GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ŠTEVILKA 8. — LETO II. LJUBLJANA, 1. FEBRUARJA 19j* MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA IZ ZAPISNIKA 53. SKUPNE SEJE MESTNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE, KI JE BILA DNE 14. JANUARJA 1955 Sejo je vodil tov. dr. Marijan Hermastia, predsednik MLO. Zapisnik seje je vodil tov. Silvo Sivic, tajnik MLO. Za overitelja zapisnika sta bila soglasno izvoljena odbornika ing. Sonja Oblak-Lapajne in ciril Skok. Seja je bila sklepčna, ker Je bilo od 65 odbornikov mestnega zbora prisotnih 45, od 59 odbornikov zbora proizvajalcev Pa 39. Zapisnik 52. skupne seje je bil soglasno odobren. Predsednik MLO je predlagal, j*a točka 6. objavljenega pred-°8a dnevnega reda »Razprava 0 sklepanje o določbi o usta-bovitvi zavoda za stanovanjsko Vgradnjo« odpade, ker material bi bil predhodno objavljen, na-10 je predlagal naslednji dnevni red: L Poročilo Finančne inšpekcijo MLO o delu v letu 1954. .Z Poročilo Tržne inšpekcije ^LO 0 deiu v letu 1954. Odbornik Marijana Drakslerje Predlagala v imenu Mandatno-b^unltetne komisije mestnega °ra izvolitev komisije, ki bo Preverila pravilnost Izvolitve ^bdskih odbornikov, izvoljenih /b nadomestnih volitvah.v 51. 55. volilni enoti; v komisijo » bili predlagani odborniki Jo-p Hribar, Franc Borštnik, „.rabc Sitar, Jože Kavčič in Leo Kovačič, postni zbor je izvolil predla-**j?° komisijo soglasno. Vič ^^ornik Vukadin Nedeljkovi, jo v imenu Mandatno-imu-ja, be komisije zbora proizva-tl)aCv Predlagal, naj sklepa V, r Proizvajalcev o prenehanju bdata odborniku 48. volilne 3. Razprava in sklepanje o odloku o dopolnilnih, osebnih in položajnih dodatkih uslužbencev MLO za leto 1955. 4. Razprava ln sklepanje o odloku o uvedbi občinskega prometnega davka. 5. Razprava In sklepanje o sklepu o proglasitvi Poklicne gasilske čete za samostojno proračunsko ustanovo. 6. Razprava in sklepanje o odredbi o rokih za zamenjavo, oziroma izdajo delovnih knjižic. 7. Personalne zadeve. Odbornik Marijana Draksler, predsednik Mandatno-imunitet-no komisije. Je predlagala, da se kot prva točka dnevnega reda vnese poročilo Mandatno-imunitetne komisije mestnega zbora. Odbornik Vukadin Nedeljko-vič, član Mandatno-imunitetne komisije zbora proizvajalcev, je predlagal isto za zbor proizvajalcev. Tako dopolnjeni dnevni red je bil soglasno sprejet. enote zbora proizvajalcev tov. Ludviku Smrekarju tz Ljubljane, Trata št. 12. Tov. Smrekar se je odpovedal mandatu, ker je prenehalo njegovo delovno razmerje v gospodarski organizaciji na območju mesta. Predlog je bil soglasno sprejet. Tov. Nedeljkovič je predlagal dalje, naj se sprejme tudi odlok o razpisu nadomestnih volitev v 48. volilni enoti zbora proizvajalcev. Nadomestne volitve so predlagane za 11. marec 1955. (Odlok je objavljen na drugem mestu). Oba zbora sta odlok soglasno sprejela. stvo, dviganje cen v trgovini in kriminali v gospodarskih organizacijah. Ugotavljamo štiri vrste šu-šmarstva: 1. Sušmarji prodajajo svoje izdelke direktno trgovinam zaradi osebnih poznanstev z vodilnimi osebami v trgovinah; 2. obrtniške usluge privatnikom, zlasti v panogah, ki so de-ticitne. 3. Sušmarstvo v državnih podjetjih in 4. Sušmarstvo v gradbeništvu. Vsi ti Sušmarji ne prispevajo družbi tistih osnovnih dajatev, ki jih vsakdo od nas daje družbi, temveč si na račun družbenih dajatev ustvarjajo višje dohodke, se z njimi pojavljajo na tržišču ln vplivajo na nestalnost tržišča, dejansko na račun ostalih, ki svoje obveznosti izpolnjujejo. Menim, da je stvar odkrivanja šušmarstva, navijanja cen in kriminala v gospodarskih organizacijah stvar vseh gospodarskih in političnih organizacij ter posameznikov in da bodo mogle inšpekcije svojo nalogo v redu opravljati, le z njihovo pomočjo. Predsednik MLO je dal obe poročili z uvodnimi besedami tov. ing. Klemenčiča v razpravo. Odbornik Anton Vardjan je predlagal obnovitev terenskih potrošniških svetov. Odbornik Angela Miklavec je opozorila, da izvira večina bolezenskih dni iz dela pri šu-šmarstvu in da bi morali kolektivi posvetiti temu problemu več pozornosti. Odbornik Franc Švab Je bil mnenja, da primanjkljajem v trgovinah ne bo konca, dokler ne bodo dosledno Izvajane osebne zadolžitve. Koristno bi bilo, da bi inšpekcija večkrat prišla v podjetje, bodisi informativno, bodisi inšpekcijsko. Odbornik Franc Plazar je govoril o tem, da je treba uslužbence inšpekcij primerno stimulirati za njihovo delo, ker bo lo tako zajamčen uspeh. Dalje da bi morale nuditi pomoč pri odkrivanju škodljivih primerov zbornico in združenja. Republiški odbornik Angela Ocepek je razpravljala o šu-šmarstvu, ki ga opravljajo ženske, in je predlagala za odpravo tega uvedbo 4-urnega zaposlovanja gospodinj ter delo na domu, O šušmarjenju ter o pojavih navijanja cen so razpravljali Se odborniki Tone Martinšek, Franc Drobež, Lojze Ocepek, Franc Pipan, Ivan Kristan in Leopold Krese. Predlagali so, naj se obrtnikom, ki dvigajo cene, odvzame obrtno dovoljenje. Odborniki Ostoj Tuma, Franc ! D-obež, ing. Sonja Oblnk-Ln-I pa j ne ln Rafael Štolfa so pred- lagali, naj se delavcem v gradbeništvu dovoli 10-urni delavnik, če to sami žele; v primerih, kjer bo večina kolektiva za podaljšan delovnik, naj bo tu odločitev obvezna za ves kolektiv. Odbornika Lojze Ocepek in Alojz Baraga sta bila mnenja, naj se namesto podaljšanega delovnega časa uvede akordno delo. Odborniki Leopold Krese, Tuma Ostoj in dr. Jože Pretnar so predlagali, naj se obrtnikom izdajajo obrtna dovoljenja brez mojstrskih izpitov. Predsednik Sveta za gospodarstvo MLO je na nekatera izvajanja odbornikov takoj odgovoril, nato pa je prosil, naj se sprejme sklep, da razpravlja o vseh, v razpravi danih predlogih. Svet za gospodarstvo MLO, ki bo dal obema Inšpekcijama direktive za nadaljnje delo v smislu danih predlogov. Predsednik MLO Je dal obe poročili in predlog tov. ing. Klemenčiča na glasovanje. Poročili in predlog predsednika Sveta za gospodarstvo MLO so bili soglasno sprejeti. IV RAZPRAVA IN SKLEPANJE O ODLOKU O DOPOLNILNIH PLAČAH, OSEBNIH IN POLO ZAJNIH DODATKIH USLUŽBENCEV MLO ZA LETO 1955 Pojasnila^ k odloku je podal odbornik Alojz Matelič, predsednik Komisije za proračun MLO (odlok je objavljen na drugem mestu.) Predlagani odlok je bil soglasno sprejet. V RAZPRAVA