičani se za svojo neodvisnost borijo že tisočletja, otok pa je bil v tem času se ne ve čigav.
Splošna stavka in neodvisnost
S skupino, ki sem jo vodil, smo bili nekakšni neprostovoljni ujetniki na Korziki, saj smo prišli ravno v najbolj neprimernem času, ko so namreč Francozi sklenili privatizirati državni delež ladijske družbe SNFC, s tem pa se nikakor niso mogli strinjati zaposleni v njej. Zatorej stavka, blokada pristanišč, na drugi strani pa policijska akcija, pripor za četverico sindikalistov, kar je seveda pomenilo splošno stavko, ki se je končala s celotno podporo sindikalnih gibanj, vsaj tistih v zvezi s transportom. In ker se Korzičani že tisočletja borijo za neodvisnost, se je vse sku-
Korziški nacionalisti vlečejo zastavo na Napoleonov kip.
paj čustveno pomešalo tudi v zvezi z njihovimi sanjami o neodvisni Korziki. Zanimivo je, da je neka javna anketa pokazala, da se za popolno samostojnost Korzike zavzema zgolj dobra šestina prebivalstva, medtem ko je malo več kot polovica zgolj za večjo avtonomijo, preostalim pa je vseeno ali jim celo ustreza status znotraj Francije. Znotraj nje so razdeljeni na departmaja, pravijo jima »tisti spodaj« (Ajaccio) in »tisti tam čez«
(Bastia, čez pomeni čez gore), uradno Čorse du Sud in Corse de Haute.
Skratka, na Korziki je zavrelo! V času, ko smo se nahajali v Ajacciu, kjer smo si
ogledovali grobnice rodbine Bonaparte, rojstno hišo ene izmed najbolj spornih osebnosti zgodovine ... Čakal nas je še dan in pol ogledov in zgodaj zjutraj pot. Zvečer smo v hotelu izvedeli za stavko, ki naj bi se začela v Bastiji ravno v pristanišču, od koder naj bi čez dva dni izplula naša ladja. Dobro, brez panike, sem pomislil, bo že kakšna pot kje drugje, če se tam zaplete. Naslednji dan zjutraj smo se pozanimali v pristanišču, kako in kaj, informacije so bile vzpodbudne, stavkah so zgolj pri SNFC-ju, Corsica Ferries, naša družba, pa ne. Mirno in lagodno smo se odpravili mimo Pietra Bischi-niana, prižgali svečke nesrečnežem, ki so 1981. leta prileteli v Monte Pietro in po besedah nekaterih prisotnih zakrivili peto največjo letalsko nesrečo vseh časov - s 181 smrtnimi žrtvami. Nadaljevali smo do mirnega Bonifacia, zagotovo najlepšega mesta na Korziki, ki elegantno seda v več kot 60 m visoke klife, razjedene od tegob z geološkimi dobami štetih let. Spali smo približno 20 km severneje, v Porto Vecchiu.
Čudežna rešitev
Zvečer ob prihodu v hotel je vrag vzel šalo. Bastija je blokirana, naš trajekt odpovedan, šele zjutraj nove informacije. Seveda sem nestrpno pričakoval sveže no-
Tako so poimenovali masažo, ki je plod domačega znanja in izkušenj strokovnjakov Centra zdravja in lepote v Zdravilišču Laško.
Strokovnjaki v Centru zdravja in lepote so pripravi/i paleto masaž, med katerimi bi prav gotovo našli kaj zase. Pred kratkim pa so svojim gostom ponudili novost v ponudbi, kije plod domačega znanja in izkušenj. Masažo so poimenovali Vrelec mladosti. Zanjo pravijo, da sprošča in umiri telo, duha ter povrne energijo.
Pri masaži uporabljajo naravne sestavine, kot so eterična olja, čajne mešanice, himalajska sol ter poldragi kamni. Himalajska sol, ena najstarejših soli na svetu, oddaja proste negativne ione, ki blagodejno vplivajo na telo in duha. Uporabo poldragih kamnov, kot so ametist, hematit ... pa prilagodijo vašemu nebesnemu znamenju.
Masažo izvajajo po določenem vrstnem redu, v treh stopnjah. Vsaka od njih ima poseben namen in vpliv na naše telo. Najprej vam pripravijo kopel za noge iz mešanice različnih soli, ki sproščajo in spodbudjjo cirkulacijo. Ob tem vam postrežejo čaj iz zelišč. Po kopeli sledi peeling telesa s himalajsko soljo ter izbranimi eteričnimi olji. Prijeten vonj
vice s strani naših tamkajšnjih partnerjev kakor tudi matične agencije. Ob desetih zjutraj so sporočili, da ne vedo še nič novega, skušali smo se dogovoriti, da bi šli v Bonifacio in od tam poizkusili srečo, toda medtem so nam sporočili, da so trajekti polni do torka, pisal pa se je četrtek. Čez kakšno uro je bilo že vseeno, ker je bil Bonifacio že blokiran. Čeprav nismo vedeli, so blokirali tudi Ajaccio. Od tu naprej so informacije ves dan predstavljale en sam paradoks, vsaka informacija je bila čez nekaj minut demantirana z drugo in tako naprej, podobno kot je bilo skozi vso korziško zgodovino. Kaj je torej informacija, kdo so Korzičani? Zvečer sem se odločil, da se z Dragijem, našim voznikom (v trenutku, ko tole pišem, je še vedno na Korziki in ne ve, kdaj pride), zapeljeva v Bastijo in pogledava, kaj se tam dogaja. Naletiva na izpraznjeno, evakuirano pristanišče, popolnoma oblepljeno z rde-če-belimi trakovi, verjetno policijskimi, ki so več kot zgovorni, da tu nimava kaj početi. Zjutraj dobimo še eno popolnoma zanesljivo informacijo, potrditev našega leta iz Bastije v Lyon, ki se kasneje izkaže zgolj za pobožno željo. Ko smo namreč zjutraj prispeli na letališče, so stavkah že »avionarji«. Zdaj smo bili resnično v... Nazaj v hotel in začela se je ne-
skončna těžkost bivanja v negotovosti, ki se je končala čudežno hitro, po vsega dveh urah. Dobili smo mesto na letu iz Ajaccia v Toulouse. Samo tja čez Še moramo priti. In tudi smo. Našim kor-ziškim partnerjem je uspelo nemogoče, čudežno, spravili so nas na letalo. Tisti dan so poletela tri letala, odpovedanih je bilo več kot dvajset letov. Za prva dva mi na letališču ni znal nihče pojasniti, zakaj sta poletela, zgolj skomigali so z rameni in se čudili, zakaj me to tako zanima, naš pa je imel velik razlog za polet, z njim je namreč poletela skupina kor-ziških vernikov na romanje v Lurd. Ker smo dan prej videli na nebu oblake v obliki križa, ker sem letel z romarji, ki so leteh proti Lurdu, ker nas je pričakal v Toulou-seu francoski avtobus iz Lur-da, ki nas je peljal do Nice, ker je na otoku ostalo in je še zmeraj nekaj tisoč drugih, ki se do česa takšnega nikakor niso mogli dokopati, odslej verjamem v tri Marije, ne le v eno. Naj še dolgo živi in dela za nas. Nenazadnje niti nismo tako slabi. Na koncu bi omenil zgolj eno stvar, da brez pomoči mojih kolegic iz že omenjenih agencij seveda ne bi stvar imela epiloga, kakršen je bil. Zanimivo, da je bilo eni ime Jerneja, drugi Dominique, o Mariji pa smo že govorih.
MOHOR HUDEJ Foto: ANDREJ POUANEC
poglej in odpotuj!
ŽUSTERNA
3* Aquapark hotel Žusterna, kopanje, 50% popusta do 12 let
4.10.-28.10./2D/POL 17.580
TURČIJA - potovanje
november/8D/P0L L 44.900
DJERBA
3* Djerba Horoun, letalo iz U, brezplačno za otroka do 6 let
17., 24.10/7D/POL 69.900
EGIPT, križarjenje po Nilu
5* hotel/ladja, letalo iz Ljubljane,
21., 28.10./8D/POL 164.900
TERME LENDAVA	OTVORITVENA SMUKA	TUNIZIJA	TURČIJA, Antatya
3* app. Lipov gaj, neomejeno kopa-	Les 2 Alpes (FRA), app. **.	3* Le Khalife, letalo iz	3* Sun Heaven, letalo iz ljubljane,
nje, brezplačno za otroka do 12 let	7 dni v app + smuč. vozovnica	Ljubljane	brezplačno parkiranje
5.10,- 28.1072D/POL 13.990	M.11.-3.12./7D/N/OS. od 39.900	17,24.1Q/7D/POL 64.900	16.30.1077D/AI 89.900
Neenakopravni potomci?
Bralec je slišal, da prejemajo otroci pregnancev, ki so bili v Srbiji med n. svetovno vojno ter ostali živi, sedaj rento, naša država pa jim prav tako plačuje prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Po drugi strani je izvedel, da naj bi bili otroci padlih slovenskih partizanov v neenakopravnem položaju. Tako naj bi nekdo iz najbližjega sorodstva prejel lani zgolj dvesto tisoč tolarjev odškodnine, po bralcu znanih podatkih pa tem upravičencem država ne omogoča brezplačnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Prosi za pojasnilo.
Aleksandra Klinar Blaznik
iz Službe za odnose z javnostmi v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je posredovala odgovor, ki so ga pripravili v Sektorju za vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja: »Varstvo otrok je urejalo oziroma še ureja več predpisov, prav tako tudi pravico do zdravstvenega varstva. Pomembno je vedeti kdaj, kdo in kaj uveljavlja ter na kakšni
ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi (npr. starši so bili pregnani od okupatorja in v begunstvu se rodi otrok; ta oseba dobi tudi status žrtve vojnega nasilja - begunca. Navedena oseba ima torej varstvo pravic kot begunec po ZŽVN).
Status žrtve vojnega nasilja dobi, ob pogojih iz 1. člena ZŽVN, tudi otrok, katerega starš je bil ubit kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4. 1941 do 17. 4. 1941, ah je padel, umrl oziroma bil pogrešan zaradi sodelovanja z NOB Slovenije. Prav tako, če je bil ubit kot talec, ah je umrl oziroma bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu do 15. 5. 1945. Za čas po tem datumu velja v primeru, če je umrl, bil pogrešan med čakanjem na vrnitev ah na poti v domovino, vendar najkasneje do 31. 12.1945 (osmi odstavek 2. člena ZŽVN). Žrtev vojnega nasilja iz osmega odstavka 2. člena ZŽVN ima samo pravico
do vojne odškodnine, po posebnem zakonu.
Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja določa upravičence do odškodnine. Upravičenci do odškodnine po tem zakonu so določeni z zakonom o žrtvah vojnega nasilja, z zakonom o popravi krivic in z zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991.
Ni mogoče prezreti dejstva, da je varstvo otrok »padlih slovenskih partizanov« ( kot navaja bralec) urejal tudi Zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev oziroma ga ureja tudi Zakon o vojnih invalidih (pravica do družinske invalidnine in drugih ugodnosti). Pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, pa je pravica, ki jo določajo Zakon o žrtvah vojnega nasilja, Zakon o vojnih veteranih in tudi Zakon o vojnih invalidih.
Odgovor je splošen, glede na sedanjo pravno ureditev. Vsak primer je potrebno presojati z vidika vloženega zahtevka ter predpisa, na podlagi katerega je uveljavljal ah uveljavlja varstvo kot otrok, prav tako na podlagi izvedenih dokazov in ugotovljenega dejanskega stanja.«
BRANE JERANKO
Zakon o žrtvah vojnega nasilja (v nadaljevanju ZZVN) med drugim v petem odstavku I 2. člena določa, da lahko dobi status žrtve vojnega nasilja oseba, ki je rojena staršem v času.
