IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-73, TAJNISTVO CN OPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 17-70-1-133 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, 28. JUNIJA 196* ST. 74 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA IMS KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO. SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO DBNKHBnBnBH Pred proslavo v Užicah V Titovem Užicu bo prihodnje dni. od 2. do 4. julija, osrednja proslava jugoslovanskih narodov v počastitev 20-letnice revolucije. Titovo Ulice, s približno 14.000 prebivalci je bilo osvobojeno že v letu 1041. Tam je bil sedež Vrhovnega štaba NOV in sedež CK KPJ. Novembra 1041 je bil tam usts\npvljen tudi Glavni narodnoosvobodilni odbor Srbije. To osvobojeno ozemlje je takrat tudi zalagalo partizanske enote v okolici z municijo in drugim materialom. Ker je to mesto preneslo tudi velike človeške žrtve, je bilo izbrano za kraj osrednje jugoslovanske proslave. Iz Kranja bo odšlo na to proslavo v nedeljo zjutraj 50 članov ZB In predstavnikov delovnih kolektivov. Celotno delegacijo bo vodil Slane Bernik. -1. e. S ponedeljkove seje Ob LO Jesenice komune v novem skem sistemu S plenuma ObK ZK Tržič Priprave na rebalans družbenega plana JESFNICE. 26. junija - Danes popoldne sta se pri Jelenu na Jesenicah sestr.Ia oba zbora občinskega ljudskega odbora Je-srnice z namenom, da ponovno proučita nove gospodarske ukrepe in pristojnosti ter naloge občinskega ljudskega odbora s tem v zvezi. Sedanje družbeno politično dogajanj«, je dejal v uvodnem predavanju tov. Sanca. še ostreje poslavlja delovnega človeka v dve funkciji — prvič kol proizvajalca, drugič pa kot upravljavca v širšem smislu. Novi gospodarski sistem z delitvijo po delu v precej 8-nji meri odpravlja dosedanja fizična merila za nagrajevanje. Ko je tov. Sanca govoril o poslovnem skladu podjetij, je dejal, da imajo prav ekonomske enote važno nalogo pri ugotavljanju upravičenosti tega sklada. Novi gospodarski sistem postav- lja tudi komuno v bistveno drugačen položaj. Sedanji gospodarski ukrepi nalagajo občinskim ljudskim odborom odgovorno nalogo. Predvsem morajo občine čim prej sprejeti predpise, k'.deri določajo gospodarskim organizacijam družbene i;n ostale obveznosti. To je Se toliko bolj potrebno, ker bodo podjetja lahko šele potem, ko jim bodo znane vse dajatvi-, res realno planirala svoj nadaljnji razvoj. Ena izmed pomembnih nalog občinskega ljudskega odbora je tudi v tem, da prepreči zapiranje tržišča, kar se Na Poljanah nad Jesenicami tečejo zadnje priprave na veliko okrajno proslavo 20-letnice vstaje, ki bo 4. julija. Proslavi, kjer bo govoril član Izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKS Bos** Zihcrl, bodo prisostvovali številni prebivalci iz vse Gorenjske, pa ludi od dru godi S sestanka vseh komandantov v Gorjah 2000 udeležencev v partizanskih enotah Gorje pri Bledu, 27, junija - Vsi komandanti nekdanjih partizanskih enot na Gorenjskem, ki bodo v počastitev 20-lctnice revolucije šle na 100-kilometrski pohod od 2. do 4. julija, so se včeraj zbrali v Gorjah pri Bledu! Na sestanku so bili prav tako elani pripravljalnega odbora z Bleda, ki v Gorjah mrzlično pripravljajo sprejem za vse enote. Drugi dan pohoda se bodo namreč vse enote zbrale v Gorjah, razen Htokrškega odreda, EI bo tisti večer hnei miting v Brezniei. V Gorjah so zlasti uredili prenočišča. Celotno Prešernovo brigado bodo žmestill v Zg. Gorjah. Jeseniško - bohinjski odred bodo razporedili v Rečici, medtem ko za združeni odrod (Cankarjev bataljon in bataljon VDV) pripravljajo ležišča v Sp. Gorjah. Škofjeloški odred pa bo prenočeval v vojašnicah v Boh. Beli. Množične organizacije v Gorjah razen drugega pripravljajo tem enotam tudi slovesni sprejem zvečer 3. jul. Precej je bilo govora tudi o končnem pohodu naslednje jutro iz Gori j na kraj proslave na Poljane. V vseh enotah bo približno 2000 udeležencev. Zato so morali izbrati take poti, da ne bodo hodili po cesti. To še zlasti no zato, ker bo tisto jutro po tej cesti vozila nepretrgana kolona avtobusov in drugih vozil. Zato bodo posebni vodiči - domačini vodili partizanske enote po stranskih stezah do Poljan. Tam pa se bodo Pred sejo OLO Kranj 0 gradnji sodne stavbe Kranj, 28. junija. Za petek je napovedana 54. skupna seja obeh zborov ter 45. seja okrajnega zbora in 47. seja zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Na skupni seji bodo odborniki razpravljali o gradnji sodne stavbe v Kranju ter sklepali o pooblastilu za dodeljevanje nagrad uslužbencem OLO. Na tej seji bo komisija za volitve in imenovanja predlagala tod! nekatere spremembe v sestavu svetov in upravnih odborov. Na ločenih sejah pa bodo verificirani mandati odbornikov okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO Kranj z območja občin Radovljice in Škofje Loke, nadalje bodo odborniki razpravljali in sklepali o reorganizaciji prosvetno pedagoške službe v okraju Kranj ter o prenehanju poslovanja Servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Kranju. Gradnjo sodre stavbe v Kranju opravičujejo sedanji neprimerni prostori, v katerih so Okrajno ia Okrožno sodišče v Kranju ter javno tožilstvo in zapori. Zgradba, v kateri je danes Okrajno sodišče, je bila zgrajena pred več kakor 300 leti kot samostan, medtem ko že več kakor 100 let služi za potrebe sodne službe. Takratnim zahtevam in deloma še tudi potrebam v predaprilski Jugoslaviji je ta stavba glede na manjše število uslužbencev ustrezala, kar pa za sedanje razmere nikakor ne moremo trditi. (Nadaljevanje na 2. str.) ob doktčenem času vsule iz okoliških gozdov na slavnostni prostor med tem ko bodo vse godbe igralec »Brigade s hrfbov ...« je v naši dosedanji praksi pogosto dogajalo. Ne. čoln i k oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve, Frane LavtižaT, pa je odbornikom obrazložil položaj, v ka+erem je občinsko gospodarstvo. To je bila rudi nekaka priprava za rebalans U to'njega družbenega plana. V svojem poročilu je tov. Lavti/lar dejal, da bodo skladi gosooda-skih organizacij po novih predpisih sicer porasli, ne ve pa se še koliko. Prav tako se bodo povečali tudi družbeni skladi, če nanje ne bo pretfeč občutno vplival prispevek iz dohodka. Dalj časa se je tov. Lavtižar zadržal na danes tako aktualnem vprašanju — to je na obratnih sredstvih, Po njegovih besedah DOVgem&imo, da Komunalna banka Jesenice ne razpolaga s sredstvi za povečanje obratnih kreditov. Gozdarska, kmetijska in obrtna podjetja imajo sicer trenutno ob obstoječi proizvodnji dovolj obratnih atredsrtev, medtem ko je I na kakršnokoli povečanje, gledano ' tega vidika, tvegano računati. Objraten pa je položaj v Zelezar-|ni. Pomanjkanje obratnih kredi-I tov v tem podjetju vpliva na ee-i lotno gospodarstvo jeseniške ko-; mune. Zaradi navedenih razlogov i Železarna