ASO XXXVII (31) Štev. (No.) 47
ESLOVENIA LIBRE
BUHNOS AIRES
23. novembra 1978
„Ostal je zvest svojemu narodu
66
GOVOR GREGORJA BATAGELJA NA PROSLAVI 13 OBLETNICE SLOVENSKEGA DOMA V BERAZATEGUI
PROSLAVA 60-LETNICE NARODNEGA PRAZNIKA 29. OKTORER V REN DOZI
'Slovenski dom v Berazateguiju praznuje novo obletnico svojega obstoja. Dolga leta že druži rojake tega okraja, jim nudi priliko domače družbe, šole in božje daritve. Koliko je vredno njegovo poslanstvo, lahko razberemo iz zgodovine. Kaj je ostalo po stoletni dobi prve naselitve v tej deželi ? Le dva zvona, mrtvi reči, vlita v Gorici po naročilu ge. Ane Paulina, kličeta v življenje, da so Slovenci kdaj živeli v Formozi in zasedli divji sever Argentine. Manjkalo jim je to, kar sami imamo in včasih premalo cenimo: naši Domovi.
Važen pomen za naš obstoj imajo te postojanke slovenstva, vsaka pa naj bo večja ali manjša. V tem poslanstvu so si vse enake. Vsi skupaj, povezani v eno enoto, bomo lahko dosegli, da se ne razgubi dragocen material, ki ga vsak izmed nas nosi v sebi. Ta dragocen material je zakladnica naših prednikov, vsa tradicija, vrline in kultura. Iz tega zaklada jemljemo mi in velikodušno poklanjamo Argentini, obenem pa sami sprejemamo dragotine argentinskega naroda. Zaradi tega razdajanja ne smemo dopustiti, da se prve generacije tega tretjega vala razgube v morju širne pampe, ' če se vtopimo v tem morju, moramo najprej izčrpati zakladnico naših pradedov, šele tedaj moremo z lahko vestjo plavati kot enaki z enakimi. A kdo ve, kdaj bomo izpraznili zakladnico do zadnjega kotička? Je mogoče šteti ta čas po letih, generacijah?
Močno je odmevalo v zadnjem času v javnosti predvajanje po televiziji dela Artur Haleya „Korenine — Raices“. Avtor ni našega porekla, a zaključki so enaki: ugrabljen črnec, poln domotožja, se je težko sprijaznil z dejstvom, da se ne more vrniti v domovino, od koder so ga odgnali. Nikdar se pa ni odpovedal svojim spominom, svojim tradicijam. In kar je najvažnejše: ostal je zvest svojemu narodu. Ta zvestoba je
trajala preko groba, kajti šest generacij njegovih naslednikov je gojilo to zvestobo v smislu njegovih besed: Revež tisti, ki ne pozna svojega izvora!
■ Trideset let smo preživeli. Da bomo mogli primerjati ta tretji val s prvim, mora preteči še precej let. Da ne bodo ostale za nami same stavbe, se moramo povezati, med seboj in med domovi. Škof Rožman svetuje: Držite se skupaj, le tako se boste ohranili! Martin Fierro pa:
Bratje naj držijo skupaj — prvi zakon je v postavi.
Zveza trdna — temelj pravi, da bo trden njih obstoj!
Če med njimi vstane boj, kdo od zunaj, vse podavi!
(II; 32, 1171)
Najmočnejša veriga zdrži toliko, kolikor je močen njen najšibkejši člen. Vsak ima svojo šibko točko. Pomagajmo si drug drugemu. 'To velja toliko za vas, kakor za ostale. In poudarim: za ostale — ker se nam zdi, da je razdalja med 'Pristavo, San Justom, San Martinom, skratka: med ostalimi središči in Berazateguijem večja kot v obratni smeri.
Ne delajmo si iluzij, da bomo vedno imeli Dom v bližini. Mladina išče novih potov, novih obzorij. Radi bi, da bi bili vedno povezani, fizično povezani, a to ni mogoče. Življenjske dolžnosti prepeljejo marsikoga izven okrožij naših Domov. Tako kot nam včasih življenje v skupnosti preseda, tako si ga zaželimo, ko nas nekaj časa ni med rojaki. Zato je Dom simbol vsegčf našega, vseh prijateljev. Tu se najbolje počutimo. Kakor doma. Lepo pravita naša reka:
Povsod lepe, doma najlepše! in pa:
Ljubo doma, kdor ga ima!
In mi, hvala Bogu, jih imamo! Še na dolga leta!
Mihajlo MIhajlov na turneji predvanj po ZDA
in Evropi
„NA ZAHODU JE ŽIVLJENJE PREVEČ MATERIALISTIČNO“
Liberalizem
in demokracija
Na prvi pogled se zdijo razmisleki o liberalizmu in demokraciji zgolj teoretičnega značaja, z drugo besedo bi človek dejal, da spadajo med znanstvene razprave, ki imajo z aplikacijo na družbene odnose kaj malo opraviti. Pa ni tako. Pri uporabi v družbeno-politič-nem življenju igrata oba dejavnika zelo pomembno in vidno vlogo ter sta zelo pogosto na dnevnem redu zlasti pri označevanju političnih tokov in pri debatah o tem na javnih zborovanjih in v časopisju. Veliko se govori in piše o tako imenovani liberalni demokraciji in o liberalnih demokratih.
Kako je torej s to rečjo?
Liberalizem, kakor ga poznamo iz njegovega evropskega izvora, se je razvil iz manifesta, s katerim je bil obsojen in zavržen dotedanji družbeni red privilegijev, izvirajočih iz monarhične in fevdalne plasti človeške družbe. Po-četniki liberalizma in njegovi ideologi, kakor so John Locke, Jeremy Bentham in John Stuart Mill, so naslonili svoj nauk na zvezo med tržiščem, v katerega je vključen tudi človek-delavec, in svobodo. Iskali so ideal človeškega sožitja v tem, da bo svoboden človek lahko neomejeno kupoval in prodajal zemljo in druge snovne vrednosti ter imel vse možnosti svobodnega materialnega delovanja brez ovirajočih lokalnih predpisov, predsodkov ali svobodnemu ravnanju nasprotnih regulacij. Liberalizem je bil torej idealna politična in gospodarska filozofija za mogočen začetek in nagel razvoj kapitalizma.