PREDAVANJA IN VPIS Kako izboljšati medsebojne odnose?
torek, 11. oktober, ob 18. uri Kaj mi sporočajo čustva?
četrtek, 13. oktober, ob 18. uri I. Osnovna šola Celje, Vrunčeva 13
Kaj nam sporočajo čustva?
Na obisku smo, otrok pa ves čas sitnari in hoče, da gremo domov. Glasno kritizira dolgočasnost »scene« in nas priganja, dokler nam ne popustijo živci: »Zakaj to počneš? Ali se moram vedno jeziti zaradi tebe? Vesela bi bila, če bi se enkrat za spremembo obnašal drugače?«
Se slišite, kako vse v vas kriči: »Ti, ti, ti!« Ti si odgovoren za moje dobro počutje, za mojo jezo, za moje veselje. Seveda je res, način, kako se drugi obnaša, kaj počne in govori, zagotovo vpliva na to, kako se ob njem počutimo. Vendar pa, resnici na ljubo, morda le dajemo preveliko težo zunanjim okoliščinam. Veijetno drži, da je otrokovo vedenje neprimerno, a kdo pravi, da se moramo zaradi tega jeziti in se slabo počutiti. Jeza, ki se prebudi v nas, je morda bolj posledica naših pričakovanj, kako naj bi se otrok obnašal, da bi se nam zdelo lepo in vljudno. Če ne bi imeli teh pričakovanj in če za nas ne bi bilo tako pomembno, kako se obnaša, bi se veijetno sploh ne jezili. Otroka bi lahko razumeli, mu povedali, da tako vedenje ni lepo, mu morda pomagali, da se s čim zamoti, ali pa ga preprosto prepustili njegovim občutkom. Čustva nam vedno prinašajo dvojno sporočilo. Prvo je povezano z zunanjim dogajanjem in nam pravi, da se otrok ne obnaša lepo. Drugo pa je povezano z našim notranjim stanjem in nam kaže, da imamo glede otrokovega vedenja določena pričakovanja. Ponavadi se osredotočimo na prvo sporočilo in skušamo vplivati na otrokovo vedenje tako, da bi se spet počutili prijetno. Vsi imamo izkušnje, kako (ne)uspešno lahko čustveno vznemirjen starš pomiri prav tako čustveno vznemirjenega otroka. Zato je morda bolje, čeprav ne lažje, prisluhniti drugemu sporočilu. Kaj nam jeza govori o naših pričakovanjih in predstavah? Kaj ustvarjamo v svoji glavi? Morda nas v resnici bolj kot otrokovo vedenje skrbi, kaj si bodo mislili o nas, kako slabi starši smo. Morda si predstavljamo, kaj drugi smatrajo za lepo vedenje, in si želimo, da bi naš otrok tej predstavi ustrezal. Si morda skozi to želimo dobiti priznanje, da smo dobri starši?
Če smo iskreni, sploh ne gre za otroka, temveč za nas same, za našo lepo samopodobo. Na čem jo gradimo? Na vedenju svojega otroka ali na svojem lastnem vedenju? Mnogo pomembnejše kot to, kako se naš otrok obnaša, je, kako se bomo mi na to obnašanje odzvali. To veliko več pove o nas kot karkoli drugega. Naš odziv govori o naši zrelosti, čustveni samostojnosti, ustvarjalnosti in ljubeči modrosti. Čustva navznoter vedno nagovarjajo našo dušo. Ko jih notranje sprejmemo in razvozlamo njihovo sporočilo, takrat utihnejo. Dosegla so svoj namen, usmerila so našo pozornost navznoter. Vsak pogled navznoter nas obogati z novim prepoznanjem o sebi in nas poveže z ustvarjalnim jedrom naše biti. Tam lahko najdemo pravo rešitev za življenjske izzive, tam najdemo svoj mir in svoje zadovoljstvo.
Če si želite bolje razumeti svoja čustva, izboljšati odnos do sebe in drugih ter videti življenjske preizkušnje kot priložnost za učenje in osebno rast, potem vas vabimo na brezplačna predstavitvena predavanja Šole čustvene inteligence. Šola je namenjena je vsem, ki si želite narediti nekaj resnično dobrega zase.
BARBARA NOVAK ŠKARJA
PROMOCIJSKO BESEDILO
Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE!
Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo namreč obljubo o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom.
V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil. Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
sposka ul. 30, 3000 Celje - 10% popust velja pri gotovinskem nakupu
fuu^ftobrotinška 27,3230 Lntjur. Rogaška cesta 19.3240 Šmarje pri Jelšah - do 35% po| letnih pnevmatik
- Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okviijev v vseh njihovih PE v Sloveniji
- Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22.3000 Celje. P.E. Ljubljana. Brnčičeva 7. P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti sa ne seštevajo
-	Slada, d.o.o.. Plinarniška 4. 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70. GSM 051 626 793 • 10% popust
- Klimatiziran Taxi Simby. 031 20 50 60 - 10% popust - Slikopleskarstvo Podoečan. Vel. Pirešica 27h, 03 572 84 18. GSM 031 696 164 - 5% popust na delo (brez materiala) - Time out (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1.3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 - 15% popust - Too-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22. Celje - 10% popust
-	Witboy Scotch & Soda. Planet Tuš Celje. Stanetova 3, Celje. Whboy taško - 10 % popust
- Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust - Živex. Obrtna cona. 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA. S. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev - Strah pred piromanom, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 17.00 Kronika, 17.15 Prenos iz tekme RK Pivovarna Laško - Ik Sâfehof, 17.50 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program in Mojca ter Mitja, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Simona Potočnik, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Simona Potočnik, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice)
EDELJEK. 10. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Trilglav Jesenice)
TOREK, 11. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop -zdravstvena oddaja, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje -kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje)
SREDA, 12. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Hujšajmo skupaj - reportaža iz zadnjega srečanja, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mah O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Lara Baruca, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje)
ČETRTEK, 13. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev - Davčne spremembe in reforme, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Murski val)
PETEK. 14. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Doopoldne-va po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,.17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pozabljeni, spregledani, prezrti, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Murski val)
Solatjek v vinogradu
Malček na sliki gleda tako navihano, da je skoraj težko verjeti, da je bil v tistih letih nadpovprečno miren otrok. Ampak ne pozabite, da videz lahko tudi vara. Dete je namreč znalo še predobro uveljaviti svojo voljo.
Ko sta ga nekoč teta in stric vzela s seboj na morje, je mah zvečer ugotovil, da so njegovega zvestega medvedjega spremljevalca pozabili doma. Med izbiro, ali bo dveletnik bedel celo noč in z njim še vsi sosedje, je stric pač izbral edino sprejemljivo možnost in se odpeljal nazaj v Celje po medvedka. Razvajen pač ni bil. Ste že videli razvajene otroke, ki bi imeli radi solato? Naš malček jo je imel tako rad, da so ga v šali imeli kar za »solatje-ka«. Spoznal pa se je še na celo vrsto resnih tem. Tako je v vrtcu, kjer je nadvse rad prepeval, njegov železni repertoar sestavljala pesmica »Jaz pa v gorico grem«. Takrat so vsi drugi otroci prepevali otroške pesmice o metuljčkih cekinčkih ter podobnih rečeh in vzgojiteljica se je vsakič od srca nasmejala, ko je tale malček prepeval ljudsko vižo o delu v vinogradu.
Seveda pa ni bilo vedno zabavno biti njegova varuška. Nemalokrat se je namreč zgodilo, da jo je namesto na stranišče, kot se je izgovoril, kar v copatih mahnil dve ulici naprej k mami v službo. Prvič ga je sama pripeljala nazaj, nato pa so vzgojiteljice že same vedele, kje iskati malega vandrovca.
Elektrotehnik po poklicu in trenutno še študent ekonomije rad kolesari in plava, pa tu-
di pot v hribe rad vzame pod noge. Seveda pa so se njegove prve poti še dolgo spominjali. Vrh Raduhe je z njim prvič osvojila tudi njegova mama in kot se za planince spodobi, so jo hoteli krstiti. Toda še preden bi s kuhinjsko servieto lahko prvič priletelo čez njeno zadnjo plat, je petletnik planil v jok in v dir po hribu navzdol, ker takega nasilništva pa res ni mogoče prenašati. Za-bave je bilo seveda v trenutku konec, ker so morali po hitrem postopku za njim zdirjati tudi vsi ostali planinci. Približno tako jo je ucvrl tudi od zobozdravnice, pa ne zato, ker bi se jebal, ampak ker mu enostavno ni bila všeč. Ko je njegova teta Milena v visoki nosečnosti poskušala srečo še enkrat, jo je od enih do drugih napačnih vrat vodil tako dolgo, da sta na koncu zamudila. Zdaj je tri leta član družine Radia Celje kot
Mal drugač. Visoki C in Vroče na Radiu Celje
V oktobru smo na Radiu Celje uvedli nekaj novosti. Tako lahko odslej ob ponedeljkih astrologinji Gordano in Dolores vprašate za nasvet ob 18. uri. Ob torkih boste lahko vsakih 14 dni poslušali zdravstveno oddajo Stetoskop. Sredini večeri so namenjeni zabavi Mal drugač s 6Pack Čukurjem, četrkovi večeri prinašajo Visoki C s Katjo Bučar, ob petkih pa vas bo k poslušanju vabil Anžej Dežan. Prva gostja oddaje Vroče z Anžejem bo nocoj Marlenna. Ob petkih od 17.30 ure boste lahko prisluhnili Hit listi, lestvica 20 vročih Radia Celje pa bo v sobotnem večernem programu, kjer vas zabavata Mojca in Mitja. Študentje, pregledu ponudbe del in dodatnih informacij lahko prisluhnete vsak petek ob 18.30 uri. Nov termin so dobile tudi nekatere glasbene oddaje. Dobra godba je na sporedu ob sredah ob 23. uri, M.I.C club ob četrtkih ob 23. uri in YL ob petkih ob 23. uri. Na spored Radia Celje pa se je vrnila tudi oddaja Zeleni val. Želimo vam prijetno poslušanje in vas vabimo, da nam sporočite, kaj si v programu Radia Celje še želite. - Št. 76 - 7. oktober 2005 -
20 VROČIH RADIA CELJE
1. TRIPPING-R0BBIEWIWAMS 2 SAY HELLO-DEEP DISH
3.	COOL-GWEN STEFANI
4.	PON DE REPLAY - RIHANNA
5.	GET YOUR NUMBER-MAR IAH CAREY FEAT. JERMAINEDUPRI
6.	STREETS OF LOVE-THE ROLLING STONES
7.	PERFECT LOVE - SIMPLY RED
8.	GOOD IS GOOD - SHERYL CROW
9.	DOCTORPRESSURE-MYL0VS. MIAMI SOUND MACHINE
10.00H LA LA - GOLDFRAPP DOMAĆA LESTVICA
1.	MAL NAROBE-NUDE
2.	VESTVOJSVET-OMARNABER
3.	RAZDAUA-ZABLUJENA
eden izmed nepogrešljivih tehnikov. S Tonetom Vrablom vsak ponedeljek zavrtita Vrtiljak polk in valčkov, sicer pa so njegovi termini še v torek in sredo popoldne in običajno nedeljski dopoldnevi. Rad ima računalnike in glasbo ter spodobno ozvočenje, od česar imajo tudi sosedje na Proseniškem kdaj pa kdaj kaj.
Franc Ožek iz Celja je tisti, ki mu je žreb namenil srečo in ga na našem oglasnem oddelku že čaka nagrada naše medijske hiše. Pravilno je, kot tudi vsi ostali, odgovoril, da je bila malčica na sliki Jasmina Žohar, zanima pa nas, ah ste prepoznali tokratnega malčka? Odgovore sporočite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Malček je...
