Leto 1885. 273 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXIX. —Izdan in razposlan dne 10. septembra 1885. 133. Postava od 6. septembra 1885, o tem, pod katerimi nveti bode podeliti novo dopusti o poslovršbe na severni železnici, slovoči po cesarji Ferdinanda, in kako naj se zvršijo pravice do odkapa, katere bode v istem pri* držati državi. 8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö : Ölen I. Vladi se daje oblast, delničarski družbi izključljivo privilegovane Cesar-lerdinandove severne železnice, katera v bodoče imej firmo (trdko) : „C. kr. pri-vilegovana Cesar-Ferdinandova severna železnica“ pod uveti in načini, ustanovljenimi v niže sledečem dogovoru, katerega sta ministra za financije in trgovino z ravnateljstvom imenovane družbe na Dunaji dne 10. januvarja 1885 ukrenila, (lopU8tilo (koncesijo) za pošlo vrŠbo po železnicah, navedenih v §. 1 dogovora, podeliti sosebno proti temu, da naj z dobo, ko se podeli to dopustilo, privilegij od 4. marcija 1836 (Št. 50 zb. p. p.) z dodatki vred izgubi svojo moč. Člen II. Zgornji pooblastitvi postavlja se dalje Še ta uvet, da morata §§. 7 in 23 dogovora sluti (glasiti) takö le: §• 7. Pravica, določevati tarife, kakor tudi deležnost čistega dobička pridržuje se državi za celo družbino javno železnocestno omrežje (§§. 1, 9, 10 in 15) — izimši 8amo lokalne železnice (§§. 16 in 19), — po meri naslednjih določil: 1. Normalne (tudi specialne) tarife, izimne tarife in postranske pristojbine ?a vožnjo ljudi in blaga (brzovoznega blaga, voznega blaga, živih živali, vozil 'n mrličev), tako tudi razredbo blaga in splošna tarifna določila (del I) za preva- (SlOY.Dl.oh.) 60 žanje blaga brzovoznega in drugega, po tem živih živali, vozil in mrličev ustanavlja, zaslišavši družbo, vsak čas c. kr. ministerstvo trgovine. 2. Družba hoče se temu, kakor ministerstvo trgovine tarife določi, podvreči brez pridržka in brez ozira na svoj čisti dobiček, koliko ga bode, ako pri tem ministerstvo za trgovino : a) tarif, katere je družba uže današnjega dne niže postavila nego so na zahodnih državnih železnicah, ne zniža pod to izmero; b) v ostalem za omrežje severne železnice ne ustanovi nižjih tarif, nego so dno 10. januvarja 1885 veljavše normalne (tudi specialne) tarife in izimne tard® zahodno od Dunaja mesta ležečih glavnih prog avstrijskega državnega železnocestnega omrežja. Pri tem bode tarife za kopano ogljije iz Ostravsko-Karvinskega okroga vsak čas od jame, odnosno z rudniškega Dombravskega kolodvora — vračunjaje pr1' stojbino manipulacijsko, — ki naj se z 20 kr. avstr, veljave od bečve (tone) največ odmerja, — in sicer takö ustanoviti, da so za rudniško železnico — vzevsi enotno srednjo distancijo — ne bodo računili višji enotni postavki nego po javnih železnocestnih progah, ki so predmet novemu dopustilu, in da se bodo torej v81' čiharni postavki od posamičnih jam ali rudnikov in z Dombravskega rudniškega kolodvora popolnem enake mere držali. 3. Kadar se iz sklenenega vršbenega računa katerega leta pokaže, da družb® čisti dobiček (število 6) preseza iznos, enak cifri letne dividende po 100 g^‘ avstr, veljave v notah za vsako delnico (akcijo) Cesar-Ferdinandove severu® železnice — in vzelo se je, da je vseh delnic 74:.511 */4 P° 1-000 gld. konv-denarja = 1.050 gld. avstr, veljave, — ima ministerstvo trgovine pravico, tarif® znižati še pod izmero povedano v številu 2, lit. a—b. V tem slučaji treba j® P° določilih obseženih v št. 2, poslednjem odstavku, znižati v enakem razmerji tud1 pristojbine rudniške železnice. Ako se vsled takšnih nadaljšnjih znižeb tarif najde, da čisti dobiček družb0 (štev. 6) ne d< seza povedane visokosti, sme zarad tega družba samo zahtevati» da se tarife toliko predrugačijo, kolikor je previdoma potreb i, da one izgube ve ne bode. 4. Ako se po meri redno sklenenega vršbenega računa enega leta pokaŽ®» daje v istem doseženi čisti dobiček družbe prestopil iznos od 100 gld. avstI' veljave na delnico, treba bode prebitek — ne krateč trgovinskemu ministers^11 pristoječe pravice, se dalje znižati tarife, — po polovici razdeliti med državo i° družbo ter je družba dolžna, delež, ki pripada državi na svobodno razpolaga^6’ v štirih tednih po zavrŠku vršbenega računa odpraviti na državno upravo. 5. Prebitni deleži, ki po zgornjih določilih (št. 4) državi pripadajo, izločij0 se iz čistih donosov železnocestne poslovršbe, kadar se bode odkupščina določa (§. 5, lit. a). 6. V Štev. 2 do 4 imenovani čisti dobiček družbe ugane se pod nadzoroö1 trgovinskega ministerstva, kateremu je pridržana pregledba dotičnih raČunov’ leto za letom na ta način: , j a) Za rudniške naprave (družbine rudnike na kopano ogljije, Ostravsko rU niško železnico, briketno fabriko Ostravsko) z eno, in za javno želez*10 cestno podjetje (§§. 4 in 5), obsezajoče druga družbina podjetja ra^v . lokalnih železnic (§§. 16 in 19), katero o svojem času pripade nazaj držav ’ odnosno podleži odkupni pravici, z druge strani postavijo se ločeni p°8 vršbeni računi, v katere bode vpostavljati vršbene dohodke in vršbene raz-hodke dotičnib podjetij. Družbini dohodki iz obresti in obrestovanje njenih visečih in pa založenih dolgov, kateri stopajo na mesto visečih, po tem donosi družbinih zalogov (fondov), kolikor jih ostane po odbitku dotiČnih bremen, niso predmet poslovršbenega računa. Nasproti treba je va-nj vpostav-ljati kot dohodek javnega železnocestnega podjetja obresti prihajajoče družbi od povprečne odkupščine za 600.000 gld. avstr, veljave v notah, ako bi država (§. 