IN SKLEPANJE O ODLOKU O UVEDBI OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA Predlog je obrazložil odbornik Franc Sitar, član Sveta za gospodarstvo MLO (predlog odloka je bil objavljen v »Glasniku« št. 3 dne 14. januarja 1955). Predlagani odlok je bil brez sprememb soglasno sprejet. VI RAZPRAVA IN SKLEPANJE O PROGLASITVI POKLICNE gasilske Čete za samostojno PRORAČUNSKO USTANOVO Odbornik Alojz Matelič, predsednik Komisije za proračun MLO, je predlagal, naj se sprejme sklep, da se Poklicna gasilska četa glavnega mesta Ljubljane, ki je bila formirana po ukinitvi Gasilske ljudske milice in je bila doslej tehnična enota v Tajništvu za notranje zadevo MLO, proglasi za samostojno proračunsko ustanovo. Četa ostane še nadalje pod nadzorstvom Sveta za notranje zadeve MLO, odredbodajalec za izvrševanje proračuna pa je poveljnik čete. Predlog je bil soglasno sprejet. VII RAZPRAVA IN SKLEPANJI O ODREDBI O ROKIH ZA ZAMENJAVO OZIROMA IZDAJO DELOVNIH KNJlZlO Odbornik Angela Miklavec, član Sveta za socialno varstve MLO, je po obrazložitvi predlagala, naj se sprejme odredba 0 rokih za zamenjavo oziroma izdajo delovnih knjižic. (Predlog odredbe je bil objavljen v »Glasniku« št. 3 dne 14. janu* arja 1955). O predlogu so razpravljali odborniki: Marijan Jenko, Mirko Jeriha, dr. Marijan Dular, Angela Miklavec, Leopold Krese, dr. Jože Pretnar ln Andrej Kumar. Predlagana odredba Je bila brez spremembe soglasno spre« jeta. j VIII PERSONALNE ZADEVE Odbornik Lojze Fortuna, člait Komisije za izvolitve in imenovanja, je predlagal: da se Imenuje Komisija za pregled dela upravnika Rafinerije dragih kovin, Ljubljana; v. komisijo se predlagajo: odbornika Avgust Zupet, Avgust Breskvar in član Sveta za gospodarstvo MLO Milan Ster; da se odstrani Franc Kregar, direktor trgovskega podjetja »Kmetijski pridelki«, in da se imenuje komisija, ki bo pregledala njegovo delo; v komisijo se imenujejo: odbornika Franc Nebec, Božo Mravlje ln član Sveta za gospodarstvo MLQ Lojze Bukovec; da se odstrani Jakob Kranjc, upravnik Obrtne delavnice »Ki-no-foto«, in da se imenuje komisija, ki bo pregledala njegovo delo; v kombijo se predlagajo odborniki: Zdravko Raku-šček, Franc Kavelar ln Franc Štritof; Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Odbornik Lojze Fortuna J« predlagal, naj se na lastno prošnjo razrešijo: Franc Kramar, direktor podjetja »Kmetijski magacln«; Jože Jeras, direktor Lesnega podjetja Okrajne zadružne zveze Ljubljana-okolica; Borb Vudler, direktor Tovarne gradbenih polizdelkov, tn Vinko Erbežar, upravnik puškarskega podjetja »Jelen«. Odbornik Rafael Štolfa je' stavil k predzadnjemu predlogu vprašanje. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Dnevni red le bil izčrpan in predsednik je zaključil sejo. Predsednik MLO: dr. Marijan Dermastia, 1. r. Vodja zapisnika: Silvo Sivic, 1. r. Overitelja zapisnika: Ing. Sonja Oblak-Lapajne, 1. r., Ciril 1 Skok, 1. r. ^RoClLO FINANČNE INSPF. KCIJF, MLO O DELU V LETU 1954 p m ^ROClLO TRZNE INŠPEKCIJE MLO O DELU V LETU 1954 v lanskem letu dobro Izvršiti, zlasti če upoštevamo malošte-vilnost kadra obeh inšpekcij. Hkrati pa lahko ugotovimo, da je pr" nekat=r h primerih inšpekcija dejansko nemočna, oz. da kaznuje samo minimalen procent določenih kršitev, ki se pa dnevno pojavljajo. V poročilu so ti momenti premalo poudarjeni. So to družbe-no-polltični problemi in čeprav je naloga vseh kolektivov ter gornik ing. Ivo Klemenčič, ‘tvo >dnik Sveta za gospodaren "H,o je poročal, da sta bili l'ikuPOr°^lli objavljeni v »Glasil. * St- 2 in 3. z dne 11. oz. da ianuj Ja h - v,arja t. 1. Predlagal je, JilaPurotti ne bi čitali in da bi lott,^1'BzPrava k obema poročl-JJ "kupna. let °d,08 je bil soglasno spre- *>Vo(»V‘1 ln8- Klemenčič Je i. 1 k 'je L * razpravi podal nasled- posameznikov, da pomagajo pri *6ekcHi 06 uSotovitve: Obe in- odkrivanju takih primerov, mo-dei0 V* sta v glavnem svoje rota tudi inšpekciji opravljati kun ' 1. upravno vodenje kon- družbcno-potittčno nalogo. Ti Rad izvrševanjem predpisov primeri so predvsem šušmar- I fOROClLO MANDATNO-IMUN ITETNE KOMISIJE MESTNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV STRAN 36 ODLOK 0 ENERGETSKI INŠPEKCIJI Na podlagi 23., 65. in 117. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS, št. 19—90/52), 5. člena uredbe o organizaciji elektroenergetske inšpekcijske službe v Ljudski republiki Sloveniji (Ur. list LRS, štev. 40-143-54), v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS in na predlog Sveta za gospodarstvo MLO Ljubljana je Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana na skupni seji obeh zborov dne 24. dec. 1954 sprejel odlok o nstanovitvi mestne elektroenergetske inšpekcije 1. člen Ustanovi se mestna elektroenergetska inšpekcija. Inšpekcija je v sestavu tajništva za gospodarstvo mestnega ljudskega odbora. 2. čen Mestna elektroenergetska Inšpekcija ima naloge: 1. opravlja vse zadeve po predpisih o elektroenergetski inšpekciji, ki spadajo po obstoječih predpisih v pristojnost mestnega ljudskega odbora; 2. neposredno nadzira izvajanje zveznih, republiških in mestnih predpisov ln sklepov s področja elektrogospodarstva in elektroenergetskih naprav na območju mestnega ljudskega odbora; 3. daje dovoljenja za obratovanje, za rekonstrukcije in za demontaže elektroenergetskih naprav na območju mestnega ljudskega odbora; 4. sodeluje pri revizijah investicijskih programov in projektov elektroenergetskih naprav ter pri tehničnih pregledih gradbenih objektov elektroenergetskih naprav na območju mestnega ljudskega odbora; 5. Izvaja neposredno ali posredno omejevanje porabe električne energije po navodilih sveta za gospodarstvo mestnega ljudskega odbora in republiške elektroenergetske Inšpekcije; 6. opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih ali odločitvi pristojnih organov v njeno pristojnost. Na podlagi 3. odstavka. 