Pikasta Saška
Saška Teržan je vzela pot pod noge in jo mahnila na obisk k Piki Nogavički, pri čemer ji ni bilo treba na daljno Švedsko, ampak samo do Velenja, kjer je Pika spet pripravila svoj festival. Tam so Pikini pomočniki Saško takoj »opremili« s kitkami in pegami in jo popeljali v pravljični svet. Ali je Saška skupaj s Piko kakšno ušpičila, nam ni želela izdati, jo pa imamo na sumu, da je Piko nagovarjala, naj vendarle začne hoditi v šolo (brez skrbi, ni je prepričala) ...
4.	PLANET ZA ZADET - NEISHA (1)
5.	MAKOVA POLJA - GUŠT1 IN POLONA	(7)
6.	ZNAM ŽIVETI NA TLEH -K0CJANČIČ DANILO	(5)
7.	NE SPRAŠUJ ME-NINA (1)
8.	K0NC SVETA - BIG FOOT MAMA & aVIS JACKSON & EDO MAJKA (4)
9.	PLAY 4 LOVE-URBAN DANCE INSTITUTION	(4)
10.	VERJAMEŠ AU NE-POWER DANCERS	(3) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: PIECES OF A DREAM-ANASTACIA PUSH THE BUTTON-SUGABABES
MESTO SANJ - ALENKA GODEC FEAT.
PERPETUMJAZZIIE
LAHKO ME LJUBIŠ- RUDOLF GAS
Nagrajenca:
Metka Marolt. Čopova 23. Celje Milena Vrabec. Lokatje 2c. Šentjur Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	RAD BI JOKAL S TEBOJ -ŠTAJERSKIH 7
2.	JUTRI JE NOV DAN - DRUŽINSKI TRIO P0GLADIČ
3.	POLETNI VEČER-ŠESTICA
4.	PRI FARNI ZVON ZVONI -ZVONČKI
5.	NEVESTAVBELEM-ANS. SREDENŠEK
1.	ENAP0 DOMAČE- ČUKI
2.	LETNI ČASI-ŠTIRJE KOVAČI
3.	HALO EVROPA-IGOR IN ZUTI ZVOKI
4.	NA ŠTAJERSKEM- KAMNIŠKI KVINTET
5.	OH, TA LJUBEZEN- PARIŽANI
0DSRE?EPC
CE PO SVOJE VSAK RAD POJE-DINAMIKA
Tea Rehar, Podgora 38, Šmartno ob Paki Franc Hriberšek, Gavce 12, Šmartno ob Paki
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 ur Za predloge z obeh lestvic lahko
	glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov:
	Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
	
	radfocelje
	t)
	tJJJKMJl
Vse za šivanje in rečna dela
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
udobno, lepo, v katerih smo preživeli posebej lepe trenutke, se počutili lepe. Pa čeprav ne gre za svileno večerno kreacijo, pošito z dragocenimi kristali ... Da bi zapeli mali sla-vospev stari, oguljeni, ponoše-ni, čisto običajni jakni? In zakaj pravzaprav ne? Čeprav ste ravno včeraj obupano zmajevali nad njenim izmučenim videzom, vam srce le ni dovolilo, da bi jo zalučali v ropotarnico ali prehodno-odlagalno omaro ali se celo dokončno poslovili od nje. Kar prav ste naredili. Letošnji trendi so namreč
GAL ERi
ucvi
OKVIR
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028
ni ob îr
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/42856 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 _Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83_
Z rdečo za modno srečo
na sveže in močno zaljubljeni v stara vzdušja. Mnogi modni oblikovalci videz vintage, ki deluje malce ponošeno, obrabljeno in starinsko, celo namenoma ustvarjajo.
V skladu s to modno sporočilnostjo so tudi barve videti, kot da so od »predvčeraj«... malce zaprašene - sivkasto sive, pe-trolejno zelene, grafitno črne, olivno zelene, zamolklo rjave. Da kroj vendarle preveč naglas pripoveduje rojstno letnico vaše najljubše jakne? Ne, ni treba poklicati na pomoč šivilje ... in nenazadnje, če jo boste popravljali, to ne bo več vaše fetiš modno oblačilo, kajne? Torej, rešitev je preprosta - odtegnite pozornost od nje, dodajte ji nekaj najbolj vroče, ljubeče, srečne barve - rdeče! Rjava in rdeča pa črna in rdeča - to sta istočasno tudi eni izmed najbolj priljubljenih modnih druženj letošnje jesensko-zimske sezone. Zakrijte ovratnik z rustikalno resasto ruto v rdečem cvetličnem vzorcu, pod odpeto jakno nosite rdeč žameten telovnik z etno vezeninami, nostalgično rdeče-karirasto bluzo z veliko pentljo ali pa naj vam okrog vratu srečno Mota rdeč volnen šal.
Petek, 7. oktober: Prebujeni bosta domišljija in ustvarjalna energija. Ogromno lahko naredite, vendar pazljivo, saj vse ideje ne bodo uporabne. Svoje zmožnosti in okoliščine morate pretehtati zelo racionalno. S kombinacijo racionalnega in iracionalnega pa ste lahko pravi zmagovalec tega dne. Kar pogumno.
J. Sobota, 8. oktober: Čutili boste določeno povezanost z nekaterimi ljudmi in duševni stiki bodo zelo intenzivni, ne glede na fizično oddaljenost. Sicer pa ni treba, da ste izolirani in osamljeni. Poskrbite za pestro prijateljsko, družabno in ljubezensko dogajanje. Nikar ne pozabite na ljubezen, saj bo erotika kar prasketala v zraku.
Nedelja, 9. oktober: Najbolj vam bo prijalo družabno življenje, saj vas bo napolnilo s pozitivno energijo. Dan si organizirajte čim bolj pestro, zanimivo. Važno je, da zadostite potrebi po giba-
nju in da ste na različnih krajih z različnimi ljudmi. Zaradi povečanega adrenalina boste prišli še posebej na svoj račun tisti, ki ste že v osnovi bolj drzni.
Ponedeljek, 10. oktober: Začetek novega delovnega tedna na dan prvega luninega krajca bo od nas terjal kar nekaj resnega premisleka. Treba se bo prilagajati okoliščinam, interesom drugih ljudi ter zavestno gojiti višjo stopnjo potrpežljivosti. S sklepanjem kompromisov bomo najuspešnejši. Na silo se ne bo dalo nič doseči. Tak nastop lahko sproži hud odpor in konflikt.
Torek, 11. oktober: Med 11. in 17. uro odsvetujemo začetke novih projektov in aktivnosti. Zaradi praznega teka Lune z rezultatom ne bi bili zadovoljni. Posvetite se starim, tudi nedokončanim opravilom. Svojo pozornost namenite financam in zniža-nju stroškov. Ne pričakujte preveč, ne pretiravajte in upo-
števajte pravila igre, predvsem pa norme in etiko.
Sreda, 12. oktober: Dan je odličen za timsko delo. Potrdilo se vam bo pravilo, da je v slogi moč. Dopoldne sicer lahko naletite na kakšno oviro, vendar vam bo predstavljala zgolj izziv, da jo pre-sežete. Tisti, ki ste sami in hrepenite po ljubezni, pozor - ne izpustite nobene priložnosti, pojdite v družbo, saj se obetajo velike možnosti novih poznanstev.
Četrtek, 13. oktober: Ne sprejemajte nobenih pomembnejših odločitev, ne sklepajte dogovorov. Počakajte na kakšen bolj primeren dan. Energije današnjega dne bodo razdiralne, zato velja največja previdnost v medsebojnih odnosih. Škodo si lahko naredite v trenutku, odpravljati pa jo ne bi bilo tako enostavno.
Astrologinja DOLORES
ASTROLOŠKO NAPOVED ZA VAS
PRIPRAVLJA ARION IZ CELJA Z GORDANO GSM 041 404 935 IN DOLORES 090 43 61 in GSM 041 519 265.
Vas zadnje dni, ko se v zraku že čuti vonj po moštu in pečenem kostanju, muči dilema glede nove garderobe za hladne dni? Saj ne, da ne bi bilo v trgovinah vse polno lepih, manj lepih, primernih, dragih ah, če sta nas začetek šole in ozimnica preveč udarila po denarnicah, cenovno čisto sprejemljivih oblačil. Vendar, ljudje smo pač naravnani tako, da se radi navežemo.
Ne le na sočloveka, domačo tudi na posebej prijazna obla-žival, lepo umetnino, avto ... čila. Tista, v katerih nam je
Prodaja in servis
šivalnih strojev "t^ll ICI
Garancija 5 let
Šiviljski tečaji

_	»EBiCPimmiA
1 N	VW, AUDI, SK1H>A-1,9 TIH MUSIT
MF0ÍI1I >£GNEM£R J.o.c, KATAUZATaflunivedzalni ««maiiipiij LAUDASONDE
Moribofskn 36, Cilje
KOMPRESORJI KLIK!
lel.: (11) 428-61.70 1J||8«MRII
SERVOVOIANSKEČRPALKE
Fiat tudi v Indijo?
Indijska Tata je v Evropi precej neznana, gre pa za izjemno veliko in pomembno indijsko družbo, ki se ukvarja s številnimi posli.
Tata izdeluje tudi avtomobile in je največja avtomobilska hiša na podkontinentu. Tata in italijanski Fiat sta pred nekaj dnevi podpisala sporazum o sodelovanju pri razvoju avtomobilov in izdelavi sestavnih delov. Očitno je torej, da italijanski Fiat išče nove možnosti, kajti pred nedavnim je objavil podaljšanje sporazuma o sodelovanju s skupino PSA (Peugeot in Citroen), japonskim Suzukijem, s katerim naj bi izdeloval športne terence, in Fordom.
Debata o tem, katero vozilo je najbolje prodajano, je dolga in stara. Volkswagen hrošč, golf, toyota corolla... Pri japonski Toyoti ob tem dodajajo, da je takoj za co-rollo po prodajnih številkah dostavnik hilux, vozilo, ki je pri nas manj znano.
Sedaj je hilux povsem nov, gre že za šesto generacijo. Na voljo je v treh karoserijskih variantah (single cab, ekstra cab in double cab), hkrati pa je različna tudi dolžina kesona oziroma tovornega prostora. Novi hilux je dolg 525 centimetrov, v najboljšem primeru pa je tovorni prostor dolg 231 centimetrov. Vse tri izvedenke imajo štirikolesni pogon, le pri osnovni (single cab)
je na voljo tudi dvokolesni po-	motorjih vsaj za sedaj nekaj
gon.	manj. Tako bo za pogon naj-
Če je ponudba karoserij-	prej skrbel novi turbodizel-
skih variant kar pestra, je pri	ski motor D-4D z največjo
močjo 102 KM in navorom 200 Nm med 1.400 in 3.400 vrtljaji v minuti (pri izvedenkah s 4x4 pogonom je navora za 260 Nm med 1.600 in 2.400 vrtljaji). Ob tem je mogoče izbirati med dvema opremama (DLX in SR).
Kot pravijo, bo prenovljeni hilux pri nas naprodaj novembra, cene pa še niso znane. Hkrati je Toyota popestrila ponudbo v corolli verso, in sicer z dvema dizelskima motorjema. Prvi zmore pri gibni prostornini 2,2 litra 136 KM, drugi pa 177 KM. Šibkejša izvedenka corolle verso je že naprodaj in stane 4,85 milijona tolarjev, zmogljivejša pa 6,1 milijona tolarjev.
Saabi na pregled
Švedski Saab bo na izredni pregled poklical skoraj 300 tisoč saabov 9-3 in 9-5, izdelanih v času od leta 2000 do 2002.
Kot pravijo v tovarni, bi se lahko pojavila napaka na sistemu za vžig. Pri slovenskem zastopniku Saaba pravijo, da pri nas ni avtomobila, ki bi ga bilo treba zaradi te morebitne napake pregledati.