14) odkupila družbin delež Dunajske zvezne železnice. b) Troski občne uprave in vsi drugi razhodki, ki zadevajo vsekolino družbinih podjetij ali družbo kot tako, vendar izimši obrestovanje in odplačevanje na-pravne glavnice, porazdelč se na poslovršbene račune po ključi, ki ga ustanovi trgovinsko ministerstvo. c) Od vršbenega prebitka, ki se po le tem za javno železnocestno podjetje najde, odbijejo se naslednji členi ali postavki : aa) iznosi potrebni vsakokratno za obrestovanje in razdolžbo (amortizacijo) družbinih predstvenih zajmov, kolikor se isti ne tičejo lokalnih železnic (§§. 16 in 19), doštevši letnine, ki jih je po §. 4 dajati v raz-dolžbeni zalog; bb) iznosi, ki jih je po črteži vsled sukcesivnega izžrebovanja v štev. 3 imenovanih delnic v njih odplačilo po nominalni njihovi vrednosti uporabljati, odbivsi obresti po pet od sto, ki prihajajo na uže izžrebane delnice, ter prirastajo razdolžnini. d) Kar po odbitku pod aa) in bb) navedenih postavkov od poslovršbenega pre bitka javnega železnocestnega podjetja ostane, to je čisti dobiček družbe v zmislu štev. 2 do 4. 7. Vsi prepiri o znižbah tarif, omenjenih pod štev. 3 §' 7, in tako tudi o Astern dobičku, ki se ugiblje po štev. 6 tega paragrafa, spadajo pred razsodišče ^stavljeno iz sedem udov, v katero po dva uda imenuje vsaka izmed obeh pravdnih strank, a ostale tri ude polni svetovalstveni zbor vrhovnega sodnega dvora voli iz svoje sredine, iti to razsodišče razloča le-te prepire, a ob enem tudi v®e kake prepire o svoji lastni pristojnosti na prvi in poslednji stopinji ter ne k°di nikakega nadaljšnjega vzklica do rednega sodnika.“ §. 23. „Ako bi iz tega dogovora nastali kaki zasebno-pravni prepiri, katerih dogon pridržan razsodišču (§. 7), naj jih razloča c. kr. deželno sodišče na Dunaji“. Člen III. V členu II, §. 7, st. 2, lit. a—h imenovane tarife, katerim podvreči se je J*ružba po napomnjenem odstavku dolžna, treba je precej vvesti, čim bode nova *°ncesija podeljena, ter naj veljajo kot maksimalne tarife. Člen IV. Uravnujoč tarife za omrežje severne železnice (§§. 7 in 8 dogovora) naj se P^1 enakih razmerih z domačo produkcijo ne postopa neugodneje, nego s produkti0 vnanjih dežel. Člen V. Za zvrševanje pravice trgovinskemu ministerstvu po členu II, §. 7, st. 3 pri-stoječe, tarife zniževati, veljâ naj sploh to načelo, da naj normalne (tudi specialne) tarife, izimne tarife in postranske pristojbine po omrežji severne železnice ne bodo više odmerjane, nego so vsakočasne tarife zahodnih državnih železnic, ter je v tem postopati takö le: a) Ako bi ta čas, ko se imajo tarife znižati, navedene tarife zahodnih državnih železnic bile nižje od tarif severno-železničnega omrežja, treba je le te znižati na mero prvih ; b) kadar ni tako, kakor se je reklo pod a), ali če je ondukaj v misel vzeta znižba tarif uže storjena, naj se nadaljŠnje znižbe tarif zvršijo v toliko, kolikor se zdi biti potrebno z ozirom na koristi (interese) skup zadevajoče in po meri občnih narodno-gospodarstvenih potreb ; c) tarife naj se takö (lit. a in b) znižujejo brez ozira na to, da se s tem previ-doma v bodoče umanjša delež dobička, ki je državi po členu II, §. 7, št. 4 pridržan. Člen VL Vlada naj skrbi za to, da bodo vsakovrstni prispevki v pričuvni zalog (reservni fond), ki se vpostavljajo v poslovršbeni račun (člen II, §. 7, št. 6), najstrožje na mero resnične potrebe omejeni. Člen VII. Vladi se daje oblast, v času, katerega ona določi, po dogovorjenih načinih zvršiti pravico državi v §. 14 zgoraj omenjenega dogovora pritegneno ter odkupi*1 šestinski delež Dunajske zvezne železnice, ki ga ima Cesar-Ferdinandova severna železnica. Člen VIII. Za slučaj, ko bi se zvršila državi v §. 5 dogovora pridržana pravica, odkupiti vsekoliko podjetje, katero je predmet novemu dopustilu, zaukazuje se uže zdaj, da bode pri ugibanji čistih donosov železnocestne poslovrsbe, katero nastopi po §. 5, lit. a dogovora zarad tega, da se določi odkupŠčina, od vršbenih razhod-kov, ki se vpostavijo v poslovršbeni račun, izločevati one davke, kakoršni so pridobnina in dohodarina itd., katere iz odkupščine plačevati bi družba tudi p° storjenem odkupu dolžna bila v zmislu zakonov, veljajočih o času odkupa. Člen IX. Pričujoča postava pride v moč z dnem, katerega bodo razglašena, ter Je Mojemu ministru za financije in Mojemu trgovinskemu ministru naročeno zvršiti jo. Na Dunaji, dno 6. septembra 1885. Franc Jožef s. r. Dogovor sklenen na Dunaji dne 10. januvarja in 17. julija 1885 med c. kr. ministrom za financije in c. kr. ministrom trgovine v imenu državne uprave z ene in pooblaščenimi zastopniki ravnateljstva n. priv. Cesar-Ferdinandove severne železnice z druge strani. ------ §• 1. Pod firmo „Izključljivo privilegovana Cesar-Ferdinandova severna železnica“ pri trgovinskem sodišči vpisani delničarski družbi, katere firma naj poslej slove „C. kr. privilegovana Cesar-Ferdinandova severna železnica“, podeljuje se novo dopustilo za poslovršbo po vseh od te družbe do zdaj dodelanih ali pridobljenih železnicah, katere služijo javnemu prometu. Te železnice so sosebno: 1. Glavna železnica od Dunaja do Krakova