Na drugi strani se je nekako v istem obdobju na podlagi lastnega manifesta porajala ideja demokracije, ki je bila usmerjena naravnost zoper položaj, kakor ga je nameraval ustvariti liberalizem. Zahteve po splošni volivni pravici, zaščiti manjšin, nadzor nad trgovanjem (vključno človeško delo), vse to je v močni opreki s filozofijo liberalizma. Razen tega je demokracija na-glašala dvoje načel v javnem življenju, ki jih liberalizem ni imel v svojem programu: neposredno enakost med ljudmi (ne pa posredno enakost prek trga)' in pa soudeležbo vseh pri urejevanju človeške družbe. S temi načeli je demokracija bolj blizu svobodnemu socializmu (socialni demokraciji) kakor pa kapitalizmu.
Iz zgornje analize izhaja, da sta pojem in stvarnost liberalne demokracije in liberalnega demokrata v samem izrazu protislovna. Zato se zdi čudno, da sta tako dolgo živela v koeksistenci, a to se more razložiti iz pogojenosti, pod katero sta bila v stanju živeti v sorazmerni harmoniji. Dokler se je namreč tako zvana zapadna družba razvijala v stalni ekonomski rasti, razlike med njima niso bile resnega značaja, saj so tisti, ki so kopičili ogromna bogastva, oznanjali varljivo utopijo, da bodo od bogastva končno vsi imeli dobiček.
Kapitalistična plast je mogla pobotati svojo liberalno zamisel o zasebni lastnini, pravici do dobička in o svobodnem trgu z demokratskimi zahtevami po večji enakosti med ljudmi in obširnejši soudeležbi vseh pri gospodarskem in socialnem napredku vse dotlej, dokler so bili tu pogoji za neprestano razširjevanje ekonomije, siriti in večati — to je bilo geslo kapitala. Toda pogojev za širjenje in večanje danes ni več. Ali, če jih je še kaj, so zelo omejeni. Posledice se očitujejo jv vedno vidnejšem razhodu liberalizma in demokracije, ker vsak od obeh vleče v svojo smer. iSkoro klasičen zgled tega pojava se je pokazal v velikih in dolgotrajnih sporih v ameriškem kongresu pri zakonodaji o energiji.
Industrija in trgovina hočeta imeti Svobodo, da investirata, najemata m plačujeta delovno silo kakor se jima ljubi, uporabljajoč pri tem svoj proizvajalni aparat za blokiranje reform, ki hočejo drugače. .Povprečno ljudstvo pa želi imeti zagotovljeno neko mero sigurnosti pred povrnitvijo depresije m eksistenčne negotovosti ter povečane inflacije; poslužuje se svoje demokratske
Prof. Mihajlo Mihajlov, jugoslovanski disident, je imel v oktobru vrsto predavanj v raznih krajih ZDA; največkrat je govoril na univerzah o političnih razmerah v Jugoslaviji. On je mnenja, da bo v Jugoslaviji postopoma nastala odjuga političnega pritiska enopartijskega sistema. To naj bi privedlo do neke liberalizacije, ne samo v gospodarstvu, ampak tudi na kulturnem
pravice in pošilja v zakonodajna telesa zastopnike, ki mu to obljubljajo. Sredi med obema tokovoma je ujeta administracija, ki iz praktičnih razlogov ne more potegniti popolnoma ne z enim ne z drugim tokom. Iz tega sledijo kompromisi, oklevanje, zastoj in končni neuspeh.
Tako imenovana „liberalna“ demokracija je brez dvoma v resnični krizi. Korenine te krize ležijo v dejstvu, da je v svobodni zapadni družbi ekonohiski sistem liberalen in kapitalističen, med tem ko je njen politični sistem formalno demokratičen in zaradi tega potencialno nekapitalističen. Iz tega razloga se pojavljajo glasovi in zahteve (kakor je obsežena v predlogu Trilateral Commission, sestavljena iz zastopnikov A-merike, Evrope in Japonske), da je treba politični sistem na prostoru teh dežel temeljito spremeniti in prilagoditi ekonomiji. -
Toda oglaša se tudi druga plat zvona. Ta stran pa dela na tem, da bi se ekonomija prilagodila načelu demokracije. Problem je resen in se javlja na mnogih področjih javnega življenja. Rešen pa ne bo tako dolgo, dokler ena ali druga stran ne uveljavi svoje poti v bodočnost.
L.	P.
in političnem polju. Takoj po teh napovedih pa Mihajlo dostavlja, da se o teh problemih doma ne sme odkrito pisati ali govoriti, ker bi to pripeljalo razširjevalea teh napovedi v ■— zapor.
Sam še vedno vztraja na tem, da se bo vrnil v Jugoslavijo, kjer mu ni dovoljeno odkrito pisati, ne govoriti, niti imeti predavanj o sodobnih političnih problemih; posebno ne jugoslovanskih. Ta prepoved velja vsaj za bodoča 4 leta. Zato je v svojih izjavah previden, vendar pravi, da to, kar sedaj po raznih mestih govori, je že vse govoril in pisal v Jugoslaviji in je zato v zadnjih 13 letih več kot 7 let presedel v ječi.
Opazovalci, ki zasledujejo njegove govore na raznih mestih in pred različnim občinstvom, so ugotovili, da svoja predavanja in odgovore prikroji okolju in poslušalcem. Tako se je pri predavanjih po raznih akademskih ustanovah, kot npr. Columbia University, Toronto in Texas University spustil v precej odkrito kritiko jugoslovanskega režima. Mihajlov namreč smatra, da je pred a-kademsko, več ali manj nevtralno publiko, bolj svoboden v svojih izjavah. Kadar pa predava emigrantskim skupinam, zlasti srbskim, je veliko bolj previden. Tako je npr. pri predavanju, pri katerem je bilo nad 100 poslušalcev in to po večini srbskih emigrantov, bil zelo previden in se je izognil vsake izjave, ki bi ga kakorkoli kompromitirala. Ko so mu bila stavljena vprašanja glede srbskih problemov, se je o-pravičil, da je po poreklu Rus-Ukraji-nec in bi na vprašanje Srbov mogel dati bolj jasen odgovor npr. Dobriča čosič, ki je tudi v nemilosti pri jugoslovanskem režimu, četudi ga je prej podpiral.
V	nedeljo 5. novembra je slovenska skupnost v Mendozi proslavila 60-let-nico Narodnega praznika 29. oktobra.
V	veliko zadoščenje nam je bilo, da smo v svoji sredi mogli sprejeti predsednika Narodnega odbora za Slovenijo g. Miloša Stareta, ki se je odzval naši prošnji in prišel s svojo soprogo Franjo Golob na prireditev kot slavnostni govornik.