VABLJENI V 1. MITSUBISHI COLT CENTER V SLOVENIJI! PRIČAKUJEMO VAS S CELO PALETO COLTOV. TESTNIMI VOŽNJAMI IN UGODNIM NAKUPOM. VSE OBISKOVALCE BOMO VKLJUČILI V NAGRADNO ŽREBANJE Z GLAVNO NAGRADO: BREZPLAČNA ENOMESEČNA UPORABA COLTA CZ3.
MfTSUBISHI COLT CENTER ULICA KOZJANSKEGA ODREDA 18 ŠENTJUR PRI CEUU TEL.: 041 5S6 365
AVTOHIŠA MLAKAR, ŠENTJUR PRI CEUU. w>
SUV ostaja v Nemčiji
Nemški Volkswagen je že pred časom predstavil študijo majhnega terenca oziroma SUV - kot študija je nosil ime marakesh.
Rečeno je bilo, da bo nastajal na Portugalskem. Volkswagen si je sedaj premislil in tako bo SUV nastajal kar v matičnem Wolfsburgu. Do te spremembe je prišlo tudi zaradi dogovora z delavci, ki so pristali na to, da bo SUV za 850 evrov cenejši. Tako bodo obdržali oziroma zagotovili tisoč delovnih mest.
Kot napovedujejo, bo novi terenec, ki se bo primerjal z BMW X 3 in toyoto RAV4, na trge pripeljal leta 2007.
Dodga nitro zaenkrat le kot študija
Dodge nitro kot SUV
Dodge nitro je manjši SUV oziroma kompaktni terenec, ki je bil kot študija predstavljen v Frankfurtu.
Za pogon naj bi skrbel 3,4-litrski bencinski šestvaljnik z 210 KM, vse drugo pa je za sedaj še neznano. Vsekakor si Dodge, ki je sestavni del tovarne Chrysler, prizadeva, da bi se bolje uveljavil tudi na evropskih trgih.
HITRO NAROČITE
mmm
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
tollH'KIIHl
Ime in priimek: Kraj:_
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
Hyundai na Češkem?
Vse kaže, da bo južnokorejski Hyundai zgradil novo tovarno na Češkem.
Če se bo to res zgodilo, bo to že tretja Hyundaijeva tovarna na evropskih tleh, saj sta doslej že v Turčiji ter na Slovaškem. O zmogljivosti tovarne se zaenkrat še nič ne ve. Sta pa Hyundai in Kia, ki je v lasti Hyundija, letos na evropskih trgih zelo uspešna, saj sta obe tovarni prodali skoraj 370 tisoč avtomobilov, kar je za četrtino več kot v primerljivem lanskem obdobju.
Manj modusov
Renault modus, mah enoprostorec, ki ga je tovarna predstavila lani, očitno ne gre v promet tako, kot so računali.
Prav zaradi tega bodo znova zmanjšali obseg izdelave v tovarni v Španskem Valladolidu. Tam bodo odslej naredili le 500 vozil na dan in ne skoraj tisoč, kot so računali lani.
CMCelje
Gradimo za vas
(do 31.10.2005)
plačate 1 sit. prvi obrok čez 6 mesecev ali 1/2 takoj. 1/2 čez eno leto brez obresti
(int. 426 08 70. Roman)
♦	preventivni pregledi vozil
♦	10 % popust za akumulatorje Baner in Vesna
♦	brezplačna montaža izpušnih cevi do 15.11.
♦	ANTIFRIZ koncentrat 700 sit/liter
♦	popusti za zimske gume + montaža
NOVO - avtooptika glede na znamko.
CE, servis Gaji 42a. tel. 426 0885, CE, trgovina, 426 08 81. Velenje, 898 3492, Šentjur, 747 18 90
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
SIP Strojna industrija d.d.,
Šempeter v Savinjski dolini,
Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini
javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin
Predmet prodaje so nepremičnine:
1.	Stanovanje št. 6,1, nadstropje stanovanjskega bloka Pod smrekami 14, v skupni izmeri 79,70 m2 in obsega:
soba 17, 78 m2; soba 11,99 m2; soba 15,26 m2; kuhinja 13,98 m2; kopalnica 3,91 m2; WC 1,40 m2; predsoba 7,51 m2; loža 6,50 m2 ; klet v ZO 1,37 m2. Izhodišča cena za nepremičnino opisano pod zaporedno št. 1 je 14.266.300,00 SIT.
2.	Stanovanje št. 17, IV. nadstropje stanovanjskega bloka Pod smrekami 12, v skupni izmeri 55,12 m2 in obsega:
soba 15,62 m2; soba 12,67 m2; kuhinja 13,74 m2; kopalnica 3,91 m2; predsoba 6,30 m2; balkon 2,15 m2; klet v ZO 0,73 m2.
Izhodišča cena za nepremičnino opisano pod zaporedno št. 2 je 8.598.720,00 SIT.
3.	Stanovanje št. 03,1, nadstropje stanovanjskega bloka Pod smrekami 11, v skupni izmeri 42,42 m2 in obsega:
soba 12,45 m2; kuhinja16,52 m2; predsoba 4,91 m2; loža 2,57 m2; kopalnica 3,80 m2; klet 2,17 m2. Izhodišča cena za nepremičnino pod zaporedno št. 3 je 6.956.880,00 SIT.
4.	Stanovanje št. 04, pritličje stanovanjskega bloka Pod smrekami 17, v skupni izmeri 26,72 m2 in obsega:
soba 16,81 m2; kopalnica 3,80 m2; predsoba 5.08 m2; klet v ZO 1.03 m2.
Izhodišča cena za nepremičnino opisano pod zaporedno št. 4 je 4.943.200,00 SIT. Cenitev stanovanj je opravil stalni sodni cenilec in izvedenec, cenilec strojev in opreme s certifikatom št. M&E 28 in licenco št. LP 023 z dne 14. 3. 1995.
Stanovanja pod zaporedno št. od 1 do 4 so zasedena z najemniki, najemne pogodbe so sklenjene za nedoločen čas, najemnina je neprofitna.
I. Oblika in pogoji pod katerimi morajo interesenti predložiti ponudbo:
ponudniki morajo ponudbe predložiti najkasneje v roku 8 dni od objave v zaprti ovojnici na naslov: SIP Strojna industrija d.d., Šempeter v Savinjski dolini, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini, z oznako »Ponudba za nakup stanovanja«;
v ponudbi morajo ponudniki navesti svoje natančne osebne podatke, priložiti potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oziroma izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, potrdilo o 10 % plačani varščini, ter natančno navesti ponujeno ceno;
rok plačila je 8 dni po podpisu pogodbe; izbrani ponudnik mora v roku 15 dni od prejema obvestila o izbiri s prodajalcem skleniti kupoprodajno pogodbo, ki jo pripravi prodajalec, v nasprotnem primeru lahko lastnik k podpisu pogodbe pozove naslednjega najugodnejšega ponudnika in zadrži varščino ponudnika, ki pogodbe noče
osebe, ki uporabljajo stanovanje imajo pod enakimi pogoji kot izbrani ponudnik, predkupno pravico; izbrani ponudnik nosi vse stroške v zvezi s prenosom lastništva ( stroški notarskih storitev, vpis v zemljiško knjigo, itd.) razen davka na promet nepremičnine, katerega nosi prodajalec.
II.	Javno odpiranje ponudb bo dne 17.10.2005ob 11.00 uri v sejni sobi družbe SIP.
III.	Ostale določbe:
nepremičnine se prodajo po načelu videno - kupljeno; upoštevane bodo samo ponudbe, ki bodo enake ali višje od izhodišče cene;
ponudbe bo obravnavala posebna komisija, ki bo upravi predlagala sklenitev pogodbe z najugodnejšim ponudnikom; vsi ponudniki bodo o izboru obveščeni v roku 8 dni od javnega odpiranja ponudb;
uspelemu ponudniku bo plačana varščina všteta v kupnino, neuspelim pa brez obresti vrnjena v 8 dneh od prejema obvestila o izboru;
podrobnejše informacije dobite pri Heleni Kolar, dosegljivi na tel. št. 03 70 38 590 ali 500.
SIP Strojna industrija d.d., Šempeter
PRODAM
DAEWOO 1,8 cd, letnik 1996, reg. telo leto, prodom zo rezervne dele. Telefon 070 218-456.	6415
OPEL vedro gt 2.0, črn, letnik 1993, prodom. Telefon 031 40S-341. 644? OPEL kodett 1.6 i beouty, letnik 1991, majhno porabo, 4 vrata, centralno zaklepanje, servo volan, 4 zimske gume s platišči, reg. do 18. 12.2005, ugodno prodam. Telefon 031 344-274. 6440 VW passai variant, turbo diesel, letnik 1990, obs, servo volan, 4 dodatne zimske gume, ugodno prodam. Telefon 041 657-607.	6470
NEPREMIČNINE www.pgp-nepremlcnine.com
PRODAM
ELEKTROVITEl, moči 12 v, 4,3t, nov, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 628-666.	ž 441
MLIN za žito (kladivičar), poravnolko širine, 30 fm, s cirkularjem in varilni aparat, 250 a, prodam. Telefon (03) 7810-560.
6449
VODNO turbino, novo, zo manjšo eleklrorno, prodom. Telefon 051 324-461. 64S1
TRAKTOR Stayer, 28 KM, letnik 1951, v delovnem stanju, možno no kredit, prodom.Telefon 031858-087. 6462
KUPIM
TRAKTOR, trosilec, kiperico, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 6322
PRODAM
HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost menjave. Telefon 041628-674. 5799 HIŠO v Šentjurju (Čmolica), 205 m2 * mansarda, s prizidkom garaže, delno adaptirana, 1975, parcelo 3.189 m', (K na olje, telefon, kabelska, asfaltiran dostop, lepa lega, prodam. Telefon 041 871-435.	6218
GRADBENO parcelo, Prekorje, 1000 m', vso dokumentacija, odlično lokacija, prodam. Telefon 041 601-555. 6306 ViSOKOPRfTLIČNO stanovanjsko hišo, z vso opremo, velikost 190 m', na zemljišču 850 m!, v naselju Hruševec v Šentjurju, prodam zo 35 mio SIT. Telefon 574-0945,031 883-319. 63126313 GRADBENE parcele, urejeni komunalni priključki, ena parcela z gradbenim dovoljenjem, prodom.Telefon 031671-256.
6405
CEUE, Selce. Gradbeno parcelo, velikost 430 m!, s hišno številko, prodam za 5.000.000 SIT. Telefon 041 316-423.