s krili v Brno, Olomuc, Opavo, Belsko, Granico in Miloviče; 2. krilne železnice od Floridsdorfa v Jedlesec, od Gänserndorfa v Marchegg in od Bogumina (Oderberg) do pruske meje; 3. moravsko-sleska severna železnica od Brna na Olomuc v Sternberg s krilom od Nezamislic v Prerov; 4. panoga od Dunajskega kolodvora severne železnice do Dunavske nabrežine in k Dunavski Pobrežnici; 5. železnica od Belskega v Živec; 6. železnica od Bretislava (Lundenburga) v Grussbach in Zellerndorf. Novo dopustilo podeljuje se na podlogi veljajočih postav in v zmislu ukaza od miuisterstva za trgovino, obrte in javne gradnje od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), o podeljevanji koncesij Za gradnjo zasebnih železnic (postava o dopuščanji železnic). Z dobo, ko se podeli novo dopustilo, izgubi svojo moč najvišji privilegij od 4. marcija 1836 (Zbirka političnih postav 64. zvezek, št. 50, stran 436). Ob onem izgubé svojo moč poznejša, delničarski družbi Cesar-Ferdinandove severne železnice Podeljena dopustila od 12. aprila 1840, 7. junija 1845, 18. marcija 1847, 26. junija 1858 (ukaznik trgovinskega ministerstva št. 38), 6. maja 1867 (Drž. zak. št. 82), 22. junija 1875, 30. maja 1876 (brž. zak. št. 88) in 23. avgusta 1876 (Drž. zak. št. 112). Vendar ostane s preinakami ukrcnenimi v pričujočem dogovoru veljavno po določilih v §§. 17 20 Najvišjega dopustnega pisma od 6. maja 1867, Drž. zak. št. 82, za moravsko-sleško severno ‘beznico dodeljeno državno poroštvo za oni letni donos, kateri je potreben v obrestovanje in amortizacijo efektov izdanih zarad dobave železnocestne napravne glavnico. §. 2. Določila novo koncesije bodo se počonši od časa, katerega se podeli koncesija, uporabljala na V8e v §• I navedene železnice, katere naj poslej sestavljajo eno enotno ali edinstveno omrežje. S to dobo ugasnejo vse kakeršne koli družbi kot taki, ali v oziru na posamične sestavine njenega železnocestnega omrežja doslej pripuščene izime ali eksemcije, posebne praviee in oprostitve s časnimi oprostitvami od davkov in pristojbin vred, ki so ji bile dodeljene za železnice navedene v §. 1, št. 5 in 6. Po le-tem se zlasti naslednje dogovorno ustanavlja: aj O podelitvi novega dopustila pridrži se državi gledé vsega železnocestnega omrežja družbinega, tudi onih železnic, ki so bile na podlogi najvišjega privilegija od 4. marcija 1836 izvedene ali v rečeno omrežje pozneje privzete, pravica pripadnosti, kakor tudi odkupna pravica po meri tu niže stoječih določil. bj Obrana proti napravi novih železnic dodeli se, — dokler bode novo dopustilo v veljavi, samo v obsegu, kakor ga določa §. 9, lit. b) postave o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238. c) V novem dopustila uravnajo se storitve ali oprave za vojaške svrhe, za c. kr. telegrafski zavod in za druge veje javne službe po meri onih dopustilnih določil drugih avstrijskih zasebnih železnic, katera so državi najugodnejša. Gledé tega, kar ima družba storiti za c. kr. pošto, uporabljala se bodo določila, obsežena v naslednjem §. 3. d) Dokler bode veljala nova koncesija, treba je razdolžbo delničarske glavnice družbine izvesti po črteži, katerega odobri c. kr. državna uprava. Vsak predstven zajem in pa vsako pomnoženje delniške glavnice treba da prej odobri c. kr. državna uprava, kateri ostaje pridržano tudi odobravati obrazce, kakeršni naj se uporabljajo. e) Izrečno se prihranja v polnem obsegu, kakor pri katori koli drugi zasebni železnocestni družbi c. kr. vladi zvrševanje državne pravice do nadzora po zvanih v to oblastvih in organih, sosebno po cesarskem komisarji, kateri bode imel tudi pravico, biti pričujoč v vseh sejah družbinega načelništva. §. 3. Gledé tega, kar ima družba storiti za c. kr. pošto, dogovorjeno je naslednje : a) Družba ima dolžnost, poštnim namenom potrebne prostorije na Dunaji in zunaj Dunaja mesta po vsakočasni potrebi zastonj dobavljati. b) Družba ima dolžnost, pošto, spremljajoče jo uradnike in služabnike in pa nadzornike z vsakim vlakom, ki ga napoveduje vozni črtež, odpravljati in v to potrebne vozove, po potrebah poštnega upravstva narejene, tudi poštno-ambulančnc vozove, zastonj dobavljati in vzdrževati. c) Voziti bode: I. brez odplate 1. pod b) navedene poštne organe, 2. z brzovlaki (kurirskimi vlaki) po en četvero ko lesni ambulančni voz, 3. z vlaki za ljudi in raeševitimi vlaki, (med temi poslednjič omenjenimi razumevajo se tudi vlaki za blago, s katerimi se tudi ljudje vozijo), en osmerokolesni ali dva četvero-kolesna voza, II. za odplato 4. pridane vozove z vlaki za ljudi in mešovitimi vlaki, ter dobiva družba za vsak četvero-kolesni pridani voz za kilometer vožnje, če se voz res rabi za poštno vožnjo, povračila po 17 kr. avstr, veljave. 5. Glavne in pridane vozove z brzovoznimi vlaki za blago ali s tvornimi vlaki takisto, d» povračilo za vsak četverokolesni voz (brez razločka, bodi si glaven ali pridodan voz) kilometer vožnje, če bo res rabi za poštno vožnjo, po 9 kr. avstr, veljave iznaša. d) Letna povprečnina od 10.500 gld., ki se opravlja po dozdanjih domombah za odpravo voz poštne ambulanoije, naj po podeljeni koncesiji odpade ter no bode za to odpravo poslej o. kr. pošta nič več povračevala. e) Pisemsko-poštne poslatve, ki jih ne sprovaja noben poštnik, naj železnocestni služniki po»1-0 dujejo. §• 4. Veljavnost novega dopustila se končA z 31. dnem decembra 1940. 