Tudi tokrat smo našo skupno slovensko mašo preložili na popoldansko uro ob 18, da je bila tako možnost U-deležba pri proslavi tem večja in ugodnejša.
V	kapelo pri mercedarkah je v slavnostnem sporedu z obema narodnima zastavama prišel naš dušni pastir g. Jože Horn. Mogočna uvodna pesem je dala osnovni ton glavnemu molitvenemu namenu bogoslužnega opravila. Vsi so zapeli: Najvišji vsemogočni Bog, s prošnjo Mariji Pomagaj, ki nas je iz naše brezjanske podobe na oltarju gledala in poslušala: „Razlij svoj sveti blagoslov na našo zemljo in naš narod!“ Ob nedeljskem bogoslužnem branju je bila tudi .celebrantova beseda posvečena priložnostni misli našega narodnostnega slavja.
'Po svetem opravilu smo se zbrali v dvorani našega Doma. Posamezne točke sporeda je povezoval inž. agr. Janez Grintal.
Najprej je društveni predsednik Stane Grebenc pozdravil v naši sredi predsednika NO za Slovenijo g. Miloša Stareta in njegovo gospo kakor tudi vse, ki so se odzvali povabilu na proslavo. Spregovoril je tudi o pomenu 29. oktobra našega narodnega praznika, nakar sta ob slovesnih zvokih iz zvočnikov dva fanta prinesla do odra obe narodni zastavi. Vsi smo zapeli argentinsko in slovensko himno.
Naši mladi so počastili slovensko zastavo za njen praznični dan. Raholi-nov Karli in Bajukov Ivanček sta z zastavicama v rokah povedala Kunčiče-vo pesmico o belo-modri-rdeči mavrici. Vsi otroci šolskega tečaja, ki so ju obkrožali, so zapeli narodno „O moj preljubi, dragi dom“ in pa Vilharjevo „Staršev sem slovenskih sin“. Naši slovenski zastavi se je z odlomkov iz himne dr. Tineta Debeljaka poklonila učenka srednješolskega tečaja Veronika Hirscheggerjeva.
Sledil je nastop pevskega zbora, ki je odpel tri pesmi: Triglav (Jakob A-ljaž), Lipa (Davorin Jenko) in Slovenija v svetu (Jože Osana, besedilo dr. Marka Kremžarja).
Osrednja točka in višek vsega sporeda je bila beseda našega predsednika NO za Slovenijo g. Miloša Stareta, ki so ga navzoči prisrčno pozdravili, ko je stopil na oder.
GOVOR G. MILOŠA STARETA
V	prvem delu govora je Stare pokazal na posamezna obdobja slovenske zgodovine predvsem v zadnjih 150 letih. Ugotovil je, da je vsaka generacija naših prednikov izpolnila svojo dolžnost tako, kot so narekovale okolnosti in je zahteval čas. Vse pa je bilo storjeno v namenu, da se slovenski narod ohrani pri življenju in da se svoboden poveže v Združeno Slovenijo, v kateri bi mogel razviti vse svoje življenjske sile.- Pri-
Nekje je glede svojega prepričanja izjavil, da ni izrazit antikomunist, ampak bolj krščanski socialist. Dejal je tudi, da se v glavnem strinja s pogledi A, Solženicina, da pa ne soglaša povsem s tem, da je v ZDA preveč svobode in se ta svoboda zlorablja; pač pa je po njegovem mnenju v ZDA in sploh v zahodnih deželah premalo miselnega in duhovnega življenja, oziroma za duhovnost ni ugodnih tal, ker je vse življenje preveč materialistično.
Konec oktobra je predaval Mihajlov tudi v Londonu.
kazal je delo Janeza Ev. Kreka, dr. Korošca, škofa Jegliča in nazorno pokapal na namene Nemcev, ki niti tedaj, ko je Avstroogrska že razpadala, niso opustili načrtov kako uničiti slovenski narod ali mu vsaj preprečiti, da ne bi postal svoboden in da se ne bi vključil v Jugoslavijo. Prikazal je velik pomen Majniške deklaracije in zgodovinsko odločitev slovenskega naroda in njegovih vodnikov. Vsi ti uspehi so bili sad neutrudnega dela, žrtev in idealizma.
Nato je govornik opisal junaško dobo svobodoljubnih Slovencev med okupacijo in revolucijo. V izredno težkih okolnostih, so se uprli komunistom, ki so začeli revolucijo pod okupacijo.
Naslednji del govora je posvetil mladini. Med drugim je dejal:
Tako vidite dekleta in fantje, da so vaši predniki storili v zgodovini z neizmernimi žrtvami vse, kar je bilo potrebno za obstoj, svobodo in razvoj slovenskega naroda. Tudi vaši starši niso pretrgali dolge verige bojev in žrtev naših prednikov, ampak so se v eni najhujših dob, to je v času revolucije pod okupacijo med drugo svetovno vojno, z neizmernimi žrtvami uprli komunizmu. Šli so v begunstvo in niso obupali. Ko so prišli v to zemljo, v Argentino, so naleteli na tolikšne težave, da bi marsikdo obupal. Vaše matere in očetje niso! Vprašajte jih, kako so v prvih začetkih preživljali svoje družine, kako so iskali delo, kako so iskali in si gradili pozneje stanovanja. Spoštujte jih in posnemajte v pogumu in vztrajnosti. Pasnemajte v tem, da boste skušali razumeti, kaj vse zmore slovenski človek. Danes imate v Mendozi vsi svoje domove. Starši so vam oskrbeli študij, mnogi ste končali univerzo, imate lepe položaje. Iz nič so nastalta lepa slovenska podjetja. Vse to je uspeh truda in dela vaših staršev. Bodite ponosni na-nje!
Dekleta in fantje, mlade žene in mladi možje! Sedaj je na vas padla naloga, da se veriga odgovornosti, dela in žrtev ne pretrga. Slovenski narod v domovini ni svoboden. Ne odklanjajte odgovornost in dela za slovenstvo s tem, da ste rojeni v Argentini. Res je to vaša domovina, ker ste tu rojeni. Spoštujte to vašo domovino. Izobražujte se. (Prizadevajte si, da se boste uveljavili na vseh področjih argentinskega življenja. Vaši cilji naj bodo visoki. Delajte za razvoj in napredek Argentine. Ne pozabite pa, da je v vaših žilah slovenska kri, ki je ne morete zatajiti. Samo če boste vskladili v harmonično soglasje argentinstvo in prirojeno vam slovenstvo, boste izoblikovali v sebi močne značaje in se razvili v zgrajene osebnosti. Tako boste notranje mirni in samozavestni v argentinski m slo-venski družii. Pogoj zato pa je, znanje obeh jezikov.