97. člena v zvezi s čl. 118 Zakona o spremembah ln dopolnitvah, zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov in na predlog Zbora prozivajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane določa Mestna volilna komisija, da bodo zbori volivcev za predlaganje kandidatov odbornika Zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane. ki bodo voljeni pri nadomestnih volitvah v 48. volilni enoti, ki bodo dne 11. marca 1955 v skupini proizvajalcev v naslednjih gospodarskih organizacijah oziroma skupinah gospodarskih organizacij: 48. volilna enota. I. Bombažna tkalnica Vižmarje za gospodarske organizacije: Bombažna tkalnica Vižmarje UR Jelen, Vižmarje 60 Pod Grmado, Brod 108 Erjavec Egidij, Brod 5 Erjavec Franc, Brdo 10 Erjavec Kristina, Brod 23 Kočevar Franc, Brod 49 Prek Peter, Brod 40 Nailoge, navedene pod točko 2, 3 in 4, opravlja mestna elektroenergetska inšpekcija v obsegu, ki ga predpiše državni sekretar za gospodarstvo LRS. 3. člen Mestna elektroenergetska inšpekcija opravlja svoje naloge po inšpektorjih. Inšpektorje imenuje Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS. 4. člen Inšpektorji elektroenergetske inšpekcije so za svoje delo odgovorni svetu za gospodarstvo mestnega ljudskega odbora. Mestna elektroenergetska Inšpekcija opravlja svoje naloge tudi po navodilih, ki jih prejme od sveta za gospodarstvo mestnega ljudskega odbora In od republiške -elektroenergetske Inšpekcije. Načelnik tajništva za gospodarstvo mestnega ljudskega odbora neposredno nadzoruje delo elektroenergetske inšpekcije. 5. člen Če ugotovi elektroenergetska inšpekcija nepravilnosti ali, da niso bili Izvršeni ukrepi, ki so bili določeni, odredi z odločbo, da se mora nepravilnost odpraviti oziroma, da se morajo ukrepi izvršiti ter določi pri tem rok, v katerem se mora to zgoditi, kolikor veljavni predpis ne določajo drugih ukrepov. Zoper odločbo mestne elektroenergetske inšpekcije je dopustna v 15 dneh po njenem sprejemu pritožba na republiško elektroenergetsko inšpekcijo, če s posebnimi predpisi ni drugač« določeno. Pritožba ne zadrži Izvršitve 'dločbe. Inšpekcija, ki je izdala odločbo, sme na zahtevo stranke odložiti njeno izvršitev. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. | Predsednik MLO: i Dr. Marijan Dermastia 1. r Sluga Alojz, Brod 49 Štrukelj Ivan, Brod 1 Trnovec Ivan, Brod 11 Medved Ivan, Brod 23 Kocjan Angela, Vižmarje 84 Mrčun Ivanka, Vižmarje 62 Gladek Franc, Vižmarje 36 Izda Valentin, Vižmarje 225 Tomc Alojz, Vižmarje 43 Tratnik Jožko, Vižmarje 114 Možek Franc, Vižmarje 215 Česen Ivanka, Brod 7 II. V podjetju »SKIP« — Vižmarje za gospodarske organizacije: »UDARNIK«, Vižmarje Sport-oprema, Vižmarje Gradbeni material, Vižmarje 7 SKIP, Vižmarje 170 Gostilna Cirman, Medno Knez Jože, Vižmarje 103 Starman Jože, Medno 1 Zore Franc, Vižmarje 65 Petrič Milan, Vižmarje 88 Cedilnik Valentin, Vižmarje 140 Jovan Leopold, Vižmarje 39 Sipec Franc, Vižmarje 49 Bonča Ivan, Vižmarje 48 Brižar Anton, Vižmarje 44 Burgar Mihael, Vižmarje 104 Čepeljnik Franc, Vižmarje 171 Čepeljnik Jože, Vižmarje 34 Čepeljnik Viktor, Vižmarje 45 Černe Angel, Vižmarje 66 Demšar Jože, Vižmarje 171 Kajzer Franc, Vižmarje 39 Kajzer Jakob, Vižmarje 38 Kocjan Jože, Vižmarje 84 Kregar Franc, Vižmarje 87 Kregar Ivan, Vižmarje 59 Kregar Jakob, Vižmarje 2 Kregar Mirko, Vižmarje 70 Kuhar Franc, Vižmarje 69 Mrčun Janez, Vižmarje 68 Mušič Janez, Vižmarje 203 Napost Franc, Vižmarje 76 Prenk Peter, Vižmarje 22 Rehberger Josip, Vižmarje 113 Trampuš Franc, Vižmarje 6 Trebušak Maks, Vižmarje 6/a Troha Milan, Vižmarje 171 Velkavrh Franc, Vižmarje 37 Zobec Franc, Vižmarje 53 Zupan Josip, Vižmarje 49 Žgajner Janez, Vižmarje 14. III. V podjetju »Sodarska zadruga Tacen« za gospodarske organizacije: Čevljarska produktivna zadruga Šmartno pod Šmarno goro Pod Lipo, Šmartno pod Šmarno goro Sodarska zadruga Tacen Grad Jože, Tacen 68 Pri Zvonu, Tacen Planinska postojanka Srnama gora Setlna Franc, Šmarna gora Cižman Jože, Tacen 74 Kocel Franc, Tacen 61 Sušter Franc, Šmartno 134 Tomšič Franc, Tacen 96 Cižman Anton, Tacen 36 Kepič Leopold. Tacen 101 Dolinar Franc, Tacen 79 Smole Ivan, JTacen 107 Škof Josip, Šmartno 45 Sušter Ambrož, Šmartno 37 Jarc Franc, Tacen 41 Cedilnik Jernej, Tacen 21 Česen Josip, Tacen 44 Tršan Alojz, Tacen 44 Pleša Miroslav, Vižmarje 208 Krmelj Jože, Vižmarje 217 Žlebnik Vinko, Šmartno 31 Naglič Vinko, Vižmarje 97 Zbori volivcev za predlagane kandidate se morajo opraviti do vključno 18. februarja 1955. Zbor volivcev sestavljajo vsi delavci in uslužbenci v gospodarski organizaciji oziroma skupini gospodarskih organizacij. Zbor volivcev skliče predsednik delavskega sveta tiste gospodarske organizacije, v kateri bo zbor volivcev (I., II. In III.). Sklic zbora volivcev mora biti opravljen najmanj tri dni pred zborom v vseh obratih in delavnicah gospodarskih organizacij, ki spadajo v skupino, za katero se opravlja zbor volivcev. Zbor volivcev je sklepčen, če )e navzočih najmanj desetina vseh proizvajalcev, najmanj pa 50 proizvajalcev. Če šteje gospodarska organizacija ali skupina gospodarskih organizacij manj kot 100 proizvajalcev, pa mora biti navzočih najmanj tretjina vseh proizvajalcev. Za kandidate mora biti postavljenih najmanj dvakrat toliko oseb, kolikor je potrebno izvoliti odbornikov tiste volilne enote. V volilni enoti št. 48 morata biti najmanj 2 kandidata, voli se 1 odbornik. Kandidatne liste morajo biti vložene najmanj 21 d-ni pred volitvami. Predsednik: Jože Pcrnuš, s. r. ODLOČBA Na podlagi čl. 63 Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah In odpoklicu odbornikov ljudskih odborov določa: Mestna volilna komisija v Ljubljani po predlogu Mestnega ODLOČBA ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane za nadomestne volitve v 68. volilni enoti Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bodo v nedeljo dne 6. marca 1955: 58. volilna enota ima 3 volišča: na 214. volišču, ki bo pri Velkavrhu v Vižmarjih volijo volivci, ki stanujejo: naselje Vižmarje, Pod klancem do ceste, ki vodi v Medno; na 215. volišču, ki bo v pisarni Socialistične zveze delovnih ljudi, volijo volivci, ki stanujejo: naselje Vižmarje, nad klancem do ceste v Medno; na 216. volišču, ki bo v gostilni Grmada na Brodu, volijo volivci, ki stanujejo: naselje Brod. Predsednik: Jože Pcrnuš, 1. r. ODLOK Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. 1. LRS št. 31-102/53) ter 6. točke 68. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. 1. LRS št. 19-90/52) v zvezi s sklepom zbora proizvajalcev MLO v Ljubljani je Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane na 53. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 14. januarja 1955 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpisujejo se nadomestne volitve v 48. volilni enoti za volitve v zbor proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane. 2. člen Ker se je odbornik zbora proizvajalcev za 48. volilno enoto Smrekar Ludvik iz Ljubljane, Trata št. 12, odpovedal mandatu j in je zbor proizvajalcev njegovo odpoved sprejel, mu je prenehal mandat. Nadomestne volitve’ bodo v petek dne 11. marca 1955. 3. člen Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS«, v mestnem »Glasniku«, na oglasni deski MLO v Ljubljani in na krajevno običajni način v 48. volilni enoti. 4. člen Odtok začne veljati takoj po objavi. Predsednik MLO: Dr. Marijan Dermastia, s. r. VOLITVE V HIŠNE SVETE ZA 1955 Svet za stanovanjske zadeve MLO Ljubljane opozarja hišne svete na območju Ljubljane, da morajo v smislu čl. 8 Odloka o organih upravljanja in določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjsko skupnost na območju gl. mesta Ljubljane (Ur. 1. LRS 12/54) Izvesti takoj občne zbore za volitve hišnih svetov za leto 1955 v hišah, ki so vključene v družbeno upravljanje. Iz zapisnika sestanka mora poleg ostalega biti razvidno: število volilnih upravičencev, Število navzočnlh, imena v hišni svet izvoljenih članov in ime Izvoljenega zastopnika za volitve v svet stanovanjske skupnosti. Opozarjamo na določila člena 5 zgoraj cit. uredbe, po katerih Imajo volilno pravico uživalci In sostanovalci, ne pa podnajemniki. Izvod zapisnika občnega zbora in 1 Izvod zapisnika 1. seje, ko sc je HS kostituiral, je takoj dostaviti pristojni stanovanjski upravi. PREDLOG ODLOKA o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi mestnih taks In pro-metnega davka (ZA SEJO MLO) 1. člen V odloku o uvedbi mestnih taks in prometnega davka (Ur. 1. LRS, št. 35-417/53 tn 33-497/54) se v II. delu pod C — tarifa prometnega davka v tarifni št. 1 — prometni davek od potrošnje alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in obratih, namesto davčne stopnje »5%« postavi davčna stopnja »10%)« in doda novi odstavek, 1U se glasi: »Davek po stopnji 10% se plača od 1. januarja 1955.« 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955. POROKE V soboto, 22. jan. 1955 so se v Ljubljani poročili: stroj, mizar Jožef Sudar ln gospodinja Karolina Gorenc, stroj, ključavničar Frančišek Kuralt ln tov. delavka Ivanka Nadlžar, knjigovodja Bogoljub Avsec In šivilj, mojster Cvetana Vizjak, delavec Ernest Mežan ln šivilja Olga Povše. avtomehanik Jožef Kodrič in knjigovodja Frančiška Prvinšek, šofer Ivan Pernar ln delavka Nada Longo, kmet Marko Badovinac In kmečka delavka Ivana Vukštnlč, učitelj Roman Gorjan ln gosp. pomočnica Danijela Mihevc, knjigovodja Milan Tejkal ln pletilja Majda Povhe, elektrovarllec Stanislav Šmid tn uslužbenka Ksenija Djuklč, lanser Frančišek Omersa In otroška negovalka Lidija Trobec, uslužbenec FranO Gorup ln trg. pomočnica Marija Dečeko, uslužbenec Anton Gro« ln uslužbenka Veronika Ahlin, stud. stomatologije Viktor Kristan in učiteljica Judita Bajželj, delavec Ivan Prpič In delavka Slava Mojškerc, zlatar, pomoč-Ljubomir Cotič ln uradnica Lju-bomlra Paljevec, profesor Savo Lapajne in zdravnica dr, Marij8 Miklavc, stroj, ključavničar D*j* šan Levstik ln učiteljica Ljudmila Bolha, skladiščnik Zlatko TO^ maševlč tn drž. nameščenka I1/8' na Varl, uslužbenec Jožef BOŽ*1 in profesorica Marija Kapel)' ključavničar Pavle Zabrdac 1° gospodinja Silva Snajder, trg. P°* močnik Miroslav Škraba ln del»v' ka Marta Saručnlk, nameščen^ Karol Drašler ln učiteljica Juli)8' na Mesec. V soboto, dne 29. januarja so 6 v Ljubljani poročiti: Franc Tušar, šofer ln utluIM1? ka Milena Nagelj; voznik KJ-Ludvik Jamnik In sprevodni EC2 Ana Turšič, podoficir JL Alojzij Kajfež In učiteljica D<*n jela Marolt, Alojzij Krotel, 1*% In sprevodnica Marija Gregu* • zidar Stefan Črnko In gospodih) ska pomočnica Jožefa Majd" ' stud. tehnike Josip Golob ln ura niča Vera Troha, mizarski poin°vJ nlk Vladimir Rozman In delav Kristina Bergant, skladiščnik J suf Demlrovič In gospodinja K*' la Molnar, knjigovodja Marti% Metlar ln torbar, pomočnica Sonj8 Senica, kovlnobrusač LeOP® Dimnik ln kuhinjska pomočn^j Alojzija Brglez, kmetovalec Kavšek ln delavka Veronika * ^ gerc, ekonom Franc Katiašnlk ,f nameščenka Marija Bclčlč, k* Ivan Hočevar in delavka "MerU! Anžlč, nameščenec Marjan Su^, In otroška negovalka Marija Or delavec Adolf Žagar tn cve^rltoi> ska pomočnica Ana Safar. — - ^ Terptn, član SNG Maribor „ stud. ekonom, fak. Marija v. nameščenec Adolf Logar ln ee ka Julijana Jurca. uP“k o čemer je MLO že če-»9 Razpravljal in sklepal. Gre le t>ovPOStopno izvajanje teh skle- ?r°čju« Zat hgv 0 to poročilo v glavnem Bajiča le one probleme, ki so vari,1 j Pereči In katerih reše-ki {•*« je začelo v 1. 1954 In ht,jn °do v tekočem letu 1955 zahtevali odločne ukrepe i)fK in izdatna sredstva mest-Proračuna. ^Pred |n poporodna zaščita V pr?vi,° Zaposlenih šena ze je «H0 n'erl s predvojnim stanjem la Dovečnlo. To dejstvo prina-0d80vorn°st socialistične Vo j,lp do žene matere in zahte-•to$e, njeno zaščito, zlasti v času ^ Nesti ln v poporodni dobi. &0jR' ‘aP°slenl ženi se namreč »hi, , «1° razno poklicne bole-Noša[ ogrožajo normalnost do-»Niniiv in povzročajo druge ^arsdl acije Pred in po porodu, btčj nezadostne preventivne “rudne zaščite raste odsto- tek obolelih po porodu. Dejstvo, da se je število porodov v ljubljanski porodnišnici dvignilo od eca 2.000 v letu 1950 na 5.400 v letu 1953, je močno znižalo odstotek umrljivosti žena. Za ljubljanske porodnice pa kljub temu obstajata dva velika problema: a) da materinski dom zaradi svoje majhne kapacitete 25 nosečnic (dejanska zasedba pa doseže tudi 45 nosečnic) ne more sprejemati žena iz Ljubljane, ker služi predvsem ostalim krajem Slovenije, b) da mora porodniška klinika zaradi svoje preobremenitve odpuščati zdrave otročnice iz Ljubljane že drugi oziroma tretji dan po porodu. S tem so žene že takoj prve dni po porodu postavljene v stanje, da same opravljajo gospodinjska dela, kar brez dvoma povzroča razna poporodna obolenja. Statistika kaže, da je poporodnih obolenj najmanj 30"/» od skupnega števila porodov, Dispanzer za žene pa za leto 1954 ugotavlja še slabšo številko — (6 porodov prizadetih in bolnih žena od desetih). K tem kratkim ugotovitvam je v zaščito otroka omeniti še to, da se predporodni dopust po krivdi žena samih ne koristi v potrebnem in odobrenem trajanju, kar ima vsekakor vpliv na prezgodne porode, negodnost novorojenčkov in celo na mrtvo rojenost. V letu 1953 je od 5.400 porodov v Ljubljani zabeleženih 524 takih primerov, ali io»/„. Ce upoštevamo, da od celotnega števila porodov v ljubljanski porodnišnici odpade polovico na Ljubljano, je ta odstotek za Ljubljano seveda še očitno višji Nezadostna, neredna, napačna in nepopolna prehrana nosečnic katere vzrok ni toliko v socialnem stanju, ampak bolj v nepoučenosti in neznanju — je glavni razlog za zelo razvito bolezen rahitisa pri otrocih. V letu 1953 [e P° dosegljivih ugotovitvah bilo 597 primerov rahitisa, dejansko stanje pa je verjetno še slabše in bo prikazano v tekočem letu, ko se bo problem začel sistematično ln intenzivno proučevati. Posebno vprašanje pome številni kriminalni splavi. 