8 to dobo prejde last vsega podjetja, katero je predmet nove koncesije, sosebno last železu samih, last zemljišča in tal in pripadajočih zidanic ali stavbin, z vso neprimično in premično P1 tiklino vred, tudi vozilnega parka in vsakovrstne zaloge, zdajci vsled postave in neposredstveno na državo. Last preide takd brezodplatno ; vendar se v zmislu ukazila, stoječega v §. 8 postave o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, določa, da bode za vozilni park povrniti cenilno vrednost, katera se najde s posebno domembo ali — ako bi se taka domeraba do iztečaja koncesije ne napravila — ustanovi z uporabo zmislu primerno propisov o razlastitvi zarad naprave železnic in dotične poslovršbe. Last pričuvnih zalogov, napravljenih iz vršbenih donosov, ostane družbi. Družba ima dolžnost, državi preoddati železnico bremen prosto, čim poteče koncesija. Ako bi vendar tist čas od knjižno na železnico vpisanih predstvenih zajmov družbe kaj bilo po dozdanjih razdolžbeuih črtežih še ne izžrebanih ostankov, prevzame jih država kot samoplačevalka proti temu, da družba državi prav tist čas prepusti v last razdolžen zalog, ki ga ona napravi in hrani m do katerega bode drugi ključ imela c. kr. državna uprava; v ta zalog naj se dne 31. decembra 1886 in tako vsako izmed naslednjih let, dokler bode koncesija še trajala, iz družbinih sredstev po 63.063 gld. 02 kr. avstr. velj. v srebni in 19.648 gld. 52 kr. avstr. velj. v notah odkaže. Ta dotacija zaloga, od iste idoče obresti in obrestne obresti naj se koristonosno naložč tak6, kakor državna uprava določi. Dobro se razumeva, da dobodi družba popolno pravico do svobodnega razpolaganja z onim raz-dolžnim zalogom in bodi odvezana dolžnosti, dalje vzdrževati in zakladati ga, čim razdolžbene črteže svojili predstvenih zajmov tak^ uravna, da se ti zajmi, dokler teče koncesija, do dobrega odplačajo. §. 5. C. kr. državni upravi pridržuje se pravica, vsečiharuo podjetje, katero je predmet novemu dopustila, počenši od 1. januvarja 1904 kadar si koli bodi za državo odkupiti. Ce se poprime te pravice, pridobi država last železnic in njih pritikline v razsežaji, povedanem v §. 4, sosebno tudi vozilnega parka, za katerega bode veudar v slučaji odkupa opraviti posebno povračilo. V §. 4 omenjeni pričuvni zalogi ostanejo družbina last, nasproti bode po §. 4 napravljeni raz-dolžni zalog v oni visokosti, katero bode do odkupnega časa privzemši dotle natekle obresti in obrestne obresti dosegel, preoddati državi v last, in po tem družba ne bode več opravljala nadaljšnjih 'etnin v ta zalog, marveč, če jih bode po meri končnih določil v §. 4 še sploh potreba, bodo se iste letriine odbile od odkupščine, ki jo bode plačati družbi. Poleg teh bodo veljala še naslednja določila : nj Da se določi odkupščina, najdejo se čisti donosi železnocestne poslovršbe, doseženi v sedmih vršbenih letih, katera so bila pred samim odkupom; od teh so odbijeta dve najneugodnejši vršbeni loti ter se srednji čisti donos ostalih petih let izračuni. Soglasno se priznava, da se za poslednje „vršbeno leto izmed sernih let, ki je teklo ueposrednje pred samim odkupom“, ima razumeti poslednje vršbeno leto, katerega računi uže popolnem završeui predležč, torej v slučaji, ako bi se odkupna pravica s 1. dnom januvarja 1904 zvršila, leto 1902. Ugibaje čisti donos treba je razhodkom poslovršbenega računa doračunjati tudi razhodke ali troškove za rekonstrukcije in obnove vsakovrstne, ki so bili plačani iz pričuvnih ali obnovnih zalogov, a nasproti naj se od vršbenega prebitka ne odbijajo troški za obresti in amortizacijo (bremena predstvenih zajmov, dodavši dotacijo razdolžnega zaloga omenjeno v §. 4, odplačevanje in obrestovale delničarske glavnice), ki se nahajajo v oddelku E splošnega računskega obrazca za poslovršbo avstrijskih železnic od 1. januvarja 1867. f>J Letnina, enaka srednjemu čistemu donosu, najdenemu, kakor se je gori reklo, za še ostali čas koncesijo sestavlja (veljâ za) odkupščino. oj .Še ne izžrebane ostanke na železnico knjižno vpisanih družbinih predstvenih zajmov prevzame država, da jih bode — odbivši od odkupSšiue in vračunjaje jih va-njo — sama in edina plačala — pod uvetom, da družba doseže oproščenje od svoje osebno vežoče dolžnosti, kolikor je to zakonito potrebno in dopuščeno. d) Iznosi potrebni v vsakem posamičnem letu do konca koncesije za obrestovanje in odplačevanje predstvenih zajmov, katere država kot samoplačevalka prevzame, in pa v §. 4 omenjene raz-dolžilne letnine odbijajo se od letnine odkupščinske. Kar letnine ostane po le tem, bode se v poluletnih, 30. junija in 31. decembra vsako leto do onega časa, ko poteče koncesija, dekur-sivno dospevajočih delih (ratah) družbi plačevalo. §. 