Nekateri starši podcenjujejo svoje otroke ko menijo, da je učenje obeh jezikov breme za slovenske otroke. To je velika zmota. Znanje obeh jezikov je naravnost nujnost, ki tudi odpira pogled v širša obzorja. Če boste šli po tej poti, boste koristni za Argentino in srečni v delu za slovenski narod. Ta vam bo zato hvaležen in bo ponosen na vas.
Stare je zaključil svoj govor s pozivom mladim rodovom, naj ne pozabijo, da jim je Bog dal sposobnost: in talente tudi zato, da izpolnijo svoje zgodovinsko poslanstvo do Argentine in slovenskega naroda.
Z velikim zanimanjem so vsi navzoči sledili izvajanjem govornika. Z veseljem smo opazili, da so šle spodbudne .in navduščvalne besede tudi mladini res do srca. Govornika so vsi nagradili z dolgotrajnim odobravanjem in se mu zahvalili za bogate mis.i.
Proslava je bila zaključena s pesmijo: Oče, mati, bratje in sestre.
Bb.
99
REVOLUCIONARNA ISTOČASNOST“
MEDNARODNI TERORISTI
Marksistični gverilski vodje iz devetih držav so se na začetku letošnjega oktobra zbrali na „mednarodni gverilski kongres“ v Jugoslaviji. Zborovanju so postavili geslo: „Revolucionarna i-stočasnost“ in sé dogovorili, da bodo odslej naprej izvrševali enake in sinhronizirane teroristične akcije v različnih državah v svobodnem svetu.
Prvo poročilo o tem gverilskem zborovanju je objavila italijanska politična revija Panorama. Zborovanje je bilo „v nekem majhnem kraju v Jugoslaviji blizu italijanske meje“, kar bi pomenilo, da je bilo nekje v Sloveniji.
Zborovanja so se udeležili delegati palestinskih ekstremistov, zahodnonem-ške Rdeče armade, italijanskih Rdečih brigad, irske Republikanske armade, ja-
ZBORUJEJO V JUGOSLAVIJI
ponske Rdeče armade, nikaraških San-dinistov ter terorističnih organizacij iz Alžira, Španije in Argentine.
Panorama je dobila prvo poročilo o zborovanju, teroristov v Jugoslaviji v arabskem jeziku, nadaljnja poročila pa še iz virov v Beirutu ter v Bagdadu.
Mednarodni marksistični teroristi so dobili na razpolago prostore za svoje zborovanje v Titovi Jugoslaviji, ki da je „neuvrščena“' država s „humaniziranim komunističnim režimom“.
Za vrsto bodočih terorističnih akcij v svobodnem svetu, ki jih bodo izvršili marksistični, teroristi, bo odslej naprej nosila krivdo tudi Titova Jugoslavija v še večji meri, kakor jo je že doslej že zaradi svoje pripadnosti marksizmu.
Človekove pravice stopajo v ozadje
NOVA AMERIŠKA ZUNANJA POLITIKA
Politika ameriške vlade glede človekovih pravic je v pretresu. Poročila iz Washingtona vedo povedati, da je a-meriška vlada konec letošnjega poletja in prve tedne jeseni podvzela korake, da je pretrgala zvezo med ameriško zunanje-trgovinsko politiko in politiko o človekovih pravicah; ameriška vlada je dala dovoljenje, da so ameriška podjetja začela prodajati strateške petrolejske stroje Sovjetski zvezi, ameriške banke so smele izdati posojila prej ožigosanim državam, med katerimi je bila tudi Argentina, itd.
V Beli hiši ugotavljajo, da dosedanja ameriška politika glede človekovih pravic ni prinesla zaželjenih rezultatov, temveč je nasprotno destabilizirala a-meriške varnostne interese na mnogih kritičnih področjih, tako npr. v Iranu, v Afriki in na karibskem področju.
Nekateri ameriški zunanjepolitični strokovnjaki smatrajo, da je takšna a-meriška politika popuščanja glede človekovih pravic le kratkotrajne vrednosti. Močna in vztrajna ameriška politika za človekove pravice da 'bo imela pozitivne posledice morda v odmaknjeni bodočnosti, toda okrepila bo ameriško varnost in pritegnila mnoge omahujoče države in režime na ameriško stran in proč od Moskve, ali pa vsaj iz neuvrščenosti, kolikor je te politične utopije sploh kje.
Kot kompromisno rešitev med obema skrajnostima ameriške politike glede človekovih pravic nekateri ameriški politični strokovnjaki predlagajo, naj bi Bela hiša obdržala orožje gospodarskih sankcij proti državam, ki kršijo človekove pravice, toda z namenom, da bi režime prisilila spremeniti njihove metode družbene kontrole, ne pa obliko vladavine v dotičnih državah.
Ameriško vlado je neuspeh dosedanje politike glede človekovih pravic najbolj prizadel v zadevi Irana. Njihova politika da je bila odločilni destabili-zacijski faktor v Iranu, ki je za ZDA in za ves svobodni svet strateškega pomena.
Zato se je Carter že odločil prenehati z dosedanjo ameriško politiko glede človekovih pravic. On sam ne namerava več ali pa zelo malo govoriti o človekovih pravicah izven ZDA. Ameriška zunanja politika se bo osredotočila na druge zadeve, -ki se direktno tičejo varnosti ZDA in svobodnega sveta: omejitev oboroževanja, zaključek pogajanj SALT, mir na Bližnjem vzhodu, varnost okoli Jugoslavije, itd. Kršenja človekovih pravic ameriška vlada ne bo jemala v poštev pri bilateralnih odnosih med ZDA in drugimi državami, razen na nekaj strateško nevažnih področij kakor sta npr. Aminova Uganda ali marksistična Kambodža.
Iran v zgodovinskih krčih
PREHOD V ZAHODNO CIVILIZACIJO TEŽAVEN
Položaj v Iranu se, kljub drugačnemu zunanjemu videzu, še ni normaliziral. Močna vojaška vlada, ki je začasno prevzela oblast ob šahu, je deželo sicer pomirila, toda v Iranu vlada mir bajonetov, ki se lahko vsak hip sprevrže v pravo državljansko vojno, za kar se najbolj trudijo v Kremlju. Iran se lahko čez noč sprevrže iz monarhije v republiko in se prevali poleg tega še v sovjetski tabor.