ne more plačati pred-pj&cnih prispevkov vodnemu in drugim pkladom, pri čemer je najbolj prizadeto prav Komunalno podjetje, ki je spričo tega v zefo kritičnem položaju. Seminar o socialnih vprašanjih PiADOVLJICA, 27. junija - Jot-• i bo v hotelu Triglav enodnevni seminar sa taste predstavnike gradbenih podjetij, Id imajo največ opravka s kadrovsko službo, udeležili pa se ga bodo tudi predsedniki občinskih komisij za socialna vprašanja. Na seminarju se bodo pogovorili o nalogah socialistične politike v gospodarskih organizacijah, prav posebno pa še o skrbi za gradbenega delavca in to vse od njegovega sprejema na delo, nagrajevanja, prehrane, stanovanja. Izobraževanja, sodelovanja v organih samoupravljanja Md. Pri vsakem gradbenem podjetju naj HI prav tako kot za proizvod iri program poskrbeli za program socialne politike, ki naj hi ga tudi dosledno izvajali. S posveta o gradbenih delavcih te poznamo vzrok - lahko pomagamo KRANJ, 27. junija - Po sklepu Okrajnega komiteja ZK Kranj je bila ustanovljena posebna komisija, katere namen Je bil, da pregleda razmere, v katerih delajo in živijo gradbeni delavci. Omenjena komisija je pri pregledu 13 gradbenih podjetij na Gorenjskem in naselij gradbenih delavcev, ugotovila celo vrsto pomanjkljivosti, o katerih smo že nekajkrat pisali. Člani komisije bodo na osnovi razprave, v kateri so predstavniki gradbenih podjetij obrazložili vzroke nekaterih negativnih pojavov, skušali izdelati posebne predloge, ki naj bi pomagali pri enotnem reševanju problemov pri vseh gradbenih podjetjih. OBRAZI i n Včeraj popoldne je bil v Delavskem domu v Kranju posvet članov omenjene komisije s predstavniki sindikalnih organizacij gorenjskih gradbenih podjetij. Zal so bila na posvetu zastopana le 4 gradbena podjetja im to: Projekt Kranj, Komunalno podjetje Jesenice, Gradbeno podjetje Tržič in Gradbeno podjetje Bled. Ze kar nekam obvezno pa na takih posvetovanjih manjkajo predstavniki tistih podjetij, pri katerih je stanje najslabše. Na posvetovanju so se pomenili o primerih nepravilnega odnosa uprave podjetij do delavcev in pogostega nerazumevanja delavcev do ukrepov uprav. NA PROSLAVI V LJUBLJANI TUDI 20 TISOČ GORENJCEV Republiški odbor za osrednjo proslavo 20-letnice revolucije, ki bo 21. julija v Ljubljani, je že prejel okvirne prijave udeležencev iz vseh slovenskih okrajev. Iz našega okraja bo na proslavo v Ljubljano predvidoma odšlo 20 tisoč ljudi in to iz občine Kranj 8500, iz občine Jesenice 5000, iz občine Radovljica 3000, Iz občine Tržič 1500 in iz občine Skofja Loka 2000. Dosledno ii sklepov Stane Mešič novi sekretar ObKZK Tržič TRZlC, 27. junija - Včeraj je bil v mali sejni dvorani ObLO plenum Občinskega komiteja ZK Tržič. V prvi točki dnevnega reda so člani plenuma soglasno sprejeli razrešnico dosedanjemu sekretarju Zdravku Tomažinu(le-ta bo nastopil z novim šolskim letom študijski dopust), na njegovo mesto pa izvolili Staneta MeMča, dosedanjega predsednika ObO S ZDI,. Na plenumu so se nada je poj*o-vorili tudi o uveljavljanju sprejetih sklepov na prejšnjem plenumu ZK in sluronem plenumu ObSS in ObO SZDL. Na teh ple-numih so predvsem razpravljali in analizirali tr-žiško organizacijo v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi in sprejeli več koristnih sklepov, s katerimi pa je potrebno seznaniti delovne kolektive. Zato so včeraj določili člane plenuma ZK, ki bodo v prihodnjih dneh obi .skali posamezne gospodarske organizacijo- in se s tamkajšnjimi delovnimi kolektivi pogovorili o vseh nastalih problemih. S takšnim načinom dela pa člani ZK ne bodo le pomagali posameznim kolektivom, temveč se bodo tudi sami podrobneje in konkretneje seznanili z nekaterimi najaktualnejšimi problemi. n. a. jutri letna skupščina Kluba gospodarstvenikov Kranj Ze 25 zanimivih predavani Jutri, v četrtek 29. junija, bo v klubskih prostorih, v poslopju Trgovinske zbornice za okraj Kranj ob IX ari letna skupščina Kluba gospodarstvenikov Kranj. Na skupščini bo ing. arh. Milan JeraJa, mestni urbanist, predaval o nastanku in perspektivnem planu razvoja mesta Kranj. Po izvolitvi delovnega predsedstva, kandidacijske in volilne komisije bodo sledila poročila predsednika kluba, blagajnika in nadzornega Odbora, Na .skupščini bodo obravnavati tudi spremembe pravil kluba In izvolili nov upravni ter nadzorni odbor. aktualnih gospodarskih problemih." Na posvetih so predavali številni naši gospodarstveniki in družbeno poli tirni delavci, med njimi Roman Albreht, Janko Rudolf, Vinko Hafner, ing. Tone Trebušen, Milan Kristan in univerzitetni profesor B. W. Owens iz ZDA\ — Povprečno je bilo nn predavanjih po 39 udeležencev, največ udeležencev, in sjcer 103, pa je poslušalo predavanje dr. Marjana Der-mastja m ing. M. Vehovarja o perspektivnem razvoju trgovine, turizma in gostinstva. Klub gospodarstvenikov združuje na področju gorenjskega industrijskega oziroma gospodarskega bazena 64 gospodarskih organizacij in ustanov. Od teh jih je 32 iz Kranja, 32 pa iz drugih krajev Gorenjske. V klub so včlanjena tudi društva inženirjev in tehnikov, ekemomtetov, pravnikov in knjigovodij. Od septembra 1959 do vključno maja letošnjega leta je Klub go-scoderfrt veni kov priredil 25 predavanj oziroma posvetov o raznih POLETNI SKREHOD i p omu i j niiinnmmffnnnn I Starejše, pobožne mamice, pa saj nobenemu ni zanj. Pri nas je §§ \ fo se križale. Kam smo prišli? vendar v navadi, da se kopljemo §§ \ Kdo bo pa gledal tiste kopalec, ob sobotah doma, ko te nihče ne |§ I le bomo v našem mestu res mo- vidi. || rali imeti kopališče? Kakšna je to || vzgoja? Sama nemorala Toda taksne čenče so bile le kmtkotrajna ovira. Tisti, ki so vedeli, da so sonce, zrak in voda Tako približno jc bilo v Trži- =j ču, dokler ni bilo kopališča. In §§ kako je sedaj, ko ga imajo? Prc- ff teklo nedeljo je bilo Prodanih nič I več in nič manj kot 2060 vstop- H nic! Ob bazenu in v bazenu je bil If nepopisen živ-žav. Mladi in stari ■ so navalili na sonce i:i v vodo in || =§_,,.. . i » i • j • l . v t v kopališču je bilo komaj Prosto- H s Več let je trajala koma. w zdravja, se niso obotavljali. r , v =| 1 — Le zakaj nam naj bo kopa- Lotili so se dela in pred^ dnevi ra 2<* vse. Ostaja le se peščica g ■= lisce? — so se nekateri cinično otvorili eno izmed najlepših let- tistih, ki skrivaj gledajo na vese- =g I posmibati. Zlasti starejU, ki so nib kopališč pri nas nasploh. [jc }„ zdravje ob bazenu Vendar 3 § y*BMjyft *» Dva dm\pred otvoritvijo pa so . ?