6. Cesar-Ferdinandova severna železnica jemlje na se dolžnost, pod imenom državnega poroštva za moravsko sleško severno železnico prejete poroštvene ponapredščine vsega 8,088.657 gld. 21 kr. avstr, veljave v srebru z dotičnimi obrestmi po štiri od sto, kar se jih nateče do dne vračila tega dolga iz ponapredščin, v šestih mesecih po usovršenji (perfekciji) tega dogovora državi vrniti ter plačati. Za proge moravsko-sleške severne železnice naj se v bodoče ne piše poseben račun o poslovršbi. Cesar-Ferdinandova severna železnica jemči v bodoče tudi državi nasproti z vso svojo imovino in z vsemi svojimi dohodki v prvi vrsti in predstveno, vendar ne krateč predstvenih pravic drugi"1 Verovnikom (upnikom) pristoječih, za plačilo obresti in za amortizacijo efektov izdanih v dobavo nepravne glavnice za moravsko-sleško severno železnico, in to takô, da bi samo tedaj, ko bi zgornje imetje in zgornji dohodki ne bili zadosti za omenjeno plačevanje obresti in amortizacije, mogoče bil" vnovič zahtevati državnega poroštva. Ob enem izrekuje Cesar-Ferdinandova severna železnica, da ona za pretekli čas ne more iz poroštvenega razmerja vzdigniti nikakeršne iskovine. Dalje se zavezuje Cesar-Ferdinandova severna železnica, da hoče kot nadomestek za nastavsi po novem enotnem dopustilo odlog pravice do pripada železnocestnih kosov Floridsdorf-Jedlesee, Gäuserndorf-Marchegg in Bogumin-pruska meja, pristoječe državi, v šestih mesecih po usovršo' pričujočega dogovora povprek 1,314.732 gld. 11 kr. avstr, veljave v gotovih novcih državi plačati. §.7. deležuost čistega 1, 9, 10 in 15) — dobička pridržuje se državi za cel" izimši samo lokalne železnice (§§• Pravica, določevati tarife, kakor tudi družbino javno železnocestno omrežje (§§. in 19), — po meri naslednjih določil: 1. Normalne (tudi Rpecialne) tarife, izimne tarife in postranske pristojbine za vožnjo ljudi in blaga (brzovoznega blaga, voznega blaga, živih živali, vozil in mrličevj, tako tudi razredbo blag" 1 splošna tarifna določila (del I) za prevažanje blaga brzovozuega in drugega, po tem živih živali, vozi in mrličev ustanavlja, zaslišavši družbo, vsak čas c. kr. ministerstvo trgoviue. 2. Družba hoče se temu, kakor miuistorstvo trgovine tarife določi, podvreči brez pridržka i" brez ozira na svoj čisti dobiček, koliko ga bode, ako pri tem ministerstvo za trgovino: a) tarif, katere je družba uže današnjega due niže postavila nego so na zahodnih državnih železnicah, ne zniža pod izmero; h) v ostalem za omrežje severne železnice ne ustanovi nižjih tarif, nego sodne 10.januvarja veljavše normalne (tudi specialne) tarife in izimne tarife zahodno od Dunaja mosta ležce glavnih prog avstrijskega državnega želcznocestnega omrežja. Pri tem bode tarife za kopano ogljije iz Ostravsko-Karvinskega okroga vsak čas od j"10®! odnosno z rudninskega Dombravskega kolodvora — vračunjaje pristojbino manipulacijsko, ^ naj se z 20 kr. avstr, veljave od bočve (tone) največ odmerja, — in sicer tako ustanoviti, da se rudniško železnico — vzevši enotno srednjo distancijo — ne bodo računili višji enotni postavki 11 * po javnih železnocestnih progah, ki so predmet novemu dopustilu, in da se bodo torej vsičiharni P stavki od posamičnih jam ali rudnikov in z Dombravskega rudniškega kolodvora popolnem 01 mere držali. 3. Kadar so iz sklenenega vršbenega računa katerega leta pokaže, da družbe čisti do i 100 gld. avstr, veljave v notah za vsako nico (akcijo) Cesar-Ferdiuandove severne železnice — in vzelo se je, da je vseh delnic 74.511 /* , 1.000 gld. kouv. denarja 1.050 gld. avstr, veljave, — ima ministerstvo trgovine pravico, tari 0 (število 6) proseza iznos, enak cifri letne dividende po 100 gld. avstr, veljave v notah za žati se dalje pod izmero povedano v številu 2, lit. a—b. V tem slučaji treba je po določilih obseženih v st. 2, poslednjem odstavku, znižati v enakem razmerji tudi pristojbine rudniške železnice. Ako se vsled takšnih nadaljšnjih znižeb tarif najde, da čisti dobiček družbe (štev. 6) ne doseza povedane visokosti, sme zarad tega družba samo zahtevati, da se tarife toliko predrugačijo, kolikor je previdoma potreba, da one izgube več ne bode. 4. Ako se po meri redno sklenenega vršbenega računa enega leta pokaže, daje v istem doseženi čisti dobiček družbe prestopil iznos od 100 gld. avstr, veljave na delnico, treba bode prebitek — ne krateč trgovinskemu ministerstvu pristoječe pravice, še dalje znižati tarife, — po polovici razdeliti med državo iu družbo ter je družba dolžna, delež, ki pripada državi na svobodno razpolaganje, v štirih tednih po završku vršbenega računa odpraviti na državno upravo. 5. Prebitni deleži, ki po zgornjih določilih (št. 4) državi pripadajo, izločijo se iz čistih donosov železnocestne poslovršbe, kadar se bode odkupščina določala (§. 5, lit. a). 6. V štev. 2 do 4 imenovani čisti dobiček družbe ugane se pod nadzorom trgovinskega mini-sterstva, kateremu je pridržana prigledba dotičnih računov, leto za letom na sledeči način: a) Za rudniške naprave (družbine rudnike na kopano ogljije, Ostravsko rudniško železnico, bri-ketno fabriko Ostravsko) z ene, in za javno železnocestno podjetje (§§. 4 in 5), obsezajoče druga družbina podjetja razven lokalnih železnic (§§. 16 in 19), katero o svojem času pripade nazaj državi, odnosno podleži odkupni pravici, z druge strani postavijo se ločeni poslovršbeni računi, v katere bode vpostavljati vršbene dohodke in vršbeue razhodke dotičnih podjetij, Družbini dohodki iz obresti in obrestovanje njenih visečih in pa založenih dolgov, kateri stopajo na mesto visečih, po tem donosi družbinih zalogov (fondov), kolikor jih ostane po odbitku dotičnih bremen, niso predmet poslovršbenega računa. Nasproti treba je va-nj vpostavljati kot dohodek javnega železuocestnega podjetja, obresti prihajajoče družbi od povprečne odkupščine za 600.000 gld. avstr, veljave v notah, ako bi država (§. 