Položaj v Iranu je tako nestabilen, da si je težko misliti, da bi odslej naprej šah še kdaj dejansko vladal v državi. .Samo kraljeval ji bo, dokler bo mogel.
Vse diktature so same po sebi krhke. Čim začno dajati koncesije pod pritiskom množic, se jim nezadržno bliža konec. Ko so se približno pred dobrim letom dni v Iranu začeli nemiri, je šah pristal na demokratične volitve za leto 1979 ter ukazal 100% zvišanje plač. I-ranci so zagrabili za ponujeno roko in zahtevali takoj še več, dokler ni bil šah letos 8. septembra prisiljen proglasiti obsedno stanje v dvanajstih iranskih mestih. Rezultat je bil stotine mrtvih in nagibanje vojske k izgrednikom, šah je zato letos oktobra pristal na nove koncesije: izpustil je 1451 političnih pripornikov in odpravil tiskovno cen-
La paz, don de Dios
Al finalizar la XXVIII. asamblea del Episcopado argentino, se dio a conocer lin documento, en el cual los obispos exhortan a la paz. En una de sus partes, bajo el titulo: ‘La paz, don de Dios”, expresa lo siguiente:
No podemos comprender en toda su amplitud lo que es la paz si no nos situamos dentro del pian de Dios, que ha hecho brillar sobre nosotros la bondad de su amor. Con palabras muy precisas nos ha ensenado Jesus que lo esencial de la Nueva Alianza es el mandamiento del amor, que primeramente se dirige a Dios, Padre de misericordia y fuente de todo bien, y que enseguida se extiende a todos los hombres. Donde hay este verdadero amor, nace y se fortalece la ver-dadera paz. Con mucha razón los Santos Padres dan a la paz un sentido pieno y beatificante: “La paz es el cùmulo de los bienes mesiànicos”.
La paz, asi personal corno comunitaria, es un don de Dios. Debemos pedirla con asiduidad y confianza. Al mismo tiempo es fruto del trabajo del hombre, que ha de esforzarse por conseguirla y mantenerla. Ademàs, corno lo recordaba Paulo VI, la paz es fràgil y puede fàcilmente debilitarse o perderse. Nunca la paz es algo tan firme y acabado que no necesite del esfuerzo constante y sostenido y de la humilde oración. La paz, vivificada por el amor, es el fruto del orden moral y supone, corno base fundamental, el recto ejercicio de la justicia. San Agustin la definió corno: “La tranquilidad en el orden”. De ella dice el Libro Sagrado que “es obra de'la justicia”.
Por su misma naturaleza la paz equilibra interiormente al hombre y, al igual que el orden moral, abarea todos los estratos de la vida humana.
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
MEDNARODNI TEDEN
'PAPEŽ JANEZ PAVEL II. praktično dnevno nastopa v javnosti, bodisi na tiskovnih konferencah 'ali splošnih av-dijencah ali pa sprejema goste iz vseh delov sveta. Zato ni dneva, da svetovno časopisje ne bi o papežu Janezu Pavlu II. poročalo. Nedavno je Janez Pavel II. v odgovor časnikarjem dal velepomemb-bno izjavo glede tkim. molčeče Cerkve za železno zaveso: „Molčeča Cerkev sedaj ne bo več molčeča, ker bo govorila skozi papeževa usta,“ je izjavil Janez Pavel II. Pozornost je papež vzbudil tudi s sprejemom v privatno avdijenco francoskega tradicionalističnega škofa Lefebvreja minulo nedeljo. Za avdijenco je zaprosil škof Lefebvre sam. Le-febvre neverjetno vztraja v svoji trdovratnosti proti obnovi 2. vatikanskega koncila ter je celo del svojega „semenišča“' preselil iz Švice v mestece Albano pri Rimu. že papež Pavel VI. je 72 letnega Lefebvra julija 1975 suspendiral.
DEL „VERNIKOV“ ameriške marksistične verske sekte „ljudskih templar-jev“ se je iz Kalifornije pred meseci preselil v pragozd v južnoameriški Gu-yani, da bi se tam „še bolj posvetili duhovnosti“. Toda „pobožnost“ skupine, ki je štela ok. 1500 moških in žensk, se je v pragozdu hitro sprevrgla v boj za oblast med nekaterimi „brati“ ter je nad skupino diktatorsko zavladal neki Jones skupaj z nekaterimi pajdaši. Že itak . fanatični pristaši sekte so v pragozdu, odrezani od vsega sveta, še bolj podivjali ter je med njimi prišlo do množičnega samomora z zastrupitvijo. Samomor je napravilo nad 400 verskih fanatikov sekte, Jones pa je dal ustreliti nekega ameriškega raziskovalca, ki je zadevo hotel preiskati ter preprečiti nadaljnje krvoprelivanje in divjaštvo. Kaže, da je nekaj odstotkov ljudi danes na svetu popolnoma ponorelo.
V IZKOPAVANJU pod starodavno cerkvijo samostana Makar severozahodno od Kaira so našli med drugim tudi okostje, za katerega sklepajo, da so ostanki sv. Janeta Krstnika, ki ga je dal judovski kralj Herod obglaviti. Po zgodovinskem izročilu je bilo truplo Janeza Krstnika v petem desetletju po Kristusu preneseno iz Palestine v Aleksandrijo in pokopano prav tam, kjer so ga našli.
zuro. V Pariz je poslal delegata k svojemu največjemu političnemu nasprotniku, muslimanskemu vodji Khomeinu (star je 87 let), naj bi se vrnil in sodeloval v vladi. Toda delegat se je vrnil praznih rok. Fanatični muslimanski vodja zahteva odstop šaha in postavitev „muslimanske vlade“, da bi „zajezila zahodno civiliziranje države.“ Iran je nov dokaz, da bogastvo, ki ga nepismeni, necivilizirani državi prinašajo naravne surovine, v tem primeru petrolej, ni v blaginjo, temveč v pogubo. V Iranu se je razpasla korupcija, inflacija, nenačrtna urbanizacija, spro-letariziranje prebivalstva, zmešnjava. Nepismeni Iran še daleč ni pripravljen za zahodno civilizacijo in je nesposoben izpeljati razvoj tako, kakor ga je pred dobrimi sto leti izpeljala Japonska.