6443
15 kilometrov iz Celja, ob testi Frankolovo-Črešnjice, prodam parcelo. Telefon (03) 5453-671.	6454
HIŠO v Šentjurju, Hruševec, v 3. gradbeni fazi, na ravnini, z vso infrastrukturo, profesionalno zgrajeno, prodam. Telefon 041645-898.	Š900 PLANINA pri Sevnici. Približno 3 ha gozda, v k. 0. Lažiše, prodamo zo 90 SIT/m!. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n V ZAGRADU prodam dve zazidalni parceli, komunalno urejeni, velikost 1600 in 2000 m2. Telefon 040 637-190. 6478 PIZZERUO, poslovno stanovanjska stavba, v obratovanju, prodamo. Telefon 051 424-303. 6483
ŠMARJE pri Jelšah, Sladka Gora. Bivalni vikend z vso opremo ( 100 m2 stanovanjske površine) z vinogradom, približno 1800 m! ter dvoriščem, 250 m2, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990, prodamo zo 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
ROGATEC, Donačka Gora. Stanovanjsko hišo (približno 300 m2 bivalne površine) leto izgradnje 1974, dograditev 1985-1990 in kmetijsko zemljišče (1 ha),lahkosamo stanovanjsko hišo, lohko ločeno, prodamo zo 23.000.000 SIT * 5.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n ROGAŠKA Slatina. Stanovanjsko hišo z vinogradom (približno 110 m2 bivalne površine), 1 km iz središča mesta, leto izgradnje 1985, leto prenove 2005, prodamo za 14.200.00 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n UŠK0, Laška vas. Starejšo stanovanjsko hišo, 140 m2, staro približno 80 let, z gospodorskim poslopjem, 300 m2, zgrajenim leta 1995 in kozolcem, 120 m2, skupaj s 5745 m! pripadajočega zemljišča, prodamo za 14.900.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
KUPIM
CEUE ali bližnja okolica. Zazidlpvo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2, kupim.Telefon 031 623-242.6126 PARCELO, zazidljivo, v Celju ali bližnji okolici, veliko do 2000 m2, kupim za gotovino. Telefon 041 640-674. 6303 MANJŠO stanovanjsko hišo, v Celju z okolico, kupim. Telefon 041 601-555. 63% MANJŠO kmetijo v okolici Šentjurja, Grobel-nega ali Šmarja, kupim. Telefon 040 496-820.	Š895
ZAZIDLJIVO zemljišče, v Celju ali okolid, kupim. Telefon 031 541-592. 6487 HIŠO kupim v okolici Celja. Telefon 031 541-592.	6487
VIKEND kupim v okolici Celja.Telefon Telefon 031 541-592.	6487
NEIZDELANO podstrešje v Celju kupim.Telefon 031 541-592.	6487
ODDAM
POSLOVNI prostor, Šentjur-center, velikost 147 m2, vsi priključki, oddamo. Telefon (03) 749-3220. Odvetniška družba Gre-gorovič-Pungartnik d. n. 0., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur.	n
unman
PRODAM
NOVA vas, Okrogarjevo 7. Dvoinpolsobno stanovanje, 72 m2,12. nadstropje, od 12, letnik 1980, prazno, takoj vseljivo, prodam za 13.000.000 SIT. Telefon 041 640-674.	6303
TRISOBNO stanovanje v Novi vasi v Celju prodam. Telefon 031 364-117. p TRISOBNO stanovanje v Celju, Dolgo polje, Kersnikova ulica, 3. nadstropje, etažna plinska centralna, lepo vzdrževano, 65 m2, prodamo. Telefon 031 870-208, (03)5411-860.	6375
Ijeno, 4. nadstropje, prodam za 11.900.000 SIT. Telefon 031 811-671.
6375
TRISOBNO stanovanje, 71 m2, v Celju, Nova vas, obnovljeno, vseljivo takoj, prodam. Telefon 041 578-460. 6412 STANOVANJE, 58 m2, z atrijem, 27,5 m2, stanovanje, 35 m2, v bližini centra Celja ter mansardno stanovanje, 64 m2, prodom.Telefon 031600-625. 6418 STANOVANJE na Kajuhovi v Celju, 81 m2, prodam. Telefon 041 799-993, 041 690-353.	6434
Hi
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
GOTOVINSKA P050JILA IN ODKUPI POSOJIL
DO 950.000 5IT DO 36 MESECEV
RDELFIN
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
CELJE, center. Trisobno visokopridično ob-
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osne
za vozila staia do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
podogovoru.Telefon041424-132,(03) 5451-528, po 17. uri. 6429
a pisarne, advokate, zobozdravnike, itd., prodam za 20 mio SIT. Telefon (03) 5443475.	6470
ma-j
PRODAM
POMIVALNO korito, pult in štiri kuhinjske elemente ugodno prodom. Telefon 031 402-675.	L911
LEPO kuhinjo, z vgrajenim hladilnikom in štedilnikom, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041769-778. 6475 PEČ za centralno ogrevanje, na trdo gorivo, malo rabljeno, prodam. Telefon 041 610-409.	6474
JEDILNI kot, samsko sobo, dvosed, sedežno garnituro, masivno mizo, hladilnik in štedilnik prodam. Telefon 041 490-189.
03/42-63-122 in 031 342 118 PRQMETZ NEPREMIČNINAMI NAKUP. PRODAJA, NAJEM, CENITVE
^sCe to« 116 m™ t1970PlTrit
ličju poslovnega objekta in v nivoju tere-
72 m2, balkon. 1.1971, obnovljeno-nevse-Ijeno, zahodna stran stavbe, cena 16 mio
STANOVANJE, 58 m2, dvoinpolsobno, no Hudinji, prodamo. Telefon 041 675-721.	6489
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 71 m2,vNovi vasi, prodam za 12,5 mio SIT. Telefon 041877-215.	6496
KUPIM
GARSONJERO ali enosobno stanovanje, lahko tudi potrebno adaptacije, kupim. Telefon 040 499-371. 6028 STANOVANJE v Celju kupim. Telefon 031 541-592.	6487
ODDAM
ENOSOBNO stanovanje (na Hudinji), opremljeno, oddamo za dobo najmanj 1 leta. Telefon 051 254-201, med 19. in 20.
UTO.	63456346
GARSONJERO, v Portorožu, oddam dvema študentkama. Cena 70.000 SIT+stroš-ki.Telefon 041 636-871. Ž464 MANJŠO opremljeno garsonjero, blizu centra, oddam. Telefon 031 521478.
6455
ENOSOBNO opremljeno stanovanje v centru Celja oddam samski osebi ali študentom. Telefon 031635-266. 6488 V ŽALCU oddam enosobno stanovanje, delno opremljeno, predplačilo. Telefon 041 756-815.	2471
LATE, 2,5»5 cm in 5«10 cm, deske, 2 cm, zelo ugodno prodom.Telefon 041 683-106.
8 m3 mešonih metrskih drv, 7500 SIT/m3, ugodno prodam. Telefon 5731-848, Laško, zjutraj.	L909
65 m3 mešanih drv prodam. Telefon 041 634-940.	L912
KUPIM
PRIBLIŽNO 40 m2 salonitk (še uporabnih), za pokrivanje drv, kupim.Telefon 5483-
TESTIRANE plemenske merjasce, linija 54 Ptuj, prodam. Telefon 041 670-766.
6036
NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost-jo, prodam, brezplačno dostavo na dom. Telefon (02) 582-1401. p DVE kobili, mladi, rodovniški, prodam. Telefon 5777-045.	6398 TELÍCE, sl/lim, pašne, težke 220 do 250 kg, za pleme, prodam. Telefon 041 832-552. Š894 BIKCA simentalca, starega 10 tednov, prodam. Telefon 5777-150. 6448 SRNICA, smasti pinč, psi, 2 mladiča, âstokrv-
6 kg, prodam p 031737-729.	6459
»RAŠICE, mesnate sorte, do 120 kg, pro-dom. Telefon 810ÎA76. Š893
MALI OGLASI - INFORMACIJE
mpaaiM
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
TELIČKO, ib, staro 20 dni, prodamo. Telefon 5792-345.	Š896
BIKCA in teličke simentalke, težke od 130 do 170 kg, prodom. Telefon 031 858-087.
6462
ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare 8 tednov, prodam. Možen ogled staršev. Telefon 5822-533,041956-250. Ô899 PRAŠIČE, težke 30 do 40 kg, prodam.
Telefon 031 472-923. Š898 DOMAČE bele piščance, kilogramske, za nadaljnjo rejo in mini kozla, prodam. Telefon 041 500-394.	6473 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam.
Telefon 031 782-956. Š902 MLADE krave, breje in telice po izbiri prodam. Telefon 041903-240. Š906 VEČ krov in telet prodom. Telefon 031 575-514.	6492
TEUCI simentalki, breji 7 mesecev, prodam.
Telefon 5736-062.	6490
PRAŠIČA, 120 kg, prodam. Telefon 5461-137.	6497
KUPIM
KRAVO simentalko, s teletom ali brez, kupim. Telefon 031582-624. Š901
PODARIM
MUCE, stare 3 mesece, podarim. Telefon 041
552-626.	L 6416
PRODAM
CIPRESE smaragd in navadne, za živo mejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-839,041 317-588. Ž458 BELO in rdeče grozdje prodam. Telefon (03)
7482-303.	6276
prodamo. Telefon 031 518-139. Š892 JABOLKA za ozimnico, aidared in jonagold, prodam.Telefon031490-822. 6435 l.OOOlmošla za belo mešano vino prodam. Cena podogovocu.Telefon031680325. 6466 SORTNO grozdje, belo in črno ter mošt izpod preše, prodam. Telefon 041 733-265.
pločen. Telefon 041 317-288. Š903 BELO in rdeče kakovostno grozdje ugodno prodom. Okolico Šmarja. Telefon 5821-139,041 264-336.	6485
jurka, prodamo. Cena 80 SIT. Možno je dobiti tudi sok iz grozdja oli kasneje mošt. Telefon 041 635-143. 2472 GROZDJE šmamico prodam. Telefon (03) 5821-341.	ž 470
KUPIM JABOLKA za stiskanje, od 800 do 1.000 kg, kupim. Telefon (03) 5728-601. Ž449 JABOLKA, starih sort, za prešanje, kupim. Telefon 041 393-234. 6384
VINO, belo in rdeče (modra frankinja), domače pridelave, ugodno prodam. Telefon 041706-325,5829-845. 6310 CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon 5461-063. 6189 BELO sortno vino, rumeni muškat ter mešano belo ugodno prodam. Telefon 051 264-509.	6404
GROZDJE, rdeče in belo, laški in renski rizling, prodamo. Telefon 031 237-193.
6400
KROMPIR za ozimnico, bel, prodam. Telefon 5728-509.	ž 466 PUŠPANE, visoke 30 do 40 cm, veqo količino, ugodno prodamo. Telefon 051 422-120. 6458 GROZDJE na brojdi, mešano, neškropljeno, pri Celju, zelo ugodno prodam. Telefon 5451-661 ali 041 243-616. 6450 GROZDJE, belo, domače pridelave, ugodno prodamo. Telefon 5829-845,041 706-325. 6437

GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro+idravlično upravljenje od 35 kN • 80 kN ( 3,51- 81 ) » HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
Od 6 do 201, pogon preko elektromotorja ali traktorja MOŽEN TUDI NAJEM CEPILNIKOV »OSTALA PONUDBA .____
tem
- daljinski upravljalci
rs
-	ostala gozdarska oprema
-	NOVO AGIUTY TUNELI ZA PSE
Uniforest d.o.o., Dobriša vas 14,3301 PETROVČE, tel.: 03 713 1410 www.uniforest.si
UGODNO! Krožno potovanje po Turčiji, za 8 dni, prodam. Telefon 031 295-143 ali (03) 5773-822.	64so
CISTERNO za gorivo, 15001 in mešalni ventil s pogonom in črpalko prodam. Telefon (03)5707-334.	Ž469
KORUZO v zrnju zo 30 SIT in več metrov bukovih drv prodam. Telefon 7002-
PRODAM
MEŠANO sortno rdeče in belo grozdje, nerabljen štedilnik na trdo gorivo in ter-moakumulacijsko peč, prodam. Telefon (03)5763-238.	6280
MLIN za sadje, nerabljen in suho hrastovo hlodovino prodam. Telefon 041 815-578.	2463
1001 jabolčnega kisa, sadike turških nageljnov, os zo sekular, 30 mm, prodam. Telefon (03) 5778-669. 6389 JA80LČNIK, kis in obračalnik prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5648-563.
CIPRESE, 50 cm, ciprese potaknjence, do 20 cm in termoakumulacijsko peč prodam. Telefon 051 218-819, (03) 542-1131.
6392
INVALIDSKI el. voziček, z garancijo, trikrat rabljen, stal je 550.000 SIT, prodamo za 400.000 SIT. Telefon 5472-215.