đ ^ ^ m ^ _ j E dedje močne korenine, čeprav so se vendar se nekateri nasu m go- ' . r . „ 1= i rasli brest tako veSkept »škafa* drnjali: »Na, pa smo zabili mili- Zmagah so razum, znanost m cas! ^ ' io ho Demantirana konzervativnost vo3e. MWllliJtntl!IHIII!WlllllH«lH»liaBJ« jem. Le kdo bo šet na kopališče, B. F. STRAFf NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, 28. JUNIJA 1981 PRVA VODSTVA Na iniciativo CK KP Slovenije Je bil meseca junija 1941, leta ustanovljen Vojno revolucionarni komite za Gorenjsko. Člani tega komiteja so bili: Stane Žagar, Lojze Kebe (oba padla v NOB in vključeval« tudi mladino iz okolice. Večina teh mladincev je bila v ospredju upora 1941. leta in lemalo jih je ostalo živili. »VINICIZEM« I Tako so protiljudski režimi 1919. leta imenovali močno revo-proglašena za narodna heroja) ter lucionarno gibanje, ki se je bilo Tomo Breje. Komite je povezoval i začelo v Vinici, ko so postavili tri ostale vojno revolucionarne komiteje, ki so bili f.e prej ustanovljeni za okrožja Jesenice, Kranj in Kamnik. Ti organi so dajali glavne smernice za sodelovanje delavcev In kmetov ter ostalih slojev prebivalstva v vrstah OF. ki se je takrat širila. Hkrati no člani teh komitejev organizirali zbiranje orožja, municije in drugega materiala, ki je bil potreben za ljudsko vstajo. ZAGARJEVI UČENCI Konec junija 1941. leta Je bil pri vodovodnem rezervoarju pri O toča h tajni sestanek članov SKO.I iz Dobrave in okolice. Sestanek je vodila Vlasta Svetina. Pogovorili so so o okupatorjevih namerah z izselitvijo domačinov oziroma germanizacijo Gorenjske, o fašizmu kot razrednem sovražniku ter o dolžnostih članov SKO.I v pravičnem boju za lepšo bodočnost. Mladinci, udeleženci tega sestanka, so bili v večini tičenci političnega voditelja in učitelja, narodnega heroja Staneta Žagarja. Leta je poleg mnogih tečajev, šol in drugih oblik zbiranja mladine, osnoval na Dobravi že 193R. leta tudi organizacijo SKOJ, ki je kmečko oblast. Junija meseca se je to gibanje razširilo v Krško in po drugih krajih Bele krajine. Vso to pod močnimi vplivi Oktobrske revolucije. Slovenska gospoda se je prestraSlla za svoj obstoj in imetje ter je poklicala v pomoč kraljeve četo. ki so v krvi zatrle svobodoljubno težnje prebivalstva. KIDRIČEVA UDARNA 30. junija 1949. leta je bila pod Storilcem proglašena delovna brigada -Franceta Kidriča« iz Kranja za udarno. V brigadi Je bilo G4 članov, v večini mladincev. V mesecu gozdarstva (juniju) Je 9 brigad Iz Kranja in okolice sluip-no posekalo In Izdelalo 24.523 kubičnih metrov lesa. innnrmnnffiitnRfnmTnii I L i udje in dogodki Prav gotovo notranjepolitičnih razmer v neki deželi no moremo ocenjevati po pritisk« nafte in po petrolejskih vrelcih. Res pa Je, da Iran že vrsto let ni preživljal tako teikih dni kot prav zadnji čas. Od poskusa naciona-llznclje petrolejskih vrelcev in rafinerij leta 1951, ki se Je končal z znanim udarom vojske in sirmoglavljenjem Mosadlkove vlade, ni bilo v iranskem političnem iivljenjn več ničesar poštenega. Iran spada danes V vrsto tistih drftav, ki jim preti gospodarski polom in nazadovanje. Zadnje leto so dogodki tekli s filmsko hitrostjo. V (cm krntkem obdobju so bile v državi dvojne volitve v parlament, pa je kljub temu dežela danes brc/, parlamenta. Prve volitve je lansko leto v avgustu razpisala vlada Manu-šara Fghala. V času volitev je prišlo do velikih nemirov v notranjosti dežele. Samo v enem mestu je policija ranila okrog 200 prebivalcev, ki so protestirali proti nevzdržnim gospodarskim razmeram. Razen tega so že takrat odkrili velike nepravilnosti na volitvah in zlouporabo glasov. Postavljena je bila nova vlada z nalogo, da razpiše nove volitve in uredi politično življenje. Druge volitve so se imiiitiiHiiiiinnninniM Kam teče petrolej Vršile v februarju letošnjega leta in se v bistvu niso razlikovale od prejšnjih. Poneverbe volilnih izidov so bile vsakdanja stvar. Opozicijske stranke BO dobivale številne glasove, toda na koncu se je izkazalo, da Je dobila opozicija samo 27 sedežev v parlamentu. Takšno izrabljanje volitev je pomenilo preveč. Mosndlkovl somišljeniki in stranka Tudeh (komunisti) niso šli na volišče. Zgodilo se je. da Je v Teheranu od 600.000 vpisanih volilcev glasovalo samo 65.000. Prišlo je do nemirov. Tudi naslednje mesece se položaj ni umiril. Na protestnih zborovanjih io demonstrirali proti vladni politiki. Največje so bile demonstracije prosvetnih delavcev. Policija je streljala na mno-Hm in Ubila encrrn demonstranta, tri pa ranila. Na pogrebu za umorjenim profesorjem je nezadovoljstvo prišlo do vrhunca, iako da je bil šah prisiljen razpustiti parlament In vlado. Mandat za ■ostavo, nove vlade je bil poverjen Aminiju, bivšemu veleposlaniku v ZDA. Am'oi je bil n«*ko dobo minister financij tudi v Moradlkovl vladi. Njegova največja odliko, ki ga je pripeljala v predsedniški folelj je zaupanje, ki ga imi-jo v niega vodilni amerl ki politiki. To je bil osnovni motiv, ko mu je iranski šah dodelil za sestavo nove vlade. Razen tega si od nJega obetajo, da bo preusmeril notranji razvoj v znosne okvire. Aminija je pripeljala na oblast potreba drŽave za denarjem in on je človek ,ki mu bogata Amerika obljublja pomoč. Njegov vladni načrt odkriva tri značilnosti: borbo proti korupciji, skrajno varčevanje in agrarno reformo. Začetek je mnogo obetal. Kaznovati m po-7apreti je nameraval vse bogataše in tiste politike, ki so se igrali z ugledom državne oblasti. Toda konec je bil zelo klavrn. V zaporu so zadržali samo nekaj največjih bogatašev. Agrarna reforma je v tej državi v bistvu najvažnejša posli-, v ka v zboljšanju stanja. Od skupaj 20 milijonov prebivalcev je 17 milijonov kmetov skoraj brez zemlje. Polovica vseh Iranskih vasi je v posesti 30 veleposestnikov, Amlnl želi sedaj agrarno reformo izvesti s prepričevanjem veleposestnikov, da bi bilo dobro če bi zemljo odstopili kmetom, ki jo obdelujejo. Rezultati tega prepričevanja so .Jalovi. Do zdaj se je priglasil samo en veleposestnik, ki je prl-pravllen zemljo na severu ob obtll Ki'spiskega jezera prepustiti državi. Površina njegovega vcleposeslva je enake velikosti j|P'1!I-".v;.|.mmi Ptfffttt celotne Švice. Veleposestnik je pripravljen odstopiti državi samo del zemlje za katero že dolga leta vodi pravde s sosedi, ker se ne ve čigava je. Državni izdatki so iz leta ▼ leto vse večji. Največ sredstev požre vojska ln policija. Težki milijoni so porabljeni za izgradnjo drugega televizijskega kanala, me'lem ko imajo v državi samo 96 živinozdravnlkov. Važno mesto v iranskem proračunu ima tudi izvoz kapitala, saj Ima vsaka bogatejša družina v Švici svoj drugi tekoči račun. Mosadikova nacionalna fronta ostro obsoja Aminijcvo vlado, ki jo smatrajo za ilegalno, neustavno in uzorpatorsko, ker vlada brez'parlamenta. Tudi desničarski listi so pisali, da ima vlada samo sovražnike in nobenega prijatelja. Amini igra v bistvu na preproste karte: če pade njegova vlada bo sledila diktatura ali revolucija. Iran je v težki notranji krizi. Nadaljnji tok dogodkov Je ne-dognan. Vlada zahteva čas, da bi lahko uresničila svoj načrt in šele tedaj Je pripravljena razpisati volitve. Nacionalna fronta pa je proti čakanju. Sklicuje se na ustavo po kateri morajo volitve