1 tovljeno je, da so se v Ljubi abortusi tako pomnožili, da padeta na 1 porod dva krimi na splava. Samo na Ginckol kliniki je v letu 1053 registi nih 2.000 splavov, pri kateril žene nujno potrebovale zd niško pomoč. Posledica kr nalnih splavov pa je mnogo jalovost, kronična Invalidi pa tudi smrt. Nakazani problemi govore, da se moramo tako v Interesu otroka kot v Interesu matere najbolj resno posvetiti pred in poporodni zaščiti. V ta namen je treba dosledneje Izvajati zakonite predpise o zaščiti materinstva, predpisanega porodniškega dopusta pred ln po porodu in sl prizadevati za priznanje lažjih del materam In za odločno uporabo higienskih ter tehničnih zaščitnih mer. V tem prizadevanju mora odigrati glavno In vodilno vlogo novi Dispanzer za žene, ustanovljen v začetku leta 1954. Čeprav je to mlada ustanova, uspešno deluje. Dispanzer za žene povezuje vse obstoječe posvetovalnice za žene nosečnice, te- rensko patronažno babiško službo in materinski dom, prevzel pa bo, čim bo dosedanje tesne in najemniške prostore zamenjala lastna stavba — tudi ginekološke ambulante in se tako razvil v prepotrebno ustanovo medicinske preventive in profi-laktično kurativne službe. Svojo dejavnost bo razvijal na področju študija problematike zaposlenih žena v gospodarstvu, zdravstvene prosvete žena, vprašanj prehrane tn podobno, deloval pa bo v cilju borbe proti kriminalnemu splavu s tem, da bo. v svoji kontracepcijski postaji v mejah medicinske socialne upravičenosti preprečeval nosečnost s kontracepcijskimi sredstvi. Dosedanja borba proti kriminalnemu splavu nima uspeha. Zato je potrebno, da se dobe sredstva za uvoz zahtevanega materiala za kasnejšo domačo proizvodnjo kontracepcijskih sredstev. To je vsekakor ceneje kot pa hospitalizacija po kriminalnem splavu prizadetih žena Seveda je taka široka dejavnost Dispanzerja za žene možna šele po dograditvi nove zgradbe Dispanzerja za žene in Materinskega doma kot njegovega sestavnega dela. Zaradi nujnosti te gradnje so bila v proračunu leta 1954 že odobrena finančna sredstva, ki pa niso bila izkoriščena zaradi obremenitve projektantov. Zato bi bilo nujno v letu 1955 zagotoviti sredstva za izdelavo načrtov ter del sredstev za gradnjo, posebno še ker se predvideva, da bo del sredstev prispeval če Republiški svet za zdravstvo in socialno politiko. — Poleg gradenj Dispanzerja za žene kot osrednjega zdravstvenega zavoda pred in poporodne zaščite je kot njegov sestavni del posebej upravičena tudi gradnja novega Materinskega doma. Sedanja stavba na Viču je priložnostna rešitev perečega problema, preveč oddaljena od porodnišnice, »tara in se pogreza, njena kapaciteta 25 žena (zasedenih pa je 45 mest) pa ob pomanjkanju nujnih prostorov nikakor več ne ustreza. Zgoraj omenjeni problem prezgodnega odpuščanja mater lz porodnišnice bi bilo v sedanjih okoliščinah mogoče oblažitl z znatno okrepljeno terensko patronažno babiško službo. Ta bi ob sedanjem številu porodov letno morala doseči skupno številko 25.000 obiskov na domu. V letu 1954 je bilo opravljenih 19.145 obiskov. Pri tem delu je zelo velikega pomena aktivnost UK, ki na) s posebnim tečajem za usposabljanje kadra za pomoč In nego veliko pripomore tudi k lajšanju problema porodnic. Za preprečevanje rahitisa bo poleg delovanja Dispanzerja za žene potrebno mobilizirati tudi družbene organizacije, ki naj razvijajo zdravstveno in prehrambeno prosveto, MLO pa naj ustanovi gospodinjski center, ki naj ob sodelovanju z zdravstvenimi, gospodarskimi, prosvetnimi In komunalnimi organi dela na odstranjevanju nedostatkov v prehrani in komunalni higieni. PREDLOGI: Gled na obrazloženo Je nujno podvzeti in pospešiti: 1. Gradnjo novega Dispanzerja za žene kot centralnega zdravstvenega zavoda na področju pred ln poporodne zaščite v Ljubljani ter Materinskega doma kot nujne in prepotrebne njegove sestavine. 2. Z ostrejšo zadolžitvijo pristojnih organov je skrbeti, da se predporodni in poporodni dopusti nosečih žena res izkoristijo v namene, za katere so priznani; 3. Sprejeti ukrepe, ki naj noseči ženi in materi nudijo potrebno zdravstveno in prehrambeno prosveto in ji zagotovijo popolno prehrano ter lažjo, bodočemu otroku neškodljivo zaposlitev. 4. Dispanzerju za žene nuditi vso pomoč pri socialno medicinsko utemeljenem kontracepcijskem prizadevanju kot sredstvu za preprečevanje kriminalnih splavov; 5. Cimprej ustanoviti gospodinjski center za bodočo ljub-janslto skupnost komun. 