PREDS0BN0 omaro, v 220, š 230 ter sod, 220 I, ugodno prodam. Telelon 490-2350, zvečer.	64io
179 CRT monitor, Ig 773 E, star 3 leta, zelo malo rabljen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041815-173. 6458 BUKOVA drva, 10 m3 in 4 platišča z zimskimi gumami za golf II, III ali passat, prodam. Telefon 031270-766, (03) 5741-318.Š890 CISTERNO za vino, 2001, tri pipe, betonske stebričke za drobnico, stružnico za les, s priključki, prodam. Telefon 5461-214.
6436
TEUC0,180 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo in suhe smrekove plohe, 50 mm, prodam. Telefon 041 726-806.	pk
STRUŽNICO za kovino Potisje univerzalno, manjšo in audi 80, letnik 1993, novi model, okvara motorja, prodam. Telefon 041645-898.	Ô900 PREŠO, 1001, sekolar, enofazni, 4 koze, 2 mladiča, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5793-229. Š905 KROŽNO potovanje po Turčiji, za 8 dni, ugodno prodom. Telefon 041 974-108, (03)5772-165. 5480
Motel Ribnik Kozje,
Beno Pepelnaks. p., Kozje 50 a, 3260 Kozje
redno zaposli
natakarja in kuharja
s prakso, odličen osebni dohodek, možnost stanovanje, in dekle za delovtočilnici. Pogoj: prijazna in poštena. Telefon 809-0340. ....
Razpisujemo prosta delovna mesta na različnih področjih.
Izkušnje niso potrebnel Začetek takoj! Informacije: 03/426 61 50, 041/710 663 Pon.-pet. od 8. do 15. ure
SEM vdovec s kmetijo, star 53 let. Želim žensko, staro od 45 do 50 let, ki bi prišla k meni. Ne bo ji žal. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro VRTNICA	6439
51-LETNI, razočaran moški, urejen, s SŠI, želim spoznati žensko za prijateljevanje in še kaj. Telefon 031 264-456, pošlji SMS.	6461
ZA resno zvezo želim spoznati dekle ali mamico do 32 let. Sem preprost in pošten fant. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POIZKUSIVA.6475
mj-mm'* H
V CELJSKI enoti nudimo dobro plačano terensko delo. Telelon 041747-126. Tor-ro, Selo 7,3320 Velenje. 5735 DELAVCA za polaganje gips plošč in stropov Armstrong zaposlim. Andrej Kavka s. p., Ul. I. celjske čete 22, Šentjur, telefon 041 684410.	n
NATAKARJA ali natakarico z izkušnjami zaposlimo. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega delo. Telefon 031 714-990, Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče.n
ZAPOSLIMO trgovko v trgovini Irena, Lopata 17, Celje. Telefon (03) 492-1420, Klavdija. Frigotransport, Peter Pišek s. p., Lopata 17, Celje.	n
ZAPOSLIM voznika za mednarodni promet. Telefon 041 647-665. Milan Obrez s. p., Žegar 2, Prevorje.	6403
IŠČEMO ključavničarja, kot kooperanta, za izdelavo enostavnejših konstrukcij. Pokličite na telefon 041 765-864. Zdenka Kočevar s. p., Ločica 65 d, Polzela.
ISCEM0 samostojnega ključavničarja, strojnega ključavničarja z znanjem varjenja. Pokličite na telefon 041 765-864. Zdenka Kočevar s. p., Ločica 65 d, Polzela.	Ž 467 DELO v proizvodnji stavbnega pohištva nudimo mlajši delavni osebi. Po uspo-
nacije po telefonu 031 301-702, m opremljanje objektov, Marko Rav-s. p., Artlin 21 a, 3211 Škofja vas.
6452
IMERCIAIA, telefonski oddelek, 7 prostih zgovor. Telefon (03) 4282-072, Lindigo d. o. o., Kidričeva 12, 3000 Celje.	6472
ŽENSKA srednjih let išče zaposlitev pri urejeni družini: gospodinjska dela in varstvo otrok. Telefon 031 650-157. 6477 ČE želite redno zaposlitev in ste voznik, ki ima opravljeno C in E kategorijo, lahko pokličete po telefonu 040 458-585 ali (03) 7810620. Groki d. O.O., Železarska cesta 2, Štore.	6479
ZAPOSLIMO ključavničarja, mizarja ali delavca z drugim tehničnim poklicem za proizvodnjo in montažo stavbnega pohištva. Telefon 041 252-807, MKL systems, d. o. o., PE Celje, Teharska 4, Celje.	n
ZA določen čas zaposlimo žensko za razvoz hrane na dom. Za informacije pokličite po telefonu 031 714-990, Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče.	n
NATAKARICO zaposlimo v okrepčevalnici Vijolica. Zvonimir Juteršek s. p., Arclin 65, 3211 Škofja vas. Telefon (03) 7800-452,041 628-860.	6360
Gostišče Asado Leveč in Dnevni bar Sabroso Celje
zaposlita
natakarja-natakarico.
Zaradi novo odprtja lokala v Laškem zaposlimo iter2i
BREZPOSELNA išče štiriumo delo v dopoldanskem času. Telefon 031 874-481.
6374
ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije za prevoze po vzhodni in zahodni Evropi. Zaželene izkušnje. Telefon 031 703-112, (03) 492-1421. Frigotransport, Peter Pišek s. p., Lopata 17, Celje. n
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hqtd. o. o., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234.	n IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n
TRI
(IGLE


širi dejavnost na področje posredovanja z nepremičninami. K sodelovanju vabimo dinamične, kreativne in komunikativne
nepremičninske posrednike/ce.
Zaželena licenca nepremičninskega posrednika. Ponujamo stimulativno nagrajevanje in možnost redne zaposlitve po uspešno opravljenem trimesečnem poskusnem delu. Vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh od objave na naslov:
TRIANGLE d.o.o., Stritarjeva 11, 3000 Celje Za dodatne informacije pokličite na telefon 03/490-37-50 ali 03/490-37-54
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzela slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti.
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, hčerke, sestre, mamice, ome in praome
cvetke pintar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, darovali cvetje, sveče in za svete maše
ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Iz srca se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Laško, ki ste ji lajšali bolečine v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi sosedi Mariji Mrvar in sosedi Anici Brečko za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu Matjažu Piklju za govor pri obredu ter gospodu Horvatu za opravljen cerkveni obred. Nazadnje zahvala tudi Zdravilišču Laško in Timu Laško.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož Ivan, hčerki Darinka in Marjana z družinami, sin Boštjan z Anamarijo in Domnom ter mama Marija in sestra Štefka z družino
_6444
HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. o. o., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. o. o., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n HLADILNIKE, hladilne skrinje, vitrine, gostinske šanke, klima naprave servisiramo in montiramo. Telefon 041 497-377, Janez Baumkirher s. p., Poláno 45, Juiklošter.	n
SLIKOPLESKARSKA dela in demit fasade izvajamo kakovostno in po ugodnih cenah. Andrej Terglav s. p., Andraž 96 b, 3313 Polzela, telefon 041216-214.
STE starejši por ali samski? Potrebujete 24-urno nego. Smo družina, ki bi vam pomagala. Pokličite po telefonu 051 248-748. Pogoj: odkup ali dedovanje, lahko tudi manjše kmetije, v okolici Celja ali Savinjske.	6413
ZAPOSLIMO izkušenega kuharja. Informacije 031 255-825. Gostilno Kmetec, Tla-čan d.o.o., Zagrad 140 a, Celje. n
Vodenje poslovnih knjig sa s.p. in d.o.o.
Komore za prekajevanje in sušenje mesa
(klasične in klimatizirane), male hladilnice, hlajenje kleti ter izdelovanje opreme iz nerjavečega materiala. Tehnomatika, Andrej Klezin s. p., Trojno 3, 3270 Laško, telefon (03) 734-2372.
Klara Koželj s.p. Šentjur,
INŠTRUKCUE za matematiko za OS in SS v Celju. Telefon 040 431-979. Animi d. o. o., Linhartova 15,2000 Maribor. 6314 IZVAJAMO vsa slikopleskarska dela, kakovostno, z garancijo, popust na kartico NT. Telelon 5728-418, 031 696-164. Karel Podpečan s. p., Velika Pirešica 27 h, Žalec	ž 437
ZAVESE, prte, dekorativne blazine za stole vam ugodno zašijemo in montiramo. Telelon 031 713-073. Brigito Rep, Drapšinova 17, Celje.	6372
INŠTRUKCUE, individualno poučevanje in prevajanje - angleščina in nemščina. Germanica, Polona Kramer s. p., Prešernova 9, Celje, telefon 040 861-758.
6385
MODRO frankinjo in brajdovca ter jabolčni kis prodam. Menjam motorno žago Hus-guarno za drva. Telefon 041 243-736.
6446
ŠR0TAR za mletje koruze v strokih in zrnju, pese in korenja prodam. Brezplačno oddam pofkavč. Telefon (03) 5414-937.
INŠTRUKCUE matematike in fizike za OŠ in SŠ. Izvajamo tudi priprave na splošno in poklicno maturo. Telefon 040 226-419, 040 977-474. Armando Gržinič s. p., Stantetova 2, Velenje.	6471
Avtohiša SELMAR, d.o.o.
kot lastnik JAZZ PUBA
v objektu Vrtnica na Ljubljanski 7 v Celju
resnega najemnika za obdobje najmanj 5 let.
Svojo ponudbo pošljite na
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peč je zelo ekonomična, na drva in olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas. Telefon 5415-011. 6463 INŠTRUKCUE iz matematike, večletno pedagoška praksa, zagotovljen uspeh. Fi-ma s. p., Slavica Debenjak, Bevkova 5, Žalec. Telefon 041425-499. Ž473
V Celju oddamo dve proizvodnji hali:
1.	Bivša tovarna Metka na Tkalski ulici: 700 m2, adaptirano 1.2003, opremljene pisarne, ogrevan proizvodni prostor, regalno skladišče z viličarjem.
2.	Bivša tovarna Klima na Delavski ulici: 800 m2, adaptirano 1.1999, opremljene klimatizirane pisarne, ogrevan klimatiziran proizvodni prostor, skladišče, nadstrešnica.
Vse informacijo so Vam na voljo na tel. št.: 041/623-246
mM
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, starega očeta in tasta
leopolda hajnška
iz Celja
smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in Cinkarni Celje za darovano cvetje in sveče. Zahvala vsem, da ste ga z nami pospremili na zadnji poti. Lepa hvala župniku, g. Hrenu za izrečene besede, podjetju Veking pa za vso organizacijo.
V žalosti sin Poldi z ženo Jožico ter vsi njegovi
		
		Ni ure, dneva, ne noči.
		vedno in povsod si v srcu
		z nami ti.
	mm -*• j-t^B	Saj solza, žalost, bolečina
		te zbudila ni, ostala je praznina.
	Ide	ki hudo boli.
		V SPOMIN
zofiji požek		
8. oktobra 2005 bo minilo deset let, kar je prenehalo		
biti njeno srce.		
		Vsi njeni
		6294
Če bi odločal sam, nas ne bi nikoli zapustil -
preveč si nas imel rad. Nikoli te ne bomo pozabili -preveč te imamo radi!
V SPOMIN
Že pet let smo brez tebe, dragi
anton velenšek
Žena Slava in hčerka Irena z družino
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
23.	9.: Suzana ZUPANC iz Petrovč - dečka, Tanja JOŠT iz Žalca - deklico, Stanka AR-TIČEK iz Prevorja - deklico, Ivica TAJNŠEK s Polzele - deklico, Polonca MIRNIK z Ljubečne - deklico.
24.	9. : Tanja LORGER iz Šmarja - deklico, Marjana SMOLE iz Šmarja - dečka, Alenka ŠTARKEL s Polzele -dečka.