14) odkupila družbin delež Dunajske zvezne železnice. bj Troški občne uprave in vsi drugi razhodki, ki zadevajo vsekolino družbinih podjetij ali družbo kot tako, vendar izimši obrestovanje in odplačevanje napravne glavnice, porazdelé se na poslo-vršbeue račune po ključi, ki ga ustanovi trgovinsko ministerstvo. o) Od vršbenega prebitka, ki se po le tem za javno železnocestuo podjetje najde, odbijejo se naslednji členi ali postavki: aaj iznosi potrebni vsakokratno za obrestovanje in razdolžbo (amortizacijo) družbinih pred-stvenih zajmov, kolikor se isti ne tičejo lokalnih železnic (§. 16 iu 19), doštevši letnine, ki jih je po §. 4 dajati v razdolžbeni zalog; bb> iznosi, ki jih je po črteži vsled postopnega (sukcesivnega) izžrebovanja v štev. 3 imenovanih delnic v njih odplačilo po nominalni njihovi vrednosti uporabljati, odbivši obresti po pet od sto, ki prihajajo na uže izžrebane delnice, ter priraBtajo razdolžnini. d) Kar po odbitku po aaj in bbj navedenih postavkov od poslovršbenega prebitka javnega železuocestnega podjetja ostane, to je čisti dobiček družbe v zmislu štev. 2 do 4. 7. Vsi prepiri o znižbah tarif, omenjenih pod štev. 3 §* 7, in tako tudi o čistem dobičku, ki se uS*blje po štev. 6 tega paragrafa, spadajo pred razsodišče sestavljeno iz sedem udov, v katero po ^Va uda imenuje vsaka izmed obeh pravdnih strank, a ostale tri ude polni svetovalstveni zbor vrhov-Ue£a sodnega dvora voli iz svoje sredine, in to razsodišče razloča le te prepire, a ob enem tudi vse kRke prepire o svoji lastni pristojnosti na prvi in poslednji stopinji ter ne bodi nikakega nadaljšnjega v*klica do rednega sodnika. §• 8. Po trgovinskem ministerstvu ustanovljene normalne (pravilne) tarife in postranske pristojbine Uaj veljajo za maksimalne tarife, znotraj katerih sme družba voznino za ljudi in blago svobodno uravnati, pod pridržkom tega, da ima izpolnjevati veljajoča pravila o polaganji pred nadzorno °l>lastvo. Tarife, ki jih bode na železnocestuem omrežji, katera je predmet novega dopustila, za vožnjo vUdi in blaga jemati, in vse njih zuižbe (popustki, povračila, rabati, refakcije it.) treba je brezizimno P° pravilih vsak čas veljajočih javno razglaševati. (8lov«uUch.) «a V podeljevanji kakeršne koli znižbe tarif ne sme imeti mesta uikakoršno osebno pogodovanje posamičnih pošiljalcev ali blagovoznik podjetnikov. §• 9. Cesar-Ferdinandova severna železnica jemlje na se dolžnost, o svojem trošku izvesti še ne dodelane kose železnocestne proge, katera drži od Belska na Tešiu, Friedland, Frankstadt in Valaško-Mezirečje v Bistrico, po tein dalje na Golešov, Gulin, Kromeriž, in dalje od pripravnega mesta železnice Kromerižko-Zboroviške do stika, ki se pozneje določi, z moravsko transversalno železnico ali pa z moravsko-sleško severno železnico, dati jih v javno službo ter zarad tega brez odloga poprositi za podelitev Najvišje koncesije. Za železnocestne kose, ki se zdelajo po le tem, in katere bode najdalje v p oltretj e m letu od dne podeljene Najvišje koncesije v javno službo oddati, dodeljujejo se prostosti od davkov in pr*' stojbiu, omenjene v postavi od 25. maja 1880, Drž. zak. št. 56. Kolikor bi za izpolnitev prevzete dolžnosti bilo potreba, da se c. kr. privilegovani Kromerižki železnici dne 14. januvarja 1883, Drž. zak. št. 12, podeljena koncesija za železnocestni kos Bistrica-Vlaško Mezirečje predene na Cesar-Ferdinandovo severno železnico, bode se c. kr. državna uprava za to potegnila kot posrednica. Ako bi dalje Cesar-Ferdinandova severna železnica rada pridobila uže dodelane kose Kroine-rižke železnice od Bistrice do Zborovic, za katero pridobitev se podeljuje prostost od pristojbin in štemplja, voljna bode c. kr. državna uprava to željo podpirati z vplivom, katerega ima. §. 10. Če tudi je vsled okolnosti, da se v §. 9 omenjenim uže dodelanim kosom Kromerižke železnice dodeljene in novim kosom v §. 9 imenovane železnocestne proge dodeliti se imajoče davkovne in p1'' stojbinske prostosti vzdržujejo, treba za navedene železnocestne kose pisati poseben račun o poslo-vršbi, narejen po ukazilih c. kr. državne uprave, bodo oni v ostalem, zlasti v vseh odnošajdb ki se tičejo javnega prometa in tarif, veljali za celokupne sestavine enotnega omrežja severni’ železnice. Po tem takem ne bode se pobirala manipulacijska pristojbina pri prehodu blaga s enega teh kosov na drugi ali na kako starejšo progo severne železnice in narobe ter bode za uporabo pasovnih tarif vračunjati prehojene distancije v celoti. §. 11. Cesar-Ferdinandova severna železnica pripusti c. kr. državni upravi s pogodbo o sopor*h> (péage), ki jo na nje zahtev ukrene z njo, pravico, za plačilo soporabine, v §§. 9 in 10 omenjen^ železnocestne kose, kakor kos moravsko-sleškc severne železnice do Brna, če se utegne stakni z istimi, in pa kos severne železnice od Belska v Živec rabiti za prohodni promet s c. kr. državn železnic ali zasebnih železnic, katerih poslovršbo ima država v rokah, odnosno z onih železnocestn kosov, gledé katerih državi pristojé podobne oblasti, kakor so tu pripuščene, ali narobe. Soporabnina in povračilo za dobavo gonilne sile ustanavlja se po določilih, ki so razvidu* iz priloge. Državna uprava bode v prometu s to soporabo pobirala tarife po §. 7, za Cesar-Ferdinandov Beverno železnico ustanovljene. §. 