razpisati najkasneje mesec dni po razpustitvi parlamenta. Trije kongresi - isti cilji Z GORENJSKE ENAJST DELEGATOV Kranj, 27. junija - Jutri, 28. junija, začne v Beogradu kongres Zveze borcev NOB, ki bo trajal štiri dni. V Istih dneh bo lam tudi kongres Vojaških ln vojnih invalidov Jugoslavije ter kongres UROP.T (Združenja rezervnih oficirjev in podofieirjev Jugoslavije.) Iz Kranjn bo odšlo na kongrese skupno 11 delegatov. Med te- BRALCEV VEĆ NAČRTNOST/ PRI OBČINSKIH GRADNJAH nbčin- Upam, da kot topla: tkik doklad lahko kaj pri pomnim k trošenju občirskth sredstev, če se mi zdi, da bi lahko na pravdi kolji z manjšo vsoto denarja. Ko človek opazuje gradnjo javnih objektov, dobiva Vlit, da nimamo organa, ki bi projekt gr.uicnj dovolj temeljito preveril in ugotovil, če res ustreza potrebam in če ne bi mogli istega zgraditi tudi ceneje. Ta pomanjkljivost sc zelo očitno kaže pri gradnji obvozne ceste za V prtina vozila in kolesarje med I>iši pesek in prst, ic bih za valjarjem takoj utrjena pot. Zadostovalo bi torej le to taanjc valjante. Cesta jc široka samo 3 m, kar je premalo za srečavanje z naloženimi vozovi, posebno *r, ker jc cesta v jarku in se ni mogoče izogniti s ceste. i Za to cesto bi bilo dovolj, če bi t buldožerjem odstranili samo rušo JO do 20 cm globoko. Ruša bi se lahko naložila robovih ceste tako, da bi na cesto nasuti gramoz segal nad cesto. Voda bi se povsod lahko odtekala in koristniki ceste bi lahko po ravnem vozali na svoje parcele. Najvažnejše pa je seveda to, da bi bila tako gradnja cenejša, s prihranjenimi sredstvi pa bi lahko zgradili 4 metre široko cesto, kar bi tudi edino zadostovalo potrebam in še za razširitev ceste Naklo —Strahinj za avtomobilski promet bi kaj ostalo. BREZ NAPOTNICE NE MOREMO NIC Skupina šolskih otrok sc jc prejšnji teden vračala z izleta v Vratih in pred kočo pri slapu Perični-ku naletela na bledo ženico, ki jo je pičil modras. Zenica je imela že močno otečeno roko; oskrbnica koče ji jc nudila prvo pomoč in sc nato z. mopedom odpeljala po rešilni avto v Mojstrano. Rešilni avto jc kmalu pripeljal in naložil ženico, z njo pa je Tla tudi voditeljica otrok. Zenica je med potjo močno brulsila in videti je bilo, da je že močno zastrupljena. V bolnici pa je bila deležna zelo čudnega sprejema dežurnega zdravnika. Ko je zdravnik zagledal starko, ic vprašal: »Kaj se je zgodilo?« Povedali so, da jc starko pičil modras, ko je v hosti nabirala jagode. »Ali ste videli, da je bila kača?" jc s povzd:nnicnim glasom vpraša! zdravnik. »Da, modras jc bil," jc s slabotnim glasom odgovorila ženica. Zdravnik jc nato ošinil s pogledom šoferja in spremljevalko in očitno slabo razpoložen vprašal: 'Ali imate napotnico za bolnico?' Šofer je povedal, da te ni mogel dobiti, ker je leno pripeljal skoraj iz gozda. Ko je zdravnik to slišal, je odločno rekel: »Brez napotnice ne moremo nif,* in ukazal šoferju, da mora preskrbeti napotnico. Starko so prenesli v zdravnikovo sobo, zato spremljevalka ni vedela, kaj jc bilo potem z njo. Za tega zdravnika je bila torej bolj pomembna napotnica kot pa sam bolnik — človek. Kakšen občutek jc morala imeti starka, ko je poslušala hladne in nejevoljne besede tistega, ki naj bi ji pomagal? Taki 1'udje naj bi se učili srčne kulture pri našem preprostem človeku, ki v takih primerih ne rešuje Človeka po paragrafih ht papirnato. V. Rozman mi so predsednik Okrajnega odbora ZB Ivan Bertoncelj, Milan Zakelj in Franc Konobelj. Glavni cilj vseh treh kongresov je proučil vlogo teh organizacij v današnjem družbenem sistemu ter skladno s tem najti ustrezne oblike dela. V sklopu teh teženj jc tudi predvideno večje Bodelova-nje, oziroma združenje vsrh treh organizacij. Samo krajevni odbori oziroma organi teh organizacij n« območju občine naj bi še ostali ločeni, medtem ko naj bi od okrajnih vodstev pa do republi- ških in zveznih organov bile te organizacije združene. Tak je predlog, ki ga bodo delegati na kongresih še pretresli in nkušali najti ustrezno rešitev. Novi turistični progi Radovljica Razen nove turistične proge Iz Radovljice do Pokljuke, ki so jo uvedli s 15. junijem, je turistična agencija »IZLETNIK« Iz Ljubljane s tem dnem uvedla še dve turistični progi. In sicer Ljubljana — Kranj — Radovljica - Jesenice — VrSič — Bovec z zvezo s Piranom. Druga proga pa je z Bleda preko Kranja, Ljubljane v Piran. Proizvodnja električne energije v mesecu maju. V mesecu maju je znašala proizvodnja jugoslovanskih javnih elektrarn 709,8 kWh v primerjavi s 625,9 milijona kWh v istem mesecu lanskega leta. Proizvodnja se Je torej zvišala zA 13,5%. POPRAVEK V 73. številki našega lista se je zaradi netočnih podatkov, ki s .o jih dobili, vrinila v članku z naslovom »Odkrili so spominsko obeležje« neljuba pomota. Na proslavi v Trsteniku je namreč v kulturnem delu programa sodelovala domača šola Trstenik, ne pa i/. Goric. Program je bil zelo lepo noštudiran in ga bodo posneli celo za radio. 0 gradnji sodne stavbe (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi Okrožno sodišče je začasno, dokler sc ne zgradi novo sodno poslopje, nastanjeno v prostorih, ki jih je izpraznil Okrajni zavod za socialno zavarovanje. Ti prostori so tako utesnjeni, da Je nemogoče računati na to. da bi lahko Okrožno sodl*č-e so dalj časa uspešno poslovalo v tej zgradbi. O gradnji In o vseh ostalih problemih bodo na petkovi skupni seji razpravljali odborniki ljudskega odbora ln pre-dvidoma sprejeli rudi ustrezne sklepe. 900 milijard dinarjev investicij. Čeprav je skupnost v povojnem razdobju vložila v prometno dejavnost več kakor 22 odstotkov vseh sredstev za gospodarske investicije, Je noš promet v primerjavi z ostalim gospodarstvom še vedno nerazvit. Po perspektivnem planu za obdobje 1961-65 predvidevamo, da bomo v promet investirali nadaljnjih 960 milijard dinarjev, kar pa še vedno ne do zadostovalo in bo treba v naslednjih letih še vedno novih investicijskih vlaganj. Splitski tunolovei na Atlantiku. V kratkem bo splitsko ribiško podjetje poslalo na Atlantik dva tunolovca. Ce bo lov na tunine uspešen, se jima bo pridružilo šo nekaj drugih Indij. Tunolovca, ki bosta vsak čas odpluln. bosta imela tudi ledenice, kamor bodo spravljali blago, dokler ga ne bodo preložili na druge ladje. Na Reki razstava »Elektrogospodarstvo Jugoslavije«. Na Roki je odprta razstava Jugoslovanskega elektrogospodarstva, ki prikazuj« razvoj te dejavnosti predvsem v povojnih letih. Sporazum o ribolovu med Mali jo in Jugoslavijo podaljšan do konca februarja 1988. Italijanske pristojne oblasti so ratificiralo predlog o podaljšanju sporazum« o ribolovu med Jugoslavijo in Italijo. Sporazum, ki velja do konca februarja 1902, dovoljuje ribolov italijanskim ribičem v neka tori h območjih Jugoslovanskih voda. ie oni po sueiu HUDE BORBE V ANGOLI — Po poročilih tujih časopisnih agencij M v zadnjih dneh