2. Problemi zdravstvene zaščite predšolske mladine Medtem ko moremo za zdravstveno zaščito mater priznati njen uspešen, a kljub temu šele pionirski začetek, sega zaščita otroka že precej nazaj in slom že na večletnih izkušnjah tako. da lahko govorimo že o precejšnjem razvoju preventivne zdravstvene službe s področja mladine. Šolska poliklinika. Sanitarna epidemiološka služba in terenska patronažna služba medicinskih sester so tri ustanove, na katerih I sloni zdravstvena zaščita otroka I ln ki nudijo trdno oporo za na-! daljnjo izgraditev te vrste zdravstvene dejavnosti. Osnovna pomanjkljivost te zdravstvene zaščite pa je v tem, da ne zajema otroka od 3 do 7 leta starosti, to je dobo, ki je skoraj najbolj potrebna zdravstvenega varstva in prosvete. Šolska poliklinika namreč zajema vse šolske otroke, posvetovalnice za otroke pa pretežno le one do 3 let. Kljub temu pa je dosedanje delovanje inštitucij ln ustanov, ki se bavijo z zdravstveno zaščito otroka (v preteklem letu zelo koristno izpopolnjenih z novimi tovrstnimi zdravstvenimi ustanovami), dalo izredno lepe rezultate glede zmanjšanja umrljivosti otrok, oziroma ugotovilo značilne e-datke in pomanjkljivosti, ki so navedenim zdravstvenim ustanovam in ljudskemu odboru merilo in vodilo pri nadaljnji organizaciji te vrste zdravstvene zaščite. Res, da se ponašamo z ugotovitvijo, da Je smrtnost otrok podla od 17.7«/, od leta 1934 na 4.2»/* v letu 1954, vendar ta podatek spremlja še druga zelo značilna stran. Dejstvo namreč je. da Je bila 6 let pred letom 1934 smrtnost dojenčkov Izpod 10, v letu 1945 pa spet na 10"/». Padec smrtnosti gre predvsem na račun izrednega porasta rojstev kot celote, medtem ko smrtnost dojenčkov v odnosu nasproti smrtnim vzrokom od leta 1944 naprej rapldno raste in šele v letu 1953 za malenkost I pade in se ustavi na 14"/o. Povedati je potrebno odkrito, da Je največja smrtnost v prvem mesecu življenja In da je prav ta smrtnost v porastu. V letu 1934 je od 100 umrlih dojenčkov umrlo v prvem mesecu življenja 45.37, v letu 1945 pa 46.01, leto 1953 pa 51.60"/». Številka govori jasno In dokazuje uprav‘čenost okrepljenega zdravstvenega varstva na področju predporodne in poporodne zaščite in varstva dojenčkov. Uspeh! na ostalih boleznih in smrtnih vzrokih, ki so bili akutni še pred kratkim in ki so zahtevali tudi smrtne žrtve, kar velja predvsem za davico, škr-latinko in druge nalezljive otroške bolezni, dokazujejo zgoraj postavljeno zahtevo po povečanju predporodne, poporodne in zaščite zdravja dojenčkov zlasti zato, ker so zadnja leta izvedene akcije v cilju zatiranja davice in drugih zgoraj omenjenih bolezni bile tako uspešne, da smrtnih izidov ne beležimo več. V začetku leta 1954 je MLO daljnovidno ustanovil 3 zdravstvene ustanove — Dispanzer za žene, Centralni otroški dispanzer in Center za patronažno službo. Zadnji dve ustanovi bosta na področju zdravstvene zaščite mladine uspešno izpolnili vrzel, ker bosta zajeli tudi otroke med tretjim in sedmim letom. Otroški dispanzer bo kot profi-laktično terapevtska ustanova skrbel za zdravstveno pomoč otrokom in za zdravstveno vzgojo staršev, propagiral bo zdravstveno prosveto in izvajal preventivne ukrepe v cilju zmanjševanja obolenj in umrljivosti predšolskih otrok, kar vse smo sedaj pogrešali. Posli bodo predvsem zaživeli, ko bo dograjen In opremljen novi Centralni otroški dispanzer na Ulici stare pravde, ki bo sprejel pod svojo streho sedanji otroški dispanzer, svoje prostore pa nudil Centru za patronažno službo. Zdravstvena zaščita novega otroškega dispanzerja bo zajela: a) delovanje področnih dispanzerjev ljubljanskega bazena, specialistične preglede predšolskih otrok, kontrolo zobovja, preprečevanje ln zdravljenje psihičnih okvar otroka s posebno postajo za mentalno higieno, razdeljevanje dietne hrane ogroženim ln bolnim otrokom; b) druga važna naloga je vloga dispanzerja kot demonstracijskega centra, ki naj vzgaja kadre, starše in bodoče matere, organizira tečaje ln razstave. 3. Zdravstveno stanje šolske mladine Sistematičen pregled, to je splošen rentgenski, očesni in antropometričnl je bil izvršen na 12.000 šoloobveznih otrocih in mladine, kar znese 80«/» vseh šoloobveznih otrok. Pri teh pregledih se je ugotavljala hranjenost, fizične de-formitete, golšavost, garje in druge kožne bolezni, nevrovege-tatlvne motnje, nalezljive otroške bolezni, revmatizem, gliste, slabokrvnost, stanje vida in zobovja. 1. Hranjenost otrok je pretežno srednja. Odstotek v vseh vrstah Sol se giblje med 72 in 75"/*, precejšnja razlika je pri vajencih, kjer je ob vstopu v uk 40 6"/» srednje hranjenih, ob zaključku uka pa ta odstotek poraste na 79.4»/». To dejstvo bi bilo razveseljivo, če bi na nasprotni strani, to je pri dobro hranjenih vajencih, ne imeli velikega padca, in to: ob vstopu v uk imamo 28.9"/« dobro hranjenih, ob koncu uka pa le 5.9"/», torej za celih 23"/». Ta razlika gre predvsem na račun tega, da so vajenci večinoma z dežele — da je zato njihov odstn'ek dobro hranjenih ob vstopu v uk toliko večji, po preti x učne dobe se pa nekako vsk idijo z ostalo mladino. Podh njenih otrok je v pomožnih šolal' 10.3"/«, v osnovnih šolah 15.7"/.. v gimnazijah 16.7”/», v strokovnih šolah 9.5"/«, vajencev ob vstopu v uk 24"/», ob koncu uka 14.5"/». Toda tako] ob hranjenosti je treba pogledati tudi hemoglobinsko vrednost. Naši otroci so pretežno slabokrvni, manjka jim krvnega barvila, ki v glavnem zavisi od količin beljakovin in železa v prehrani. Ker so meso, mleko, jajca, sir in tudi zelenjava artikli, ki so razmeroma dragi, jih otroci ne dobe v zadostni meri. Srednjo hemoglobinsko vrednost od 65 do 70% po Tallkvitsu doseže komaj 38.5% učencev, 57.6% pa ima nezadostno hemoglobinsko vrednost. Sestav krvi se je delno popravil pri osnovnošolskih otrocih in se približuje stanju iz leta 1851-52, ko so v večini šol delovale mlečne kuhinje, ki pa so bile v letu 1952-53 ukinjene. Dasl tu nujno stopa v ospredje problem življenjske ravni, je kljub temu potrebno, da naše družbene organizacije store več na družbenem prosvetljevanju v pogledu prehrane, ker je delno vzrok za tako stanje tudi v neznanju. Na drugi strani pa se kaže, da moramo z vso resnostjo poprijeti za delo na ustanavljanju šolskih mlečnih kuhinj na šolah, kjer še ne obstoje. V Ljubljani deluje sedaj 23 mlečnih kuhinj, od tega 13 na osnovnih šolah in 9 na gimnazijah. Vendar še 11 osnovnih šol, 6 gimnazij ter vse ostale strokovne šole nimajo mlečnih kuhinj. Mlečnih kuhinj se poslužuje 7.000 otrok, kar je približno 30% šoloobvezne mladine. Polovico prispevkov za otroke plačajo starši sami, polovica pa gre iz proračunskih sredstev MLO, kar znaša 20 milijonov v letu 1954. 1200 otrok socialno šibkih prejema malico popolnoma brezplačno po predlogih šolskih odbo- rov. Opažamo, da nekateri otroci, kjer so sicer starši zmožni plačila, ne prejemajo v šoli malice, niti je ne prinesejo s seboj. V interesu zdravstvenega sta-I nja otrok in tudi izboljšanja j njihovih učnih uspehov bi bilo, i da ustanovimo mlečne kuhinje i še na ostalih šolah, obvezno pa j na vseh osnovnih šolah, kjer jih ! še nimamo. Seveda bi bil s tem ljudski odbor obremenjen ne samo s sredstvi za prehrano, temveč tudi s sredstvi, ki so potrebna za adaptacijo prostorov in za posodo. Vendar se nam ti stroški visoko izplačajo z ugodnejšim zdravstvenim stanjem otrok, ki jim s tem ustvarimo najtrdnejše temelje za življenje. 