Pretekli teden so V domu duhovnih vaj v San Miguelu zasedali argentinski škofje. Je bilo to že osemindvajseto zasedanje, in kot vedno, je povzročilo med opazovalci precejšnje zanimanje.
'Cerkev je v Argentini že tradicionalno povezana z narodnim in političnim življenjem, že v samem začetku narodnosti in države, tam okoli majske revolucije leta 1810, so duhovniki in redovniki aktivno posegali v dogajanja in bili soudeleženi pri vseh važnejših dogodkih. Važna je bila njih udeležba pri oklicu narodne neodvisnosti v Tu-cumanu in pri vseh gestah poznejših let.
Čeprav je argentinska ustava bolj liberalnega značaja (kljub temu je krčanski duh prisoten), je pritrdilna pozicija Cerkve imela veliko zaslugo za narodno zedinjenje po letu osemnajsto petdeset. Poznejše liberalne struje narodnih vlad, zlasti v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, so jo nekoliko zrinile iz odločilne pozicije v javnem življenju, a glas katoličanov, duhovnikov in laikov je bil vedno upoštevan, kajti v določenih okoliščinah je prišla do izraza bojevitost argentinskih katoliških krogov.
Peron je že ob samem svojem nastopu razvidel važnost opore Cerkve. Čeprav delno zaprta v zakristijah, je vera vendar predstavljala precejšnjo politično moč, in Peron je je skušal kanalizirati v svoj prid. Njegova teza je bila (lahko jo najdemo tudi v polpretekli evropski zgodovini, in on jo je od tam prinesel), da je za vsako močno vlado potrebna trojna zunanja opora: oboroženih sil, sindikatov in Cerkve.
Ko je prišlo do razkola med pero-nizmom in Cerkvijo, se je pričelo preganjanje, ki pa je 'Cerkvi le koristilo. Požig buenosaireških templjev je predstavljal predvečer Peronovega padca. 'V poznejših letih so vse vlade, vojaške in civilne, skušale ohranjati dobre odnose do Cerkve. Tudi Peron sam med svojo tretjo predsedniško dobo. A na žalost moramo zapisati, da so vse te želje dobrih odnosov slonele na kori-stolovstvu posameznih vlad. Kaj malo so se namreč ozirali na pravične zahteve, prošnje ali svetovanja Cerkve. In mnogo težav, ki jih je država prestala, ima v tej gluhosti svoj izvor.
'Cerkev je, zlasti po Vatikanskem koncilu in v zadnjih letih, prišla na novo, očiščeno stališče. Vidi prav v pastoraciji svojo glavno nalogo, in govori o osvoboditvi tiranije greha. Seveda greha v vseh pojmovanjih: verskem in družbenem, socialnem in gospodarskem... Zadnji dokumenti škofovske konference so jasno kazali napake sodobne argentinske družbe, vendar ne s političnega vidika, temveč s krščanskega in človeškega.
Tako tudi dokument, ki ga je škofovska konferenca podala javnosti v soboto 18. t. m. Dokument govori o miru, in z vidika katoliške Cerkve obravnava celotno problematiko današnje „nemirne“ družbe. Govori o miru kot o božjem daru, za katerega je treba Boga prositi. O zaprekah (gospodar-kih, socialnih, političnih in verskih), na katere mir naletava, kadar človek ne more živeti človekovega dostojanstva vrednega življenja, škofje poudarjajo, da je nemogoče ohranjati mir, kadar veliki (ali majhni) družbeni sektorji trpijo zaradi' pomanjkanja materialnih dobrin. Govorijo pa tudi o vzgoji za mir, vzgoja ki naj zadobi svoj najpo-nolnejši izraz v družinah. Seveda pozivajo tudi k miru med narodi in državami, zlasti med bratskimi državami Argentino in Čilom, ki sta doslej ohranili mirno pot v svojih odnosih.
Prav na tem področju je prišlo te dni do novih napredkov. Oziroma bolj določno do novih situacij. Čile je enostavno sporočil Argentini, da smatra za zaključeno dobo medsebojnih pogajanj, katera da so se izkazala neučinkovita. Odpoveduje torej vsakršne direktne razgovore, in predlaga, naj se čimprej določi „bratsko državo“, ki naj razsodi v tej težki zadevi.
V Argentini, kjer je gospodarski in socialni položaj vedno težji, pa raste mnenje, da ima razumevanje in popustljivost neko mejo. In ta meja je meja med Atlantskim in Tihim oceanih, čile na Pacifiku, Argentina na Atlantiku je geslo, od katerega država očividno ne bo odstopila. Če tu ne pride do zedinjenja kriterijev, bomo kmalu na isti točki, kot smo bili pred kratkim: na robu vojne. Tedaj bo zadobil polno veljavnost škofovski nasvet, da je za mir v prvi vrsti treba moliti.. .
ISI
nanai
Jubilejni koncert Sanmurtinskega pevskega zbora
V začetku meseca septembra 1948 — torej pred tridesetimi leti — je bil ustanovljen Slovenski pevski zbor v San Martinu. To svojo tridesetletnico je zbor proslavil letos, dne 11. novembra s samostojnim koncertom cerkvene glasbe, ki se je vršil v kapeli kolegija Presv. Srca v San Martinu. Izbira prostora za koncert je bila prav posrečena, ker je kapela prostorna in akustična in je v njej prišlo zborovo petje do polne veljave.
Sanmartinski rojaki in tudi gostje od drugod — posebno številni so bili člani zbora “Gallus” — so se koncerta udeležili v lepem številu in tako dali zboru hvaležno priznanje za njegovo tridesetletno delovanje. Tudi dva zastopnika kanadskih Slovencev sta bila med gosti.
Kmalu po napovedani uri so pevci in pevke zavzeli svoj prostor pred glavnim oltarjem. Zbor je vodil sedanji dirigent _ zbora Vinko Klemenčič, pri orglah je kot gost lepo in diskretno spremljala petje ga. Anka Savelli-Gaser-jeva. Koncert je bil razdeljen v dva dela. V prvem delu — Cerkveno leto — so se vrstile znane slovenske cerkvene pesmi, ki se prepevajo skozi cerkveno leto, zlasti ob velikih praznikih. Slišali smo pesmi: Sv. Cecilija (Vodopivec), Vi oblaki (Železnik), štiri božične pesmi: Tomčevi Božična in Ura je polnoči ter Sattnerjevi Noč božična in Presveta noč, dalje dve Tomčevi: Ko
je ljudstvo slišalo in Ko je stopil Gospod. Sledila je živahna velikonočna Zveličar naš (Rihar) in Regina coeli (Foerster).