uporniki y Angoli napadli vas Kangolo v severni Angori. Pri tem so pornšili dva mostova in povzročili veliko Škodo na kmetijskih posestvih. Poročajo, da sc v tem kraju zbira glavnina uporniških sil. Tudi v ostalih predelih Angole jc položaj vse prej kot ugoden za kolonialne opisati. Področje okrog mesta Ambriza, 100 km severno od Luaode, Je v celoti v rokah upornikov, vladne čete pa nc morejo tja, ker so uporniki podrli strateški most na reki Nazo. j LAOSKA NEVTRALNOST SPORNA — Po sestankih treh laoskih prince* i v Zurichti, ki so se sporazumeli glede sestave koalicijske Tlade, so te dni nadaljevali splošno razpravo na konferenci o Laosu y Ženevi. Večina govo*» nikov je upodno ocenilo sporazum treh laoškh prinčev, ki ga smatrajo 7* pomemben korak, ki lahko ugodno vpliva na delo konference, čeprav j« še vrsta vprašani, ki jih je treba urediti v samem Laos«. Osnovno spt»rno vprašanje jc šc vedno laoska nevtralnost. ZAHOD O BERLINSKEM VPUA9AN.TU — Govor, ki ga jc imel podpredsednik ZDA Lvndon Johnson v I.os Angclesu, so v tujini ocenili kot UTadno stališče zahodnih držav do berlinskega vprašanja. Ameriški podpredsednik jc izjavil, da bi Sovjetska sveza napravila »tragično napako«, če bi premalo upoštevala namen ZDA braniti koristi prebivalcev zahodnega Berlina.« Ob-lofll ie Sovletako *vezo, d« zaostruje berlinsko krizo. BELGIJSKI UJETNIKI IZPUŠČENI — Belgijski z.unanll minister je *po-ročil, da so oblasti v Statilcvvillu Izpustile osem belgijskih vojakov, ki so jih ujeli januarja letošnjega leta. Ujetnike so predali zastopniku 07.N. STAVKA POMORSKIH DELAVCEV — Predsednik ZDA Kcnnedv pripravlja intervencijo vlade v stavki ameriških pOfflOrOtV, Vlada bo verjetno uveljavila določila Taft-Ilarllevcvega zakona, ki določa prekinitev stavke za W) dni, če predsednik ugotovi, da stavka ogroža »zdravje in varnost države«. Ko jc bil Kcnnedv se senator, jc bil proti zakonu in gn je smatral za proii-delavskega. Zato opazovalci s toliko već|im zanimanjem gledalo, kako se bo odločil. UPOR V VENEZUELI — Vojaška garnizija v Barceloni, lukl. ki jc oddaljena od Caracnsn kakih 400 km, se je uprla predsedniku BetanctKirtu. V mesto so poškili čete da bi upor zadušile. Kakor poročajo, je to že četrti upor v Venezueli od lanskega leta. RAZGOVOR O RAZOROŽITVI — Ameriško.sovjetski razgovor!, na katerih naj bi pripravili mednarodna podajanja o rn/.oio/.ifvi, potekajo ta zaprtimi vrati, v javnost pa pridejo najbolj splošni podatki o njihovem poteku. Ni mogoče ugotoviti, koliko so pogovori te napredovali. NOVA USTAVA ZAR — V javno razpravo so te dni predložili nevo ustava Združene arabske republike. Posebni odbor bo sprejemal pobude in predloge o novi ustavi, posredno in OOposredno, iz. vse države. Prav tako SO člani odbora za ustnvo krenili v svoje volilne enot«, da bi prisostvovali razpravi o novi ustavi. KUVVAIT IN IZJAVA KASFMA — Iraški pr-mier Knsem je izjavi', da ie Kuvvait del iraškega ozemlja in da ga bodo priključili Iraku z. miroljubnimi sredstvi. V Kuvvaku, ki obsega približno 10.000 kilometrov. 10 na i bogate j. jalisca nafte na svetu. Ta nahajalšča i/kori.šea neka angloamei iSka ki krije okrog 40 odstotkov vseh britanskih potreb po nafti. ADENAUER O BERLINSKEM PROBLEMU — Zahodnon. -m Iki je na ameriški televiziji izjavil, da .se »s Sovjetsko svezo nima o tem pogajati, kar zadeva Berlin«. Pripomnil je, da bo nemški problem »hitro« rešen, ko bo na svetu nekega dne napočilo obdobje splošnega popuščanja a naha-družba, kancler NesreCe ŽRTEV KOPANJA Kamnik — Tik pred zaključnimi izpiti na IKS v Ljubljani Je kamniški gojenec, 18-letml Anton Bcr-lee pri kopanju v Nevljici tako nesrečno padel v votlo, da Jo zadel ob kamnn in si zlomil hrbtenico. Kljub skrbni negi v ljubljanski bolnišnici je po enem tednu podlegel poškodbi. eeiežHfl i naš rrzoouor Na Jesenicah možnost usmerjanja v gospodinjske poklice Poklicno gospodinjsko šolo »Da bodo Jesenice dobile Po-bodo z letošnjim šolskim letom kliono gospodinjsko šolo ni na-prenesLi iz Poljč pri Begunjah ključje. ampak je do tega pri- Centra za napredek gospodinjstva bodo nadvse primerni, razen lega pa bodo tudi bolje Jz-koriftefll. Doslej so MU zasedeni v glavnem v večernih arah, ko so dekleta in žene lahko na- »Sola je dvoletna. Pogoji za vpis so dovršena osemletna osnovna šola, v Izjemnih primerih pa bo vpis možen tudi po zaključenih šestih razredih, toda z uspešno opravljenim spre- Sle nekaj prostega časa. Delno Jemnlm Izpitom. Drugi pogoj Je bo s Poklicno gospodinjsko šolo starost do 18 let. Kandidati Iz rešen tudi problem zaposlitve ženske delovne sile na Jeseni- H na Jesenice. Da bi izvedeli, zali kaj so so za to odločili, kakšni iso pogoji za vpis itd., smo se obrnili na upravnico jeseniškega Cemtra za napredek gospodinjstva, Ivanko Torkarjevo, ki I nas je o vsem podrobno sezna-g nila. mmimmmmmimmam slo Iz več vzrokov. Eden teh Jc želja Poljčanov - posvetiti se drugih krajev — naj omenim, da je ta poklic primeren tudi za moške — bodo lahko stanovali v internatu. Vzđrževaln'na ho znašala predvidoma 8000 dinarjev, prošnje 10 sprejem v Internat hod o morali interesenti priln/^i prehrane, internatih, hkrati s prijavo za vpis v šolo zdravstvenih in dru- do 10. Julija letos.«« eah. Dekleta in žene se bodo lahko usmerjale v gospodinjske poklice in s« kot absolventke zaposlile v kuharskem poklicu ali ekonomski službi v obratih družbene socialnih, gih ustanovah. Na Bledu se bo nam je predvsem kmetijstvu in gospo- do ,ahko specializirale še zu po darstvu, zato bo tam še nadalje ostala Kmetijska šola. Na Jesenicah pa so za omenjeno šolo prav vsi pogoji. Prostorni »Kakšni pa so pogoji za vpis in sodobno urejeni prostori na to šolo?« ftamez.no vejo te stroke,- dejala tov. Torknrjeva. Izvedeli smo tudi, da skrb za zadosten kader ni potrebna, saj bodo gospodinjske Učiteljic« iz Poljč nadaljevalo s svojim delom na Jesenicah. JllM1HHIttlHIMffiWlh1fl^^ RAZOČARANJE NA TRSTENIKU Cas košnje je , zalo vse h Ml . .. Na Seno/etih, na Povijah je 24, junija kar naprej odmevalo: »Zvečer bo kino na Trsteniku. Pohitimo! Zvečer gremo!« Prav tako v Babnem vrtu, v Cadovljah in Zabijah. V kino gremo. Sestdesetlelna mama sc Oglasi: -Mene tudi vleče. Tako hitim, da kar tcec od men". Zvečer crrem v kino.« »Ti tudi?« jo vpraša sedemdesetletni oče. »no, bom pa še jaz. šel. Tare/ je rekel, da bodo slovensko govorili.« Ves dan je odmevalo pod Slor-žičem: »Zvečer pa v kino na Trstenik! Saj linamo krajevni praznik!« Tudi plakati so vabili. Iz vseh strani so prišli, polni pričakovan .ja. polni prazničnega razpoloženja. Leno bo . ., Gledajo proti Kranju In čakajo. Izza ovinka prisijejo žarometi. Končno so le prišli! Ktrujenini 1,'utlem se obetata dve prijetni Iz. avtomobila pa sc zasliši: »Predstave ne bo!« »Zakaj?