25.9.: Andrejka MLINŠEK iz Vitanja - deklico.
26. 9.: Monika ŠOLINC iz Šmarja - dečka, Lidija FID-
LER iz Šmarja - deklico, Gor-dana BREČKO iz Laškega -deklico.
27. 9.: Đurđica KOROŠEC iz Celja - dečka, Andreja JAN-ŽEK iz Rogatca - dečka, Metka AMBROŽ BEZENŠEK iz Slovenskih Konjic - dečka, Darinka KROŠELJ iz Blanc -deklico.
28.9.: Sanja TRŽAN iz Celja - dečka.
29. 9.: KatjuŠa TISNIKAR GRAČNAR iz Velenja - dečka, Mirela DEDIČ iz Velenja - dečka, Dragana MAČKOVIČ iz Celja - dečka, Jagoda GAJŠEK iz Šmarja pri Jelšah -dečka, Valerija STRMŠEK iz Vojnika - dečka.
www.novitednik.com
ZAHVALA
2m, ki ste na njeni zadnji poti, 24. septembra 2005, na pokopališču v Dobju pospremili našo mamo, babico in teto
marijo leskovšek
roj. Cračner Žalujoča družina
Dobrota tvojih rok ne mine, hvaležnost bogati spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tete in sestre
pavle moškotevc
iz Jakoba
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku s Kalobja za opravljen pogrebni obred, iskrena hvala cerkvenim pevcem iz Vodruža, patronažnim sestram ZD Šentjur in zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje za njihovo humano delo. Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
marte jančič
(4.7.1926-26.9.2005)
se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje s pesmijo, prijazno mislijo in darovali cvetje in sveče ter postali ob njenem grobu. Vsi njeni.
SMRTI
Celje
Umrli so: Franc ŽAGAR iz Polzele, 42 let, JOŽEF Bizjak iz Paške vasi, 65 let. Karolina KOLAR iz Migojnic, 76 let, Pavla MOŠKOTEVC iz Jakoba pri Šentjurju, 88 let, Miroslav OCVIRK iz Podloga pod Bohorjem, 69 let, Jožef SKALE iz Javorja, 74 let, Izidor ŽIROVEC iz Celja, 65 let, Željko VUZMEK iz Celja, 52 let, Ivan VOZLIČ iz Zadobro-ve, 38 let, Milan MANFREDA iz Celja, 68 let, Ljudmila MAVC iz Celja, 94 let, Frančišek KOVAČ iz Celja, 87 let, Ana JAVERNIK iz Gorenja pri Zrečah, 82 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marija UČAKAR iz Senožet, 73 let, Jurij ČER-NETIČ iz Celja, 61 let.
Laško
Umrli so: Bogomir JAKOPIČ, 63 let, iz Vrha nad Laš-
kim, Peter VODIŠEK, 83 let, iz Olešč pri Laškem, Justina ŠTANCER, 95 let, iz Celja, Albina VUGA, 92 let, iz Celja, Štefanija JERIN, 83 let, iz Celja, Ivan ROŠKER, 69 let, iz Maribora, Ljudmila PLA-NINŠEK, 86 let iz Drešinje vasi pri Žalcu, Andrej KOVAČ, 17 let, iz Malih Grahovš nad Laškim, Marija - Božena KLEBL, 79 let, iz Ljubljane, Vida STERNAD, 70 let, iz Brunka nad Radečami, Damjan ZEMLJAK, 24 let, iz Brezja pri Dobju.
Velenje
Umrli so: Cecilija SEDOV-ŠEK iz Škal, 64 let, Karl FENDRE iz Trnovca pri Dramljah, 69 let, Ljudmila VRABIČ iz Vinske Gore, 84 let, Marta KOREN iz Bevč, 84 let, Nikolaj TESOV-NIK z Ljubnega ob Savinji, 77 let, Jožica LEGAT iz Velenja, 35 let, Jožef NAPOTNIK iz Na-zarij, 88 let, Zdenka VEDE iz Velenja, 48 let.
Odšel je
tiho, v boju za zdravjem; poln načrtov in želja, najin ati
drago ramšak
s Paškega Kozjaka
Bil je ... in bil je velik. Ponosna sva nanj! Njegova Vid in Olga
pavletu v spomin
Ne morem dojeti, dragi, da že dve leti krije te groba temina, y našem domu je strašna praznina, sprašujem se, zakaj, o bog, zakaj? Moje srce je s tabo umrlo tisti dan, ko tako nenadoma odšel si na drugo stran. O bog, groba vrata so zaprta, družina naša od žalosti je strta. Jok in solze so zaman, ljubi moj, nič več ne moreš k nam. V mojem srcu pa vedno boš imel dom svoj, dokler se v nebesih zopet ne združim s teboj.
V neizmerni žalosti: tvoja žena Štefka, sin Sandi, Nataša, vnukinji Karin in Patricija ter ostalo sorodstvo, še posebej pa sestra Marta.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tam; kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcu še živi in nihče ne ve, kako zelo boli.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustila ljuba mama, babica in sestra
danica mlakar
roj. Bertoncelj (11.3.1932 - 25.9.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči vsi njeni
Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz seje potočilo,
a tebe ni zbudilo. Praznina in tiha bolečina spremljata
SPOMIN
na 9. oktober 2002, ko je prenehalo biti mlado srce našemu
davidu trupiju
iz Sp. Rečice pri Laškem
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Ati, mami in sestra
10.30.13.00.15.30,18.00, 20.30.23.00
13.30. 16.00,18.30,20.40,22.50 Sky High: Šota za junake 10.00.12.30.15.40.17.50.20.00,22.10 Temačna voda
14.00.16.30, 18.50,21.10,23.30
Madagaskar
11.00.14.20.16.40, 18.40
Otok
20.50. 23.40 Zaporniško dvorišče 12.00.17.00. 19.40,22.30 Dežela živih mrtvecev 19.00 (razen v petek). 23.50 Stealth: Nevidni bojevnik 16.20(razen četrtek). 21.20 Brica iz Nice 17.30
Cinderella man - Legenda o boksarju
14.40. 20.10,23.10
Carja Hazzarda
14.50.17.00. 19.10, 21.20,23.30 Norega se metek ogne 15.00.16.50.21.10,23.00 Nevidni bojevnik
18.40
Jamski stvor
15.20.17.30,19.40,21.50,00.00 Temačna voda 15.10.17-20.21.30.23.40 Dobro urejeni mrtveci
19.30
Sky high: Šola za junake
14.10. 16.20, 18.30
20.40,23.10 LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo
N. Corvart: Komedija ljubezni
Novačanova gledališka srečanja 19.30 Kulturni center Laško Funtango
večer glasbe AstorjaPiazzole SOBOTA 8.10.
ČETRTEK
21.00 Savinja rivsr dala Mues: Ko: PETEK
19.00 Od znotraj navzvan
odprtje bilateralnega fokusa SOBOTA 18.00 Fanfare 20.00 Kungfufrka
NEDELJA 18.00 Fanfare 20.00 Kungfufrka
SREDA 19.00 9 orgazmov
mm
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
Evripid: Medeja
Abonma Sobotapopoldanski in
19.30 Kulturni dom Trbovlje Celje
Zora Hudales: Meteoriti v kozar-
11.00 Obrambni stolp Žalec
16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - zlatar Miroslav Bahčič
16.00 Večnamenski dom v Vinski Gori
Damjan Končnik: Potovanje ni konec sveta v Scoresbysund
PRIREDITVE
16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - zlatar Miroslav Bahčič
10.00 Savinova hiša Žalec_
19.00 Dom sv. Jožef Celje_
Milko Bizjak
ciklus večeri orgelske glasbe
Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12.
Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtorja Paula von Lichtenberga, do 9.10., ter gostujoča arheološka razstava Nove zanke sveto-lucijske uganke avtorja Mihe Mlinarja, do oktobra 2005.
STALNE RAZSTAVE
Vadba joge
V vrtcu na Pešnici bo nadaljevalna skupina vadila ob 18.00, začetna pa ob 19.30. Potrebujete ležalno podlogo.
Projektno vabilo. Bi želel/a uresničiti svoj projekt ali pa ga samo predlagati? Javi se nam in skupaj bomo našli rešitev!
20.00 Zdraviliški dom Dobrna
Mešani zbor Cetis: Umetne ij narodne pesmi
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetnosti Celje:
slike in akvareli Alojza Zavotovška, do 8.10.
Likovni salon Celje: dela Andreje Džakušič do 16.10.
Izobraževalni center Štore: Blaž Budja FeRTIK: Opuščena industrijska območja: 2005, do 10.10.
Zgodovinski arhiv Celje: gostujoča razstava Slovenska mesta skozi čas, Arhiva Republike Slovenije.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: akademski slikar Miro Zupančič iz NewYorka.
Celjski dom - kavarna: likovna dela članov celjskih ljubiteljskih likovnikov, članov sekcije KPD »Svoboda« Celje, do 30.10.
Galerija Volk: likovna dela A. Braču-na, do 31.10.
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Med pisanjem in potovanjem - ob 55-letnici smrti Aime M. Karlin, avtorja Gregorja Erjavca, do 15.11.
Elektro Celje - avla upravne stavbe: akademski slikar Andrej Pavlič, do 23. 10.
Galerija Nazarje - Jakijeva hiša:
slikarja Jože Horvat - Jaki in Goran Horvat, do 15.10.
Galerija sodobne umetnosti Celje:
slike in akvareli Alojza Zavolovška, do 8.10.
Galerija Borovo Celje: olja na platnu Vlada Geršaka, do 28.10.
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja, ter gra-fik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemeija: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov.
novitednik
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 16. oktobra na 9. pohod po Lavričevi poti. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 10. oktobra na tel. 03 5452-927 ali 040 324 -669.
Planinsko društvo Grmada vabi: 8.
oktobra na 6. kostanjev pohod Šentjur-Celjska koča-Koča na Grmadi in piknik pri planinski koči na Grmadi. Odhod ob 8. uri z železniške postaje v Šentjurju.
radiocelje
"gj^JJ^'na štirih frekvencah
www.novitednik.com
OBVESTILO NAROČNIKOM
NOVEGA
Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00.
Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča kartica Novega tednika, objavljamo na strani 23.
Zbiramo prijave za dvodnevno delavnico:
Projektni menedžment - 21. in 22.10. Kako pripraviti, voditi in spremljati projekte, ki jih izvajajo neprofitne organizacije
Vsak četrtek v MCC Plesna šola Roily
- tečaj salse in družabnih plesov. Razpisali smo literarni natečaj MCC na temo neomejeno, sodelujete lahko s prozo in z literaturo.
Večinfo: www.mc-celje.si
> ŠIKOU i
Petek ob 20.00 Literarni večer
Polona Glavan se nam bo ob glasbi in pečenem kostanju predstavila z zbirko kratkih zgodb Gverilci.
Sobota ob 17.00
Občni zbor laškega akademskega kluba Sobota ob 21.00
Predstavitev dokumentarnega filma Harmonikarji, ki je portret šestih slovenskih glasbenikov, ki so za svoje izrazno sredstvo izbrali harmoniko.
Zbiramo prijave za Delavnico orientalskega plesa ali Biti ženska, ki bo
v soboto, 29.10. ob 15.00 v Šmoclu.
	k * À	
Petek ob 21.00		
Klubski večer - DJ		
Sobota ob 21.00		
Klubski večer-DJ		
Nedelja ob 14.00 - pred Mladinskim		
Humanitami projekt za boljši jutri		
www.radiocelje.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
NUtC
Tisk: Delo. d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Boeadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran- -ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

ZA RAZVEDRILO
HOROSKOP
TEHTNICA
Ona: V službi boste trmasto vztrajali na svojem prepričanju, kar se bo na koncu tudi pokazalo kot edino pravilno. Uspeli si boste pridobiti kar nekaj zaveznikov, ki vam bodo v prihodnosti precej pomagali.