Po kratkem odmoru je sledil drugi del, ki je vseboval najbolj znane in priljubljene Marijine pesmi, kjer so prišli do vidne veljave tudi solisti: gospe Marija Marinček, Ema Ferfolja in Ivanka Petkovšek ter Marjan Boltežar in Lado Petkovšek. Zbor je izvajali naslednje pesmi: Do Marije (Premrl), O Marija, moja sreča (Gruber), S cvetlicami Te venčamo (Sattner), Zdrava Marija (Schwab), Dajte srebrni don (Vodopivec), Mati Brezmadežna (Tomc), Zdrava (Marija Mihelčič), Dan že zapira oči (Hladnik) in Dobrotno nam ohrani (Premrl).
Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili lepemu in mladostno krepkemu petju ter dajali pevcem priznanje s ploskanjem. Zastopnika zbora “Gallus” sta zboru poklonila šopek rož ter toplo čestitala dirigentu. Po odpeti zadnji pesmi sta zboru čestitala in poklonila rože zastopnika Slovenskega doma v San Martinu. Ob tej priložnosti se je predsednik Frane Zorec iskreno zahvalil zboru za njegovo tridesetletno delo za slovensko skupnost v San Martinu in je povabil vso sanmartinsko slovensko mladino, da se priključi zboru in nadaljuje zborovo tradicijo.
Še to naj dodamo temu poročilu, ki pa noče biti strokovna ocena koncerta,
da je na koncertu nastopilo 30 pevcev in pevk, od katerih nekateri sodelujejo pri zboru že skoraj od začetka. Priključilo se je zboru tudi precej mladih moči, kar daje zboru mladostno svežost.
'Sanmartinski pevski zbor lahko s ponosom in zadovoljstvom gleda na svoje tridesetletno delo. Lepi dosedanji u-spehi naj mu bodo v vzpodbudo za nadaljevanje svojega dela v prihodnosti.
SmR
privlačno. Upamo, da bo za prihodnji „Kdo ve — Kdo zna?“ tudi pri srednješolcih več zanimanja.
Prvo mesto si je med srednješolci priborila trojka, ki so jo sestavljali Pavel Pleško, Andrej Kremžar in Marjan Loboda, vsi iz petega letnika. Drugo mesto je zasedla trojka: Marica Snoj, Mirjam Oblak in Bernarda Bidovec, dijakinje drugega letnika. Na tretje mesto so se uvrstile dijakinje iz petega letnika: Marta Križ, Monika Češarek in Helena Likozar. Nagrade so bile v obliki hranilnih knjižic Kreditne zadruge SLOGA in sicer za prvi trojki po $ 60.000.— za drugi po $
30.000.— in za tretji po Ž 18.000.— Vsi nastopajoči pa so prejeli še tolažilne nagrade.
Naj omenimo zanimivo vpisnino za to nagradno tekmovanje: Slovenska knjiga, ali dobro ohranjena igrača za naše revne otroke. Pohvaliti je treba vse nastopajoče, ki so vsi to vpisnino tudi prispevali.
Razmeroma šibko udeležbo odraslih pripisujemo delno preskromni propagandi, delno pa temu, da mnogi ne vedo, kako zanimiva prireditev je to tekmovanje. Tudi v tem pričakujemo za prihodnje leto več odziva.
Mirno lahko ugotovimo, da je tudi letošnje nagradno tekmovanje lepo uspelo in je treba prirediteljici Krediti» zadrugi SLOGI k temu samo čestitati, prav tako pa tudi našim mladim, ki so se s svojim znanjem dobro odrezali.
na.
Mladinsko tekmovanje „Kdo ve — kdo zna?“
iKot to postaja že Slogina tradicija, je ta naš kreditni zavod tudi letos povabil ljudskošolsko in srednješolsko mladino v soboto, 11. t. m. v veliko dvorano Slovenske hiše, da se pomerijo v znanju o slovenski zgodovini, zemljepisu,- slovstvu', slovnici, verouku in splošni kulturi. Z ozirom na šolsko izobrazbo, so bili tekmovalci razdeljeni v dve skupini. Vsaka skupina je imela svoje lastno točkovanje in posebne nagrade, čeprav je višina teh bila za obe enaka. Zelo živahen je bij potek ljudskošolskega tekmovanja, kjer je bilo vpisanih štirinajst trojk in kjer so se otroci potrudili, da dostojno predstavijo občinstvu vsak svojo ljudsko šolo, v kateri so si pač pridobili znanje, ki ga to tekmovanje od njih zahteva. Za to imajo veliko in vestno pomoč svojih učiteljic, kar jim tudi pomaga pri dosegu lepih uspehov.
Kot prejšnji dve taki tekmovanji, je tudi letošnje vodil z njemu lastno spretnostjo g. Stanko Jerebič, ki je z duhovitimi komentarji uspel ustvariti prav .primerno vzdušje tako pri tekmovalcih kot pri gledalcih. Po več kot dveurnem kresanju intelegenčnih isker je zmaga-
la trojka iz Prešernove šole s Slovenske pristave v Castelarju, ki so jo sestavljale deklice: Kristina Kremžar, Betka Jerovšek in Cvetka Kopač. Drugo mesto je pripadlo učenkam iz Slomškove šole iz Ramoš Mejla: Rozki Snoj, Lučki Poznič in Danijeli Smole. Na tretje mesto se je uvrstila trojka iz Baragove šole v Slovenski vasi: Rezka Gerkman, Angelca Burja in Marija Rozman. Vse občinstvo je navdušeno pozdravljalo in čestitalo mladim zmagovalcem, ki so pokazali res veliko znanja in bistrosti pri odgovorih na stavljena vprašanja.
Po kratkem odmoru, med katerim je predsednik Kreditne Zadruge SLOGA z o. z. g. Janez Amon povedal nekaj lepih misli navzoči mladini, se je tekmovanje nadaljevalo med srednješolci. Med njimi je letos zanimanje za ta podvig nekoliko padlo. Prijavilo se je le pet trojk. Nekoliko je k temu pripomogla odločba prirediteljice, da se po določenem roku ni sprejemalo novih prijav, kot se je to zgodilo preteklo leto. Gotovo bi bilo zanimivejše, ko bi bilo več tekmovalcev in bi na tak način bilo tekmovanje bolj napeto in
wWnPk NM owb
Sas
SIvaje v Slovenskem domu v Berazategui
LJUBLJANA —-, Slovenska televizija je 11. oktobra praznovala dvajsetletnico oddajanja. Vendar ni bilo nobene javne proslave na ta dan, ker so proslavljanje preložili na 16. november, ko bo praznoval Radio Ljubljana svojo petdesetletnico. Pravijo, da takrat slavnostnih oddaj in prireditev ne bo manjkalo, prepričani pa smo, da bodo tedaj marsikaj zamolčali, in marsikatero ime izpustili.