« vsi po vrsti vprašujejo, leda Opri-vičila, ki hI Inlrko odtehtalo njihovo razočaranje, ni bilo. SREBA, 28. JUNIJA 1961 KULTURNI RAZGLEDI STRAN A Navajen krat odžejam sem, da se največ m! c č n i h r e s t. t v raci- f jok. Tam običajno lahko dobim f brezalkoholne pijače vseh vrst, le na Jesenicah ni tako. »Nekaj brezalkoholnega bi rad. Imate kakšen sadni sok?* sem vprašal pred dnevi v jcsenAkr.' Mlečni restavraciji. f »Malinovcc lahko dobite, piva? pa žc nekaj dni ne smemo proda-t jati, ker so nam ga prepove lali.*f »Nič drugega nimate«? sem zf lačudcnjem vprašal. 0 »Nič*, sem dobil »zmagoslavni*f odgovor, kot da sc tam ponašajo sf tem, da so brez sadnih sokov. f A Kar sc Blejčanov tiče, so mit kar simpatični, le kolektiv tam- f kajšnje Mlekarne mi že dlje močno f preseda. Nered okrog njihovega poslopja presega žc vse meje. Niti trohico občutka nimajo za lepo in[ čisto! Le kaj so mislili tin.* dvorano na Bledu, zlasti še kot pomembnemu turističnemu kraju, zelo pogrešajo. Gradili bodo v dveh etapah. Prvi del zgradbe '/. dvorano bodo postavili najkasneje do septembra meseca, baj predvidevajo, dci sc bo v novi dvorani začel veliki šahovski turnir. Z gradnjo drugega dela poslopja bo«k> nadaljevali po festivalu in v prihodnjem letu. Načrti prek devajo namreč dve dvorani z odrom v sredini in I vsemi potrebnimi napravami in prostori, ki lahko Služijo večjim posvetovanjem. Novo poslopje bodo gradili na prostoru za restavracijo Blegoš pod Mežaklo. -Jb Večer narodnih pesmi in plesov Kranf, 27. junija — Jutri zvečer bo gostoval v Kranju mladinski ansambel UNG DANS KOFtET z Danske, ki bo izvajal danske narodne pesmi in plese. Ansambel je gost centralnega komiteja LM Jugoslavije in bo ha Gorenjskem nastopil dvakrat. Danes zvečer se bo predstavil jeseniškemu občinstvu, in sicer ob !0. uri v Cufar-jevem gledališču, jutri zvečer pa bo nastopil v Kranju v Prešernovem gledališču. Priprave za razstavo Kamnik — Poslopje gimnazije so začeli pleskati, notraf.je prostore pa urejati. V njih bodo pripravili gospodarsko razstavo, ki bo odprta v juliju v okviru ?f)-let-nice vstajo jugoslovanskih narodov. in ',M!Ml!tiIf!^tlllt^!Il!i!flIlffl^lII^nFfI?mmmtI!TTFf*t*',*...... NOVICE s knjižne police SOCIALNA ZGODOVINA UMETNOSTI IN LITERATURE — To pomembno dalo dobivamo tako tudi pri nas v prevodu Helene Menašc. Socialna zgodovina umetnosti in literature, Arnolda rlauserja, je izredno delo zgrajeno na odličnem spoznavanju ekonomike in sociologije ter o njunih vplivih na umetnostna stremljenja posameznih umetnostnih obdobij. Delo, Obsega dve deli. V prvem obravnava avtor umetnost v praskup-nosti, nato pa umetnost antike, srednjega veka in renesanse. Pivo delo končata manieii-em in barok. V drugi knjigi pa načenja Hauser rokoko, klasicizem, romantiko, naturali/em in impresionizem. Kljub temu, da jc cena knjigam visoka, jc Socialna, zgodovina umetnosti in literature delo po katerem bo rad segel vsakdo, ki ga zanimajo umetnostna vprašanja. MOč FILMA — Za Sadoulovo »Zgodovino filma«, ki smo jo dobili lani pri Cankarjevi založbi, bo v teh dneh izšla pri Mladinski knjigi nova knjiga lega velikega filmskega teoretika — Moč filma. Knjiga je v prvi vrsti namenjena širokemu krogu bralcev, ki se bodo ob njej seznanili s problemi lilmske umetnosti z življenjskimi potmi velikih umetnikov, s filmsko tehniko in estetiko. Prav gotovo je Razstava na Bledu Raz.stava v blejskem društvenem domu — priredUa jo je .TLA — si je ogledalo nad ,>000 ljudd. Med njimi jo bilo precej iz.letni-kov in izletniških skupin iz raznih krajev Slovenije in od drugod, bilo pa jo tudi nekaj tujcev. Blejska razstava je bila izpopolnjena s planinsko opremo in drugimi rxrcU 1e vrste, zato j«; vzbudila mnogo zanimanja mod gledalci. Mladini so med razstavo pfikazall tudi vojaške filme. Ob zaključku šolskega lota pripravljajo na blejski osnovni loj! tudi večjo razstavo likovnih izdel- Jr"f ' •> V •- V nrrj. štorih blejske šole bo razstavljeno n?d 150 različnih risarskih izdelkov v vseh mogočih tehnikah: na steklu, slikanje na mavec, z grafitom in rezanjem v mavec, z. lepljenjem mozrvka na prm!:-, tiskanje, barvanje s škrobom, z vo-'tVnimi kredami, tempere, akvareli, gvnši, monotipijo in podobno. Tako raznolika tehnika upodabljanja bo omogočila, da bo razstava Zanirnjva in pestra. Razstavljali bodo uCerid vseh razredov pod vodstvom akademskega slikarja Janeza Ravnika. Tehnične in risarske Izdelke so na posebni razstavi prikazali tudi v <"V---' i vri'.-u na.rB1*d,i. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI 33 • -. ..: llU V Ljubljani razstavlja 334 umetni« kov iz 30 držav. Vsi ti so razstavili 937 del. Vsa ta dela je (Krnila mednarodna žirija, ki ji predseduje znani francoski kritik — Jaeques I.assaig.no in OdloČila ta* kole: Prvo nagrado V višini "00'tOO dinarjev je prejel Yozo Hamn- Po zaključnih izpitih na Tehniški tekstilni šo?» v Kraniu 11 odličnjakov To dni so kot po vseh srednjih šolah, zaključil] z izpiti tudi na tekstilni šoli v Kranju. Od 140 absolventov šole. ki so bili pripsi.šoeni k opravljanju zaključnega izpita, jih je 137 izdelalo, med njimi tudi 11 z odličnim uspehom. 3 pa ?T> padli. Razen toča tudi 20 dijakov Zadnjega letnika niso pripustili k zakl ju Onemu izpitu, ker imajo Se popravne izpite v razredih in kolo marali dohiti zakljtični izpit v jesenskem roku. I.etos so kot izpraševalci na zaključnih izpitih Sodelovali tudi ljudje iz tekstilne industrije, med njimi direktor »Delto« iz Ptuja, direktor »Špika« iz Kranja, direktor »Pletenine« iz. Ljubljane ter nekateri strokovnjaki iz tekstilnih tovarn Tiskanino in Inteksa. Vsi •O «e o dijakih, ki iso uspešno opravili zaključni izpit, pohvalno izrazili. Večina dijakov, ki so končali Tehniško tekstilno solo v Kranju, se bo zaposlilo v industriji, nekaj pa se jih bo posvetilo nadaljnjemu studiju. iinunifi guchi (Japomska) za graf,i:>> »Zelje«, nagradi po 300.000 pa so podelili našemu ustvarjalen Rilcu Debenjaku za delo »Sledovi v ometu« in japonskemu s'-kar j u Kumu Sugniju za grafiko »Pde'e«. Z 250.000 denarji pa so bili nagrajeni Merlyn Evans, Miche Kohn in LuclanO de Vita. Na ble* nafti so podelili tudi številne odkupne nagrade. 