On: Prijateljica vam bo sicer nekoliko nagajala, vendar boste na koncu ugotovili, da si želi predvsem vaše bližine, pa si to ne upa povedati naravnost. Stopite ji naproti in videli boste, da bo veliko lažje.
Ona: Prihajate v obdobje popolne harmonije z novim part-nerjem in prav nič vam ne more pokvariti občutka sreče. To se bo kazalo tudi na vašem izgledu ter razpoloženju in kaj hitro bodo rezultati tudi drugje.
On: Ne prepirajte se s partnerko, ampak poiščite pravi način, kako ji boste pojasnili svoje poglede na sporne zadeve. Še vedno je možnost, treba je le storiti začetni korak, kasneje pa bo vse skupaj što kar samo.
an
Ona: Prej ko boste opravili obveznosti na poslovnem področju, prej se boste lahko posvetili uresničevanju svojih načrtov s partnerjem. Nikar se ne obotavljajte, ampak pošteno poprimite za delo, ki vam je ostalo.
On: Spopadli se boste s težavami drugih, za kar vam bo nekdo nadvse hvaležen. To boste lahko uporabili prej, kot si mislite, sedaj pa je čas, da poskrbite tudi zase. Pripravite majhno presenečenje partnerki.
»miju.ijtej
Ona: V množici boste opazili prijeten obraz, ki vam enostavno ne bo šel iz misli. Nikar se preveč ne obirajte, ampak naredite vse potrebno za to, da boste pri tej osebi vzbudili vsaj malo zanimanja.
On: Če si boste pametno porazdelili čas, ga bo dovolj tako za delà kot tudi za ljubezen in zabavo. Stalno boste tako ali drugače zasedeni, pa se vam ni treba bati, da bi vam bilo dolgčas.
STRELEC
DVOJČKA
Ona: Prijeten neznanec vam
skoraj nerešljivega problema. Skupaj bo vsekakor veliko lažje. V vsem tem boste našli ravno pravšnjo mero svojega osebnega interesa...
On: Dajte si duška, kaj ti zdaj je res vaš čas. Vaša nezainteresiranost bi lahko oškodovala oba. Šele proti koncu tedna se boste zavedli, kaj vam je ušlo skozi prste. Boste pa drugič zato bolj pazljivi...
Ona: Iskali boste najrazličnejše možnosti, kako priti do kar največjega profita, pri tem pa pozabili na svoje zasebne zadeve. Še dobro, da vas bo partner predramil in vas ponovno spravil na pravo pot.
On: Saj ni bilo tako mišljeno, kot ste vzeli vi. Premislite, če se še splača vztrajati samo zaradi trme. Reagirajte premišljeno, a vseeno odločno. Le tak pristop vam lahko garantira končen uspeh.
Ona: Nekdo že dalj časa močno pritiska na vas, zato je skrajni čas, da pokažete zobe in mu odkrito povejte, karmugre. Bolje se boste počutili, kajti človek si ne sme dovoliti, da nekdo tepta njegovo dostojanstvo!
On: Izogibajte se direktnim soočanjem s konkurenti na poslovnem področju, saj vas tokrat jezik lahko pusti na cedilu. Bodite bolj poslušalec in čakajte na priložnost, ki se vam bo vsekakor ponudila.
Ona: Prijatelju boste v obilni meri povrnili uslugo iz preteklosti, za kar vam bo zelo hvaležen. Proti koncu tedna bodite pozorni na telefonski klic, ki vam bo prinesel koristne informacije.
On: Že dolgo časa pričakujete odgovor na kočljivo vprašanje, vendar ta žal ne bo takšen, kot ste pričakovali. Je že tako, da v življenju ne gre vse tako, kot načrtujemo, vendar nikar ne obupajte. Bo pa drugič bolje!
Onn: Najbolj ms bodo veselile drobne in na videz nepomembne stvari, ki pa vam bodo prinesle tisti notranji mir, ki ga na nek način pogrešate. Zamislili se boste nad svojim življenjem in sprejeli pomembno odločitev.
On: V vaše življenje bo posi-jal žarek ljubezni, ki se lahko kmalu razvije v še veliko več, če se boste le malo potrudili. Imate odlično možnost, da si uredite duševno življenje, torej jo skušajte izkoristiti!
Ona: Nikar ne čakajte, da se bodo stvari uredile kar same od sebe, ampak vzemite usodo v svoje roke. Drugače vam bo pozneje še žal, za popravni izpit pa bo prepozno. Poglejte raje druge, kako hitijo!
On: Na čustvenem področju boste imeli zadeve povsem pod kontrolo, kar vam bo dalo toliko poguma, da boste storili korak, ki ga že predolgo odlašate. Uspeh bo prišel takoj, na vas pa ostane, da ga tudi unovči-
Ona: Neka oseba se bo prijateljsko obrnila na vas z neko željo in najbolje bo, da ji ustre-žete. Povrnilo se vam bo z obrestmi. In pomislite malo tudi na prijatelje, kijih že dalj časa kar precej zanemarjate.
On: Nikar se v ljubezni ne obdajte z debelim zidom nepri-stopnosti, saj boste tako odgnali nekoga, ki vam je precej pri srcu. Vse je še pred vami in le prijazen nasmeh in ponujena roka vam lahko prinese us-
Ona: Česarkoli se boste lotili, vse vam bo uspevalo kot po maslu. Izkoristite ugodno obdobje in si znova ustvarite določeno prednost pred poslovnimi konkurenti, ki so vas zadnje čase že skoraj dohiteli.
On: Niste ravno v najboljšem obdobju. Zelo dobro bi bilo, če bi se vsaj malo imeli v oblasti, sicer se vam ne obeta nič dobrega. Vsaka hitra odločitev se lahko obrne proti vam in vam povzroči kopico neprijetnosti.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 13 oktobra 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 30. septembra. Prispelo je 873 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 74
Vodoravno: KAPA, OBOIST, KRIM, OR, IŠKA, IZTOK ČOP, LANOS, ELA, ŠTACUNA, AKT, ASTENIK, RIMA, LV, VLADA, AČ, KARTER, TAL, MEŠALO, TETA, ONAN, SPRINT, LAŽ, BI, INKI, SARDELA, UNICA, KRT, SABOR, SADAM, OJE, MA, VESLANJE, KIS, AT, KULTURA, ILI, RIŽ, KAJŽICA, SPALNA.
Geslo: Odlična športnika na vodi.
Izid žrebanja
1.	nagrado: bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Biovi-talu na Proseniškem prejme: Marija Kroflič, Marija Dobje 25, 3222 Dramlje.
2.	nagrado: bon v vrednosti 3.000 SIT za bowling v Planetu Tuš prejme: Marija Žibret Krašovc, Leskovca 9, 3270 Laško.
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Biovi-talu na Proseniškem
2.	nagrada: bon za klasično pico v Gostišču Hochkraut v Tremerju in vstopnici za kopanje v bazenu Golovec
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje v bazenu Golovec
3.-5. nagrado: vstopnico za kopanje v bazenu Golovec prejmejo: Marija Basle, Pregljeva 5,3000 Celje; Peter Mlin-šek, Štajnhof 9, 3205 Vitanje in Stana Simič, Tomšičeva 31, 3320 Velenje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
POMOČ: CARECA-brazilski nogometaš, KARBALA-iraško mesto JZ od Bagdada, NUS-duh pri Platonu, RATIO-um, razum, TJUMEN-mesto v Sibiriji
RUMENA STRAN
Bogata, a preprosta Kako, kdaj, kje in
KI TEDNA
Pred časom smo na eni izmed modnih prireditev ujeli Mojco Jančar, zelo privlačno in strašno očarljivo dolgoletno partnerko Aleksandra Jančarja, kralja nepremičnim in eksotičnih avtomobilov, ki se glede na status ni nosila prav nič visoko, kar nam je bilo seveda zelo všeč. Ženske, ki imajo v denarnici tako veliko denarja, ponavadi letajo nad oblaki, Mojca pa se je izkazala za izredno komunikativno in preprosto žensko, ki bi si jo drznili povabili celo na kavo. Kljub temu, da nimamo ferarija in desetih bazenov.
zakaj
Če bi v Celju in okolici izvedli anketo o najbolj elegantnem in šarmantnem moškem, bi prvo mesto brez dvoma osvojil Mitja Pangeršič, mojster gradbeništva in statike, ki zelo dobro ve, kako, kdaj, kje in zakaj mora ležati vaše stanovanje. Na uho ňam je prišlo, da zelo dobro obvlada tudi posteljne spretnosti, kjer njegova izbranka kako, kdaj, kje in zakaj občuti tudi po večkrat na noč.
Kraljica v Podčetrtku
V Termah Olimia so pred časom gostili finalistke izbora za Kraljico Srbije in Črne gore 200. Da gre za zelo odmevno prireditev, pri kateri sodeluje kar nekaj slovenskih podjetij, pove podatek, da gledanost izbora na TV Pink presega 2 milijona ljudi. Finalistke so spoznavale lepote Slovenije in se pripravljale na nastop za finalni prireditvi.
Ime: Sara iri Maša Priimek: Apat in Grač-
Starost: 17 in 15 Hobiji: rolanje, ples, pisanje sms-sporočil, dolgi pogovori po telefonu
Hrana: pica na sto in en način, sladkorna pena in sladoled vseh okusov
Moški, ki jima zavrti glavo: Cristiano Ronaldo Dosežki: en dan brez sladoleda
Prvi poljub: isti fant in le dva dneva razlike
Za koliko denarja bi se slikali goli: čakata, da ga še malo natisnejo
Skrivnost, ki jo bosta prvič izdali na glas: če jo izdata, ne bo več skrivnost Inteligenčni kvocient:
ravno toliko, kolikor ga v kakšni situaciji potrebujeta
Škrat Polde se je vrnil z dopusta!
Konec nagradne igre - Kdo bo šel na petdnevno potovanje v Prago, bo znano naslednji teden
Kot zadnji fotografiji škrata Poldeta na dopustu, tokrat izven konkurence, objavljamo fotografiji, ki nam ju je poslal Anžej Dežan. Ta mladi in izjemno simpatični pevec in po novem tudi voditelj na Radiu Celje, je Poldeta vzel s seboj v Veliko Britanijo, bil pa je z njim tudi v Belgiji.
Polde je bil menda najbolj navdušen v muzeju Beatlesov nad njihovo znamenito Yellow Submarine v Liverpoolu. Še posebej si bo zapomnil, kako so ju z Anžejem napodili iz muzeja, saj se ne bi smela dotikati originalnih bobnov Ringa Starra, toda nič ju ni zmotilo in tako je nastala ena izmed teh fotografij. Je pa Poldeta navdušila tudi Belgija, še posebej sloviti kip zaljubljencev, po katerem je znano mesto Brugge.
To sta torej zadnji objavljeni fotografiji. Vseh, razumljivo, nismo objavili, saj je bila nagradna igra namenjena izboru najbolj izvirne fotografije, vse, ki so prispele, pa se v ožji izbor za najbolj izvirno niso uvrstile. Zato, avtorji fotografij, ne bodite jezni, priložnosti za nagrade bo v naši medijski hiši še dovolj. Se je pa naša komisija odločila, da se bo tale vikend izolirala od ostalega sveta, da bo lahko v miru izbrala najbolj izvirno fotografijo, njenega avtorja pa bogato nagradila.
Kaj je torej nagrada? Obljubljali smo sanjsko potovanje. Tako bomo avtorja najboljše fotografije nagradili s petdnevnim potovanjem v Prago! Gotovo bo sanjsko!
SIMONA ŠOLINIČ