2. Problem fizičnih deformitet obravnavamo kasneje v zvezi s problemom površin za telesno vzgojo. 3. Golšavost je pri nas skoraj endemična. Povečane ščitne žleze ima 18% osnovnošolskih otrok, med gimnazijci in ostalimi pa 40%. Najbolj razvita je tam, kjer se pije voda iz vodnjakov (Sostro, Besnica). Predpisano izvajanje je obvezno Jo-diranje kuhinjske soli. 4. Opaža se porast nevrovege-tativnih motenj in živčne raz-rvanosti otrok. Resnih primerov zdravstvenih okvar te vrste je bilo 525, med temi 251 pri otrocih izpod 15 let starosti. 5. Nalezljivih bolezni je bilo v preteklem letu 3851 med osnovnošolskimi otroki, t. j. 44.8%, od tega 2378 primerov mumpsa. Pri tem problemu stopa v ospredje predvsem vprašanje šolskih gradenj, ker so sedanje šole prenatrpane in tudi ni možnosti za temeljito zračenje, število bak- RAZPIS Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane — Tajništvo za gradbene in komunalne zadeve razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Mesto šefa odseka za komunalne zadeve, predvideni naziv višji referent ali svetnik. Strokovna izobrazba: gradbena fakulteta TVŠ, dobro poznavanje problemov komunalne službe in upravnega poslovanja. Plača po Temeljni uredbi, dopolnilna plača do 5000 din in položajni dodatek. 2. Mesto referenta za ceste, predvideni naziv referent ali višji referent. Strokovna izobrazba: gradbena fakulteta TVS ali gradbeni tehnikum z daljšo prakso na izgradnji mestne cestne mreže. — Plača po Temeljni uredbi in dopolnilna plača do 5000 din. 3. Mesto gradbenega inšpektorja, naziv referent ali višji referent. Strokovna izobrazba: Gradbena fakulteta TVS s prakso v opera-tivi (gradnje ali projektiranje). Plača po Temeljni uredbi in dopolnilna plača do 5000 din. 4. Mesto gradbenega inšpektor- ja, zvanje pristav - referent. — Strokovna izobrazba: gradbena fakulteta TVŠ s krajšo prakso v operativi (gradnje ali projektiranje) ali gradbeni tehnikum z dalj-1 io prakso. Plača po temeljni uredbi in dopolnilna plača do 4000 din. 5. Mesto referenta na geodetskem uradu, zvanje referent ali višji referent. Strokovna izobrazba: geodetska fakulteta TVS s prakso v izmeri mest in izvajanja regulacijskega načrta. Plača po Temeljni uredbi in dopolnilna plača do 5000 din. 6. Mesto arhitekta urbanista, po možnosti s prakso. Strokovna izobrazba: TVŠ — oddelek za ar-hitktura. Plača po Temeljni uredbi in dopolnilna plača do 5000 din. 7. Mesto arhitektonskega tehnika, ki ima veselje do dela na izvajanja regulacije mesta. Potrebna strokovna izobrazba jc dovršen gradbeni tehnikum — arhitektonski oddelek ali odgovarjajoča druga strokovna šola. Plača po temeljni uredbi in dopolnilna plača do 3000 din. Pravilno kolkovane prošnje se vlagajo do 15. februarja 1955 v Tajništvu za gradbene in komunalne zadeve — Kresija soha št. 62/11. Prošnji je priložiti strokov, ni in oesbni živi jen jepis. POPRAVKI K OSNUTKU ZA STATUT KltA.lA LJUBLJANA — »OI.AS-IK« št. 7 — Z*, januarja 1955. 1. V 1. členu pri naštevanju omun manjka: LJubljana-Siška. 2 V 8. čl. manjka ves drugi jstavek, ki se glasi: Okrajni udskl odbor Izdaja dopolnilne redpise za ureditev vprašanj Iz roje pristojnosti na podlagi ln me|ah pravic, ki mu jih dajejo ikon ali drugi pravni predpisi šjlh državnih organov. 3. V 9. činu manjka v 8. vrsti: >seda »samo« ln sc pravilno gla-: opravila samo v tistih .., »•••« *••••»»•• »••«•» ••»••» »•••••»•»••• • •»»•• ■•»»•» »•»••* ••••*• •#•«•••#•••••••♦•• Ponovno pbveSčamo državljane, ki Imnjo opravka v upravi Mestnega ljudskega odbora, da sj URADNE URE 7.A STRANKE SAMO V P0NEDEUKIH, SREDAH IN PETKIH OD 9. DO 13. .«..». .»..»• •». e .»•.••••••»• .»..»• •••■»■ .».•»• .»..»..e. terij pa zraste že v dveh urah bivanja otrok v razredu od začetnih 4.000 na 20.000. 6. Izredno visok je odstotek glistavosti. Pregledi na treh osnovnih šolah Prule, Moste in Vadnica so pokazale 96.84% glistavosti. Večje težave zaradi glist so nastopile v 897 primerih. Delno je vzrok v zalivanju zelenjave z gnojnico, pretežno pa lahko pripišemo pomanjkljivim higienskim okolnostim šolskih in delno tudi stanovanjskih stranišč. V šolskih straniščih ni na razpolago toaletnega papirja in redko kje brisače in milo. Ta problem nam kaže tudi veliko potrebo po dejavnosti RK, ki v okviru pomladka lahko visoko razvija higieno in higienske navade med otroki. 7. Obvezno cepljenje BSG v letu 1948-49 je dalo zelo ugodne rezultate v pogledu zmanjšanja tuberkuloznih obolenj med šolsko mladino. V letu pred BCG je feplehalo na pljučni TBC 17.65% od 1000 šolanih otrok, sedaj pa le še 5.75%. S tem uspehom seveda še ne moremo biti zadovoljni. 8. Vid šolske mladine. Pri skupni oceni vida 11.285 učencev se je ugotovilo, da je: 52.11 odstotkov normalno vidnih, 40.16 daljnovidnih In 7.73 odstotkov kratkovidnih. Normalna vidnost je narasla skoraj za 4 odstotke, vendar je še vedno za 6 odstotkov manjša od leta 1950-51. Najbolj kratkovidni so učenci gimnazij, najmanj prizadet vid pa imajo vajenci. Daljnovidnost je pri 46 odstotkih komplicirana s slabovidnostjo, kar je za 26 odstotkov višje od odstotkov v zamejstvu. Slab vid ima le delno svoj 4. V 10. členu odstavek 13. se vstavi za besedo gospodarstva še »tn«. 1$. V 13. členu tretji odstavek se vstavi za besedo pripadajočimi: strugami ln hldrotehničnimt. 8. V 26. členu v 7. vrsti namesto besede ali »tn«. 7. V 27. členu v 4. vrsti se pravilno glast: odgovornemu uslužbencu. 8. V 51. členu manjka na koncu beseda: dela. 9. V 54. členu točka 7. namesto besede le: »ln«; v točki 9. se vstavi za besedo višjih: »državnih«. 10. V 56. členu odstavek 2. se vstavi za gostinstva: »in turizma«. 11. V 66. členu se v točki 4. ln 5. glasi pravilno: oddelek (ne oddelke). 12. V 78. členu točka 3. namesto objektov tn na koncu objekte sc glasi pravilno: projektov, projekte. 13. Pred naslovom 79. člena manjka pred besedo Tajnik številka 6. 14. V 79. členu 2. odstavek namesto novih »njegovih«. 15. V 81. členu točka 6. namesto Izvajanju »Izravnavanju«. 16. V 89. členu manjka v 1. odstavku predzadnja beseda »Izrecno«. 