0 Pravkar po ameriški umetnost rti zgodovinarji načeli debato, zakaj I« Italijanski pisatelj Ignatio Si-lono devdi populamejši v tujini kot doma v Italiji. Polemiko so pričeli v času, ko tekajo v Nevv Vorku Si Ione tov roman Lisice in kamelije. BUonejeva popularaosit v tujini jo zrasla v času, ko je italijanska cenzura bran'ln Italijanom branje Šiloncjevih dok Po povratku v domovino je italijanska publika Sildneja sicer sprejela, vendar kot ]x>v.sem novega ustvarjalca in ne umetnika z obsežnem literarnim opusom. ^Pod naslovom Trije svetovi Bo-rlsa PrNlr-rnaka, je izšla pred kratkim v New Yorku knjiga, ki opisuje Pasternakovo pesniško po' in njegov doprinos k svetovni literaturi. ^Časopis L'Europa Letteraria. ki izhaja V Rimu in ga izdaja združenje evropskih pesnikov in pisateljev je del svojega prostora posvetil jugoslovanski književnosti. Časopis pr'.občuie odlomek doslej neobjavljenega romana Aleksandra Vuča, poezijo T atlasi Ja Mla-denOVlča, odlomke in tekste Vo-libora Gli gorica, Predraaa Pro-tiea in še nekaterih drugih umetnikov. bližnje delo v pripomoček vsakomur, ki bi rad globjc secel v filmski svet. DRE.ICEK IN TRME MARSOVCI — Ime Vida Pečnjaka v literaturi za nase najmlajše ni novo. Pred nekaj leti smo se srečali z njegovo knjigo >?.ivali v ukrivljenem zrcalu«. Nova knjiga, je zaradi svoje aktualnosti predvsem pa zaradi samosvoje fantastike, na naše najmlajše še posebno zanimiva. Pripoveduje o Drcjčki, ki se ie spoprijateljil s tremi Marsovci, ki so na leteči cigari prileteli iz Marsa. Knjiga, ki b«) našla pri naših najmlajših širok krog ljubiteljev, jc i/da pri Mladinski knjigi v Ljubljani, domiselno pa jo jc opremil Štefan Plinine. PETNAJSTLETNI KAPITAN — Julesa Vrrna in njegovo fantastiko, ki se je v teh zadniih petdesetih letih več ali manj spremenila v realnost, naši mladi bralci dobro poznajo. V ponatisu dobivamo tako po letu 1949 Petnajstletnega kapitana ponovno na nns knjižni trg. Knjigo je prevedel Janez Gradišnik izšla pa jc pri Mladinski knjigi v Ljubljani. UMIRANJE NA ZEMIJI — I luarda Santa, je pretresljivo delo, ki nas seznani z življenjem kolumbijskih kmetov. Zgodba dela pripoveduje o malem kolumbijskem kmetu, ki si prizadeva ohraniti svoje človeško dostojanstvo v neenakem boju z veleposestnikom. Roman je izšel pri Prešernovi družbi. OB KONCU PA SE NEKAJ NOVIC s knjižnega trga beograjskih založ.b. Pri »Naučni knjigi« v Beogradu jc izšlo delo Stoianovie dr. Radmile -Teorija privrednog razvoja u socializmu. Delo obsega nekaj nad tri sto strani in stane 664 din. BoSko Petrovič pa je izdal knjigo pesmi »Ruj«. Zbirka ima M strani in dve strani predgovora in stane, 300 dinarjev. E 1 ||||||!llllll|l|!l|||||||ll!IM!inil!t!!|'!|l!Jl'li!Hi AUSCHWIT2 Dnevnik taboriščnega zdravnika Gole so poslali v sosedni prostor, navadno zato, da bi tam oblekli razkuženo obleko. Vrata so se neprodušno zaprla za njimi — bil je to res dezinfekeijski prostor taborišča D, kjer so razkuževali njivo obleko — in v desetih minutah »Posebne komande« ni bilo več. Njihova trupla so s tovornjakom odpeljali na »Grmado«. Ne čakamo torej brez vzroka trepetajočih src na konce alarma. Tokrat je trajal Iri ure. Ko smo spet stopili iz plinske celice, je bilo spet vse normalno razsvetljeno kyt navadno. Ležem in poskušam zaspati. Danes bo to šc teže kot navadno. Pri mojem obisku bolnikov v krematoriju II. mi drugo jutro pripoveduje vodja tamkajšnje »Posebne komande«, da so sc med alarmom približali taborišču partizani. Na skritem mestu so prerezali žično ograjo krematorijevega dvorišča in potisnili skozi odprtino tri avtomatične puške z municijo in 20 ročnih granat. Možje »Posebne komande« so zjutraj odkrili orožje in ga spravili v varno skrivališče. Čeprav je naš položaj brezupen, smo vendarle spet začeli upati. Dobro nam je znano: partizani, ki so nam prinesli orožje, niso daleč stran od tU, morda 25 do 30 km. Trdno smo prepričani, da nam bodo pri prvem letalskem preplahu spet prinesli orožja. V nekaterih razdobjih je letalski preplah vsak dan, včasih celo po večkrat na dan. Toda za nas pride v poštev le alarm ponoči, ko ugasne luč in se partizani približajo brez strahu. Le t rije, štirje nočni alarmi bi zadostovali, pa bi dobili dovolj orožja. Potem bi morda mogli tvegati osvoboditev S silo. Organiziran jc tegai načrta se je začelo pri »Posebni komandi« III. krematorija in se jc razširilo na ostale tri krematorije. Vse se pripravlja z največjo previdnostjo. Smrt preži na nas! Toda mi hočemo živeti! Otresti se moramo te ječe. Pa če se beg posreči le nekaterim, le dvema, le enemu, smo zmagali. Saj bi potem svet zvedel o grozodejstvih v taborišču Auschvvitz. Tistih pa, ki bi morali pri poskusu pobega umreti, vsaj ne bo iztrebilo esesovstvo kot mrčes. Umrli bodo kot ljudje. Za svobodo... Oberscharfiihrer Stcmbcrg me dostikrat obišče v secirni dvorani. Za časa \Veimarske republike je bil prometni policist v Berlinu, v tretjem rajhu je vstopil v SS. Nevaren mož, brutalen in inteligenten. Nekega dne mi pripoveduje, da bodo njega in šc tri tovariše poslali za nekaj dni v neko letovišče, da si odpočijejo. Letovišče je last SS in Uvi nekje v šlcskih \ gorah. Razen njega bodo odšli tja še Oberscharfiihrer Scitz, 3, Rottenfuhrer Hollander in 4. Rottenfiihfer Eidcnmuller. Vse štiri poznam. Vsi so najkrvoločnejši krvniki taborišča Auschvvitz. Cc mi po treh mesecih bivanja v »Posebni komandi« reče esesovec, cev 43. seja/ okrajnega zbora in 47. seja zboraj proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj z naslednjim dnevnim redom: 1. razprava in skleoanje o verifikaciji mandatov odbornikov OZ oztromia Z P OLO K ran i z območja * občin Radovljica in Skofja Lokai in zaprisega teh odbornikov; i 2. razprava in sklepanje o re-J organizaciji prosvetno pedagoško službe v okraju Kranj; 3. razprava in sklepanje o pre-* nehanju Servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Kranju in o ureditvi uporabe prevoznih sredstev za službene potrebo OLO Kranj; 4. razprava in sklepanje o spremembi odločbe o ustanovitvi Uradnega vestn'ka okraja Kranj in o spremembi pravil tega zavoda; kovščici, južno od Mohorja. Tisto jutro, 12. decembra, pa le 5. razprava in sklepanje o do-(Ibataljon prišel preko Stirpnika na delitvi v uživanje gozdnih parcel(IRovte in od tam naprej. Naporna KZ Naklo Predsednik OLO Jakob Zen, 1. r. OBJAVA Obveščamo vse člane AMD Senčne, ki imajo lastna motorna vozila, da je popis za registracijo motornih voz.il vsak dan popoldne od IS. do 19. ure v društvenih prostorih. Po razporedu se sedaj popisuje osebna vozila, za motorna kolesa pa kasneje, po objavi. To velja za celotno področje dejavnosti AMD Šenčur. AMD Šenčur POROČILO o žrebanja srečk, ki Je bilo 25. junija v Peči Srečke s končnicami so zadele dinarjev: 540 5.000 13430 60.000 24820 80.000 49860 60.000 1 400 5611 20.400 22571 30.400 23111 100.400 35161 60.400 37751 60.400 41841 100.400 62761 200.400 71231 40.400 74891 60.400 052191 800.400 369051 800.400 62 800 92 1.000 8872 20.000 73 2.000 143 3.000 713 3.000 09043 100.000 40233 100.000 42843 100.000 64123 60.000 73893 60.000 338933 500.000 94 1.000 634 10.000 42994 81.000 67244 40.000 97714 40.000 330744 4,000.000 45 1.000 65 800 85 800 95 800 825 3.000 466495 2,000.000 46 .800 76 800 66 800 86 800 40796 60.000 93876 40.800 230496 1,000.000 615806 500.000 147 3.000 827 5.000 57387 40.000 8 400 66108 60.400 67498 40.400 71768 40.400 75538 40.400 82048 60.400 3749 20.000 02289 80.000 52569 80.000 70439 40.000 79089 80.000 tam šele Čez dobre pol ure. Toda lahko bi jih tu »pozdraviti« z ognjem