12. S pogodbama o soporabi, ki jih bode na podlogi povračilu ukreniti, bode se c. kr. državni upravi na nje kosov severne železnice, namreč: 1. Sternberg-Olomuc; 0 2. Holmok-Osvetim, na slučaj od ustja namerjanega podaljška Javorusko železnice za kop^ ogljije do mesta, od kodar se odcepi samostaleu železnocestni kos, katerega namen bode stik * liško transversalno železnico. v §. 11 dogovorjenih določil o soporabnin' zahtev pripustila soporaba vsake izmed te §. 13. Cesar-Ferdinandova severna železnica pripušča državi zarad njene železnocestne poslovršbe pravico, da sme nje zdanja in po vsakokratnih potrebah razširiti se imajoča kolodvora v Olomucu in Osvetimu ves čas, dokler bode trajala koncesija, brezodplatno sorabiti, ter se zavezuje, da hoče povrniti državni upravi troske za razširjalne stavbe, ki jih je država na poslednjič imenovanem kolodvoru zvršila o povodu, ko je c. kr. državna železnocestna proga Osvetim-Podgorje bila va-nj vpeljana, v kolikor iste stavbe ne služijo v izključljivo rabo c. kr. državnih železnic. Glavnica za gradnjo, vzdržbeni in drugi troski teh kolodvorov ne privzemajo se v račun (Št. I, lit. a do c priloge), ki se napravi za ustanovljenje soporabuine in povračila. Cesar-Ferdinandova severna železnica odrekuje se vsakega kakersnega koli plačila kupščine ali drugega povračila za kolodvor V Živci, ki ga ona c. kr. upravi državnih železnic odstopi, in za rekonstrukcije in razširjalne naprave, ki jih je ona ondukaj na račun c. kr. državne uprave izvela, odnosno ki jih še izvede, ter jemlje na se dolžnost, te naprave in kolodvor brezodplatno odstopiti. V dozdanjih domembah na korist Cesar-Ferdinandove severne železnice pogojeno plačevanje petodstotnih obresti stavbinske glavnice za ta kolodvor od dne, ko se poslovršba na gališki transversalni železnici odprè, do 1. januvarja 1887 odpade; nasproti se Cesar-Ferdinandovi severni železnici pripušča pravica brezodplatne soporabe tega kolodvora ves čas, dokler bode trajala koncesija. Na zahtev c. kr. miuisterstva za trgovino bode Cesar-Ferdinandova severna železnica poslo-vršbi državnih železnic eno pisarno (bureau) na Dunajskem kolodvoru severne železnice brezodplatno na razpolog dala. §. 14. Cesar-Ferdinandova severna železnica jemlje na se dolžnost, bremen prosto last svojega (Ve) deleža Dunajske zvezne železnice, ako bi je c. kr. državna uprava želela odkupiti, državi v ono dobo, kadar bi se to zahtevalo, odstopiti za povprečno odkupščino od 600.00U gld. avstr, veljave v notah. C. kr. državni upravi pripušča se pravica, opraviti to odkupščino malo po malo plačujoč letniuo, ki bode dovoljna, da se iznos odkupščine v času, dokler traja koncesija Cesar-Ferdinandove severne železnice (§. 4), odrine, ter ostanek terjatve, kar ga vsak čas bode, obrestovati po pet od sto na leto. Državi glede zgornje zvezne železnice pripuščena odkupna pravica ugasne, ako se ne zvrši najdalje v petih letih, računeč od dne, katerega bode novo dopustilo (§. 1) podeljeno. §. 15. Cesar-Ferdinandova severna železnica jemlje na se dolžnost, o svojem trošku od nekega mesta v Krakov vvedeue severno-železnične proge zunaj notranjega trdnjavskega okroga, katero c. kr. državna uprava določi, izvesti krilo idoče okoli okopa v stik s c. kr. državno železnico Skavina-Podgorje. V potezu te krilne železnice, ki bodi celokupen del družbinega železuocestnega omrežja, postaviti se imajoči most čez Vislo naj se tako napravi, da bode imel posebno najmanj 8 metrov široko voznico ter bode uporaben tudi za cestni promet. Celo napravo je najdalje v poldrugem letu po usovršbi pričujočega dogovora dokončati ter v javno službo oddati. §• 16. Cesar-Ferdinandova severna železnica jemlje na se dolžnost, pod uvetom, da se o podelitvi do-tiČnih koncesij dado polakšice in ugodnosti, vsak čas zakonito dopuščene za lokalne železnice, izvesti Naslednje lokalne železnice namreč: 1. od Streženio (Drösinga) v Zistersdorf, 2. od Godonina do ondukajšnje c. kr. državne tabnkarne; 3. od Rogatca v Stražuioo; 4. od Suhdola na Odre, Wigstadtl v Budišov; 5. od Suhdola v Fulnek; C. od Studenke v Bilovcc (Wagstadt); 7. od Opave v Benešovj 8. od nekega prinarednega mesta železnice po §. 9 izvesti se imajoče v Novi Jičin; 9. od Golešova ali od drugega prinarednega mesta železnice v §. 9 omenjene v Ustronj; 10. od Belska na Kote in Andrihov v Vadovice. Pod št. 8 in 10 navedena krila treba bode istodobno z železnico imenovano v §. 9 dokončati iu v službo dati. Cesar-Ferdinandova severna železnica dalje jemlje dolžnost na se, za ostale v št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, in 9 navedene železnice pridobiti dotičua dopustila v petih letih po sklenitvi tega dogovora ter izvesti jih po meri dopustilnih določil. §. 17. Cesar-Ferdinandove severne železnice dolžnost bode, predno vsako leto poteče, napovedati one lokalne železnice, katerih gradnjo bode namerjala v teku sledečega leta začeti, da izpolni prevzete dolžnosti. §. 18. Gledé onih uže obstoječih ali stoprv v bodoče izvesti se imajočih, v omrežje severne železnice vvedeuih lokalnih železnic, katerih poslovršba se ne vodi na račun Cesar-Ferdinandove severne železnice, naj po zdaj velja za brezizimno načelo, da se za soporabo obstoječih naprav na stikovnih kolodvorih glavne železnice in za postajno službo, ki jo ondukaj oskrbujejo organi severne železnice, ne bode podjetju lokalne železnice nakladalo, odnosno zaračunjalo nikakeršno povračilo ali plačilo prispevka. §. 