17. V 105. členu 2. odstavek manjka za besedo asm »od sebe«. SEJA MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA glavnega mesta Ljubljane v petek, 4. februarja 1955 ODPADE Gradivo za glavno točko predvidenega dnevnega reda: »Problemi zdravstvene, socialne In vzgojne zaščite otrok in mladine v Ljubljani« ni moglo biti v celoti objavljeno v današnjem Glasniku, temveč bo druga polovica poročila objavljena šele v petkovi številki. Ker bi tov odborniki tako ne Imeli možnosti proučiti zanimivega poročila pred sejo In o njem predhodno razpravljati z volivci, bo o teh problemih razprava na seji v petek teden, to je 11. februarji 1955. Jz Tajništva MLO vzrok v dednosti. Močilo pa je povezano to vprašanje z našo predšolsko vzgojo, ker otroci prežive večino svojega časa ob materah v kuhinji,, namesto da bi se Igrali v naravi, poleg tega dobe prezgodaj v roke knjige in svinčnike namesto Igrač. Ta pomanjkljivost se najde tudi v naših vrtcih. Slabovidnost pa izvira tudi Iz nedovoljno razsvetljenih šolskih prostorov popoldanskega pouka, neprimernih klopeh in pretiravanju v pisanju, ki je potrebno zaradi pontankanja šolskih knjig. Vsi ti problemi se sicer rešujejo, toda mnogo prepočasi za korist naše mladine. 9. Zobovje. Ze ob vslopu v prvi razred najdemo 58 odstotkov gnilega stalnega zobovja. Da odstotek ne zraste do vstopa v gimnazije, je uspeh vsakoletnega obveznega popravljanja zobovja osnovnošolcem. Se bolj kritično je pa stanje med gimnazijsko mladino ter ostalo mladino njenih let, ki zaradi pomanjkanja zobozdravniskega kadira nima obveznega ln sistematičnega popravljanja zob. Zobozdravstveno službo za mladino pa bi bilo neobhodno poja-čati, ker bi s tem prihranili milijonske stroške, ki jih izdajamo kasneje za večja popravila in protetična dela ter zdravljenje raznih notranjih obolenj, ki vsled slabega zobovja nastopajo pri odraslih oskrbovane ih. Ob taki anaalizl zdravstvene-gas tanja naših šolarjev se moramo resno zamisliti nad izredno visokim številom slabega vida, fizičnih deformitet, nalezljivih bolezni, živčnih razrva-nosti itd. Pri tem je nujno poudariti lepe rezultate mlečnih kuhinj in počitniških kolonij, ki so jih dale v pogledu zvišanja hemoglobinske vrednosti krvi naših otrok, dasi še ne dosega normale. Odločujoče za zdravstveno stanje otrok pa je okolje, v katerem žive, to je dom in šola. Stanje v naših šolah poznamo, poleg tega da po anketi od 8315 učencev živi 60 odstotkov v prenatrpanih stanovanjih, od teh 253 v stanovanju, kjer je soba in kuhinja v istem prostoru. Skoraj 2000 otrok živi v zelo slabih stanovanjih; brez lastne postelje skupaj z roditelji, brati ali sorodniki spi 2350 ali 28 odstotkov osnovnošolskih otrok. Ce vzamemo v poštev še številke, da samo od 8315 osnovnošolskih otrok dorašča brez stalnega domačega nadzorstva 2334 in da ima oba zaposlena roditelja 1627 otrok, potem nam bodo potrebe, ki jih nakazujemo v nadaljevanju tega poročila, še mnogo bolj upravičene. II. NEKATERI PROBLEMI 17, SOCIALNE ZAŠČITE OTROK IN MLADINE Na socialnem področju se borimo v glavnem na naslednjih področjih zaščite otrok in mladine: Pod varstvom države je zajetih 1048 otrok, in sicer: 1. 267 jih je pod skrbniišvom, katero zajema skrb za otroke brez staršev in za one otroke, za katere starši tz utemeljenih razlogov ne morejo skrbeti. Od teh je 185 pri rejnikih, ki zanje dobro skrbijo, 91 v raznih internatih, 154 je popolnih sirot, 91 enostranskih, in 31 z obema živima roditeljema. Za njihovo vzgojo ln vzrejo se vodi stalna skrb in ni posebnih proble- mov, le 7 otrok je v vzgajali* ščih zaradi težje vzgoji ji vostd. 2. 662 otrok (415 dečkov 1° 247 deklic) je evidentiranih zaradi vzgojne zanemarjenosti in moralne ogroženosti. V domači oskrbi je 481 otrok, v raznih domovih pa 171. Analiza vzrokov vzgojne zanemarjenosti kaže, da je: a) 35 odstotkov otrok zaradi splošne vzgojne zanemarjenosti (nepravilni vzgojni prijemi, slabo gospodarjenje z dohodki* medsebojna odtujenost roditeljev, nepovezanost med šolo 1° starši, neprimerno stanovanja in prevelika zaupnost staršev do otrok. Od teh je 19,8 odstotkov otrok zagrešilo razna kazniv3 dejanja. Do meseca oktobra 1® bilo obravnavanih 61 primerov (53 fantov in 8 deklet) mladinskega kriminala pred okrajni!” sodiščem in to 30 učencev v gospodarstvu, 26 delavcev in 5 dijakov. Značilno je, da izhaja 19 primerov iz perifernih predelov mesta. Trenutno obravnava socialno varstvo 3 primere večjih skupin Iz osnovnih šol in nižjih gimnazij. Ta dejstva narek'ujejo jačanje socialno varstvene službe in ojačanje mladinskih zaščitnih ustanov na perifernih predelih mesta kot n. pr.: dnevne sobe za šoloobvezne otrok®* kjer bi imeli otroci zaposlenih staršev in otroci iz neurejenih družin stalno nadzorstvo. Za primere pa, kjer bi morali zaščititi otroka zaradi vzgojnih motenj, ki so nastopile, »h ogroženosti doma je Svet za socialno varstvo stolenil preurediti Dom Titove mladine v Mostah za te otroke, ter organizirati socialno preventivno ustanovo za mladino od 12. leta starosti naprej. b) 25% zaradi alkoholizma v družini. Ce pa vzamemo še podatke iz obeh mladinskih domov, je od vseh sprejetih otrok (765) v vsot; povojnih letih 45'/» otrok bilo sprejetih zaradi alkoholizma v družini. Zato smatramo, da bi bilo potrebno z vsemi sredstvi podpret borbo proti temu osnovnem11 problemu socialne zaščite otroka zlasti, ker se iz vrst otrok aiikoholičarjev v glavnem rekrutirajo moralno ogrožen otroci, oz. kasnejši delinkventi* Vendar je na tem področju narejenega le bore malo. V Ljubljani imamo 163 večjih In manjših gostinskih obratov, kjer s® točijo alkoholne pijače, medte*” ko imamo eno samo brezalkoholno restavracijo, s skrajno majhnim prostorom, ki je slano prenatrpan. Na pobudo R1* so naše družbene organizacij v letošnjem letu, zlasti P;> tednu otroka, prvkrenlle ok<"U proti alkoholizmu, toda pri tej” so nujno naJetefie na za njih objektivne težave. Te težave predvsem v tem, da pri na« n__ dovolj razvita proizvodnja brC^ alkoholnih pijač, da so cene te pijačam mnogo previsoke, zlasti v odnosu na vino in o®1*1 alkoholne pijače, da nim8^ brezalkoholnih restavracij 1” se često nahajajo v kritični * tuacijl tudi v oskrbi z mleko1 j Za postopno rešitev teh vpr® šanj predlagamo: (Nadaljevanje prihodnjih Izdaja založništvo »LjublJ*’1 _ dnevnik«, direktor Stane S bar, odgovorni urednik Iv Tavčar