in jim priredili vroč sprejem v tistem mrzlem jutru. Nekateri borci niso bili za to. Drugi pa so se navduševali. Med temi je bil zlasti komandir čete Jaka Bernard. Ta je bil na moč drzen in tudi vojaško sposoben. Odločili so se za »sprejem«. Pred vasjo so postavili močno zasedo. Položaj je bM odličen in urnik zagotovljen. Nič hudega se jim ©e more pripetiti. Nestrpno so pričakovali Krc'a-'i j a. Končno so tre Nemci pribii-"mIj, prihajali so dokaj razpoloženi. Nekaj desetin očes jih je opazovalo prek muhe na mavzericah >li mitraljezih. Toda morali so iskati povelje. Sekunde po bile lolge, mišice napete. Prvi Nemci so že bili na pravi razdalji na .'Ttrel. Takrat se je zgodilo meka j nepričakovanega. Divji zajec je ves preplašen v dolgih lokih priskak-ljal iz grmovja, prečkal cesto in bežal. Nemci so ga opazovali. Zbrali so se v gruče, kazali s prstom za zajcem, vsi zamaknjeni in nekako srečni, da povzročajo tak strah kamor pridejo. Prav v tistem trenutku pa je zaropotalo iz zasede. Med Nemci je nastala prava zmeda. Prvi so že obležali nepremični na fleh, drugi so iskali zaklonišča, a svim-čonke so jim Žvižgale smrtno pe- l decembra pri Knapah" ob Bu- ' 9em"" Boj je in kratck- Po nekih poročilih je pokalo samo 12 minut. Samo eden je zbežal. Sesti nitirideset trupel je ležalo na snegu, pet pa jih je bilo ranjenih in ujetih- Borci so se zatem oborožili do zob. Na snegu je bilo razmetano 38 pušk, 6 pištol, 80 ročnih bomb, tri brzostrelke in trije rnjSkomitraljezi. A v taistem mrzlem debelem snegu, na pragu hude zime, je prišlo borcem še posebno prav 46 nemških škornjev od tistih, ki so v imenu »Velikega« Reicha našli svoj grob na uporni slovenefei zemlji. Cankarjev bataljon je zatem S4ane Kersnik-Jelovčan padu na viadukt v Preserju pa se je temu bataljonu pridružila tudi Samotarska četa. Tako močna enota je bila že kos večjim bojem, kar se je bilo pokazalo tudi hoja po snegu je bila borce že utrudila. Na tla so položili zaboje municije, nahrbtnike in kotle ter si privoščili kratek počitek. Takrat so zapazili, da gre iz Zapre-valj navzgor po vojaški cesti večja skupina Nemcev. Dvainpetde-set so jih našteli. Za njimi so sem in tja po snegu stikali psi. Komandant bataljona Jože Gregorčič se je posve lov al s člani štaba in nekaterimi borci. Nobena krenil proti Poljanski dolini, j Nemce je poraz pod Malim vrhom, hudo prizadel. Zlasti še, ker je bila to policijska četa izbranih nacistov, oboroženih od nog do glave in opremljenih z izvidniški-mi psi. I PO DVAJSETIH LETIH To je le drobec uspehov Cankarjevega bataljona, ki je bil ob obeh vstajah: julija in decembra 1941 na Gorenjskem osrednja udarna partizanska enota. Od prvega ognjenega krsta s sovražnikom v Kotliču (Partizanski vrb) na Jelovici 8. avgusta, ko .bo Nemci imeli 30 mrtvih, pa do znane herojske dražgoške bitke, jo bil ta bataljon simbol vstaje in tipanje v končno zmago med nagimi ljudmi ter strah in trepet za okupatorja. Hrabrost borcev tega bataljona in smelost vodstva j© bita zgled vsem poznejšim partizanskim enotam na tem območju. Letos, ob 20-letnici revolucije,' se bodo pod zastavo te enote zbrali nekateri preživeE. borci ia krenili na 100 kilometrski pohod na Poljane. Z njimi bodo ŠK tudi športniki, mladina itd. Bataljon bo krenil z Jesenic 2. julija zjutraj. Prvi dan bodo šli čez Dobravo, preko Bleda do Ribnega (tam se jim bo pridružil še VDV bataljon iz Radovljice) ter nadaljevali skupno pot čez Lancovo, Kropo in Jamnik do Dražgoš. Tam bo velik miting, na katerem bo govoril eden izmed preživelih borcev, narodni heroj polkovnik Anton Dež-man. Naslednji dan pa bodo obiskali nekatere zgodovinske kraje na Jelovici ter se čez Kupllesnik spustili v dolino in prenočili v Gorjah. Cankarjev bataljon bo vodil Stane Kersnik- Jolovčan. Kersnik je bil najbližji sodelavec Jožeta Gregorčiča, prvi med smelimi borci te enote in je bil ves čas borbe na odgovornih vojaških in političnih mestih. Mnogi se ga pa spominjajo tudi kot alpinista, saj je med drugim vodil tudi našo prvo alpinistično odpravo v Himalajske vrhove. -I. c. S. J., Jesenovae iVPRAŠANJE: Kot Stipendist dobivate po pogodbi O štipendiranju štipendijo do 1. sept. 1961. Ker pa bo mesto, kjer boste nastopili službo, prosto že z 31. julijem, vas zanima, če imate zakonito pravico do plače v mesecu . avgustu? SODGOVOR: Za vsakega državljana, ki stopi v javno službo, se . izda odločba o imenovanju. Z od-I loebo o imenovanju se določi po-' ložaj in plača. Uslužbensko raz-' 'merje nastane z dnem, ko i meno-( vani na podlagi odločbe o imenovanju nastopi službo. Z nastopom službe pa nastanejo pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja, se pravi, da boste s tem dnem lahko uveljavili pravico do plače. R. S., Kranj VPRAŠANJE: Sprašujete, koliko vam pripada letnega dopusta, ker imate 20 let delovne dobe in ste sedaj zaposleni saimo štiri ure dnevno? ODGOVOR: Za 20 let delovne dobe vam pripada 24 dni letnega domista. Vs»š«» vnraSanfo na le oo- manjkljivo, ker niste povedali za-1 kaj ste zaposleni samo 4 ure dnevno. L L, Cirče VPRAŠANJE: Zanima vas, v kakšnih primerih ste oproščeni carine na motoma vozila, ker ste 60-odstotni invalid in kakšni pogoji zadostujejo, da bo vaš sin služil skrajšani vojaški rok 1 leto? ODGOVOR: Po 6. točki 7. člena Uredbe o začasni splošni carinski tarifi sc carine nc plačujejo za osebne avtomobile tn motorna kolesa, ki jih uvozijo invalidi, pri katerih je invalidnost take narave, da Jim je osebni avtomobil oziroma motorno kolo nujno potreben za normalno gibanje in opravljanje poslov. Po odredbi o kategoriji invalidov, ki imajo pravico do ugodnosti pri uvozu osebnih avtomobilov in motornih koles pa so do oprostitve iz 6. točke 7. čl. Uredbe o začasni splošni carinski tarifi (oprostitev carine) in tarifne številke 30, opombe 2. pod b) uredbe o tarifi prometnega, davka med drugim upravičeni vojni in mirovni vojaški in-vaVbll od I. do vštete IV. Mtvo'i** Pravico do skrajšanega enoletnega vojaškega roka imajo edino sinovi hranitelji, ki preživljajo svoje starše. Prošnjo z dokaznim gradivom je treba vložiti pri pristojnem vojnem odseku. V. V., Dolenja vas VPRAŠANJE: Sprašujete, če vas lastnik družinske stanovanjske hiše lahko postavi na cesto, ker ne streže te več njegovi materi. ODGOVOR: Zakon o stanovanjskih razmerjih točno določa razloge zaradi katerih vam lastnik družinske stanovanjske hiše lahko odpove stanovanjsko pogodbo. Ker v vašem primeru ni podan noben od z zakonom naštetih razlogov, vas lastnik stanovanjske hiše nc mote postaviti na cesto. Tudi če bi obstojaj kakšen bistven razlog, ki ga zakon določa, vam lastnik stanovanjske hiše mora preskrbeti najpotrebnejše prostore za stanovanje. Stanovanjska pogodba se lahko odpove nosilcu stanovanjske pravice samo s tožlie, ki se vlo",i pri okraj- Vio^i uuevi vamju v kopališča..« / 5528991322