19. Volja je c. kr. vlade, ako bi Cesar-Ferdinandova severna železnica želela pridobiti lokalno železnico v Vsetin, kije predmet Najvišjega dopustnega pismaod 27. julija 1882, Drž. zak. št. s to preinako, da se najprej izvede stik od Vlaškega Mezirečja v Granico (Weisskircheu) nainest0 v Pol, to željo z vsem vplivom, kar ga ima, podpirati pod tem uvetom, da se precej napravi tudi krilo od Krasne v Rožnov ter ondi postavi postaja, kakeršua bode ustrezala potrebam tega zdravilišča. §. 20. Cesar-Ferdinandova severna železnica odpoveduje se s tem izrecno vseh iskoviu za se iz ^aJ višjega privilegija od 4. marcija 1836 in iz poznejših dopustil in dogovorov ter izreka svoje priv® ljenje v to, da ta dopustila iu ti dogovori takisto, kakor zgornji privilegij po §. 1 tega dogovora svoj moč izgubé. Družba se odpoveduje sosebno tudi — nazaj vzovši svoje proteste — vsakega ugovora in v®a kega zahtevka gledé odškodbe ali druge iskoviue vsled tega, ker je s postavo od 28. februvarja 1 ““ ’ Drž. zak. št. 22, ukazauo, da država poslovršbo za železuocestui kos Osvetim-Podgorje prevzame svoj račun, vsled tega, če se morebiti izvede v §. 12, št. 2, omenjena zveza gališke transversal«13 železnice z rudniki na ogljije v Javornu, na slučaj do ruske meje, in vsled te okolnosti, da se je K°° cesija za gradnjo in poslovršbo železnocestne zveze od ogerske deželne meje proti Ogerskeniu Or«* dišču, Brnu, Iglavi itd. ki jo je napraviti v zinislu postave od 28. novembra 1883, Drž. zak. ät. 1 ’ podelila drugemu podjetniku in ne Cesar-Ferdinandovi severni železnici. Soglasno se priznava, da bode sprevidnosti c. kr. vlade pridržano, kako se ima zakliniti (tr»s* rati) ta železnooestna zveza in pa zveza med gališko trausversalno železnico in rudniki v Javornu. Cesar-Ferdinandova severna železnica odpoveduje se tudi pridržauoga v jej §. 8 NajviSj®^ dopustnega pisma od 22. avgusta 1881, Drž. zak. št. 108, prevzetja pravic in dolžnosti izvirajoči' te koncesije gledé lokalne železnice od Ogerskega Gradišča v Ogerski Brod s krili vred. §• 21. Cesar-Ferdinandova severna železuica dolžna je svoja družbena ustauovilna pravila v sklad z določili pričujočega dogovora in zdaj veljajočimi zakoni. dove®1' Takisto jemlje družba dolžnost na se, o svojem trosku izprositi vpise v železnocestno knjigo, katerih je treba, da bodo državi vsled dogovora, po imenu vsled §§. 4, 5, 11—13, pristoječe pravice knjižno razvidne, ter na zahtev c. kr. državne uprave pravočasno izdati vse v ta namen potrebovane pravne listine in knjižne (tabularne) izjave. §. 22. Soglasno se priznava, da bode za novo koncesijo opraviti samo v cesarskem patentu od 27. januarja 1840 (Zbirka pravosodnih postav št. 404) ustanovljeno takso, katero je po razlokah c. kr. finančnega ministerstva od 19. januvarja 1856, št. 54127, in od 15. septembra 1873, št. 23502, uporabljati na železnocestne koncesije. §. 23. Ako bi iz tega dogovora nastali kaki zasebno-pravni prepiri, katerih dogon ni pridržan razsodišču (§. 7), naj jih razloča c. kr. deželno sodišče na Dunaji. §. 24. Pričujoči dogovor postane usovršen, ako in čim se Najvišje odobrenje podeli sklepu glavnega zbora delničarjev n. priv. Cesar-Ferdinandove severne železnice, ki bode obsezal družbe privolitev vanj. §. 25. Pričujoči dogovor izda se štemplja in pristojbin prosto v dveh istopisih, katerih eden bode se hranil v c. kr. trgovinskem ministerstvu a drugi se izroči družbi. < (S'O’enl.ch.) 62 Določilo za ustanovljenje soporabnine in odškodbe. I. Da se ustanovi soporabnina (peažna pristojbina), denejo se v čisto vsako leto za vsak železno-cestni kos, katerega soporabo država imeti hoče, z obema končnima postajama vred (ali pa morebiti s kolejno zvezo na prosti ali plani železnici, katera bi nadomestovala končno postajo) : a) 5 Y« odstotne obresti glavnice resnično uporabljene za nepremične sestavine tistega železno-cestnega kosa z odkupom zemljišča vred in za pripadajoči, na tem kosu bivajoči inventar, torej brez kolotečnega blaga ali gradiva, ne vračunjaje troškov za dobavo novcev in interkalarnih obresti. b) Resnični troski za vzdržbo teh naprav in oprem (poglavje 7 do 10 občnega računskega obrazca), kar se jih je nateklo v predmetnem letu, z deleži — kolikor jih prihaja na dotični kos — za zavarovanje proti ognju (poglavje 3, čleu III), za davke od zemljišča in poslopij, dalje za občne razhodke, ki jih prizadeva nadziranje in vzdrževanje železnice (poglavje 5), s troški za nadziranje železnice v ožjem zmislu (poglavje 6). c) Resnični troški za postajno službo (poglavje 12), kar se jih je nateklo v predmetnem letu brez osebnih in stvarnih razhodkov, kar jih prizadene oskrbovanje prevozne (transpoi tue) službe. Letni potrošek, kakor se podaje iz a) do c), deljen z vsoto vseli vozovno-osnih kilometrov, prevoženih v predmetnem letu na dotičnem sorabljenem kosu v službi obeh strank, sestavlja soporabnino, katero je država dolžna plačati koncesijonarju za vsak osni kilometer, ki so ga v dotičnem letu vozovi bivajoči v nje službi pretekli. II. K temu se dodaje v onih slučajih, kjer se vozovi bivajoči v državni službi na kosu soporabe odpravljajo s koncesijonarjevo potežno ali gonilno silo in pridodanim vlakovozuim in vlakospr