KANIŽARICA — Rudnik v Kanižarici, ki je po vdoru vode v rove za nekaj mesecev onemogočil izkop, se kar dobro prebija iz težav in dosega prejšnjo proizvodnjo, kljub temu, da tretjega sloja še niso očistili. Ugotovili so tudi, da je zalog še okoli 3,5 milijona ton. Obratovanje rudnika je torej zagotovljeno še za dve desetletji. Manj rožnat pa je položaj rudnika v iSenovem, kjer so zaloge še za šest let. Toda je vprašanje, ali bi se splačalo po letu 1982 iz ekonomskih razlogov odkopati preostale rezerve zaradi povečane nevarnosti jamskega plina, ki bi zahtevale nove zaščitne naprave.
MURSKA SOBOTA — Akademski' slikar Karel Jakob, ki je bil pred sedemdesetimi leti rojen v Lipovcih v (Prekmurju, je za 40-letnico svojega ustvarjanja spet razstavljal v Murski Soboti. Na tej svoji deseti razstavi v Murski Soboti je Jakob prikazal 74 del. Ob tej priliki je dejal, da je realist in sicer zato, ker je kmečki sin, ki je do svojega 15. leta opravljal vsa poljska dela, moderno slikarstvo le ogleduje in ga od strani občuduje.
LJUBLJANA — Na ljubljanskem pokopališču so 31. oktobra odprli upe-peljevalnico, ki so jo zgradili po načrtih inž. Petra Kerševana s sodelavci iz „Biroja 71“. Predsednik izvršnega sveta ljubljanske mestne skupščine Albin Vengust je povedal, da so se odločili, da bodo novi del ljubljanskih žal poimenovali — Navje. Dosedanje Navje pa bodo „kasneje vključili v načrt .Velikih Žal“.“ Ni pa povedal, kako si to vključenje predstavljajo.
LJUBLJANA — Statistični urad SRS bo v letu 1979 izpeljal za domače potrebe 32 samostojnih raziskav, 17 raziskav pa bo zavod opravil za državni statistični urad.
MARIBOR — Po 1. januarju 1980 bo v vsej Sloveniji obvezno „predzakonsko svetovanje“ za vse bodoče zakonce. Da bi se na ta datum pripravili, so po raznih občinah tudi že pripravili prve „poskuse“ o „predzakonskem svetovanju“. Vendar ti poskusi niso bili kaj uspešni, malo ženinov in nevest se je prijavilo na posvet. V Mariboru so imeli konec oktobra na posvetu le en par, z njim se je ukvarjalo dvajset (20) psihologov, pedagogov in zdravnikov; uspeh je bil odličen — na naslednji posvet ženin in nevesta nista več prišla,
LJUBLJANA — Nove cene za jabolka so stopile v veljavo 1. novembra. Za drugovrstna jabolka je določena najvišja cena 14,26 dinarjev, za kvalitetna jabolka — ki pa jih še ni bilo na trgu — cen niso določili; oblikovala naj bi se njih cena po tržnih zakonih. Slovenija porabi letno 15.000 ton, a letos so jih pridelali le 3600 ton; toda slovenske hladilnice so polne, največ po zaslugi jabolk iz drugih delov države, ki pa niso preveč kakovostna.
LJUBLJANA — „Consortium musi-cum“, ki ga vodi dr. Mirko Cuderman, je proslavil svojo desetletnico z izvedbo znamenite Bachove „Maše v h-molu“ za . zbor, soliste in orkester. Na koncert je društvo povabilo z ličnim koncertnim listom, ki je bil kar cela brošura. V tej brošuri je obširna beseda o maši in slovensko in latinsko besedilo, beseda ob desetletnici društva, seznam društvenih koncertov in seznam skladb, ki so na koncertih zbora „Consortium musicum“ doživele v Ljubljani prve izvedbe.
LJUBLJANA — Obsežno biograf-sko-literarno knjigo o pomembnem slovenskem slikarju impresionistu Ivanu Groharju (1867-1911) je napisal Janez Kajzer. Knjiga ima naslov „Macesen“ po eni umetnikovih najbolj znanih podob.
LJUBLJANA — Darijan Božič, skladatelj, je za komorni zbor ljubljanske RTV napisal „Mašimiljen Robespierre“, koncertno dramo za dva igralca, zbor in tolkala“, ki so jo prvič izvedli novembra v Opatiji na „jugoslovanski glasbeni tribuni“. Pisatelj pravi, da ne zasleduje ne znanstvenih, ne političnih .niti dokumentarnih ciljev, ampak da skuša prikazati le notranje zavrtega in večkrat du-. ševno preobremenjenega človeka, ki mu je v sklepnem delu velikega francoskega prevrata pripadla odločilna vloga.
LJUBLJANA — V Sloveniji so 30. oktobra odobrili predlog zakona o preživninskem varstvu kmetov, ki pa še zdaleč ne odgovarja potrebam. Takole so sklenili: „V dosedanjem obdobju razvoja kmetijstva in gospodarstva ne moreta ne kmetijska ne občinska skupnost prevzeti neobdelanih zemljišč tam, kjer pogoji za razvoj kmetijstva niso najboljši“. In kmetijska skupnost se zanima le za ravninsko zemljo, te pa v Sloveniji skoraj ni. Po novem zakonu bo torej ostalo zunaj „preživninskega varstva“ veliko ostarelih, za delo na kmetiji nezmožnih ljudi v Slovenskih goricah, Halozah, Krasu in še kje, ki bi za preživnino zamenjali svoja posestva, ker se „družba“ teh posestev že vnaprej otepa, ker niso donosna.
LJUBLJANA — Po podatkih statističnega urada se največ nadur naredi v Sloveniji. V prvih petih mesecih je v Sloveniji nadure delalo 27 odstotkov delavcev. Največ jiadur so spravili na področju zdravstva in socialnega varstva (38,9 odstotkov).
MARIBOR — Podjetje Inex Adria-promet je odprlo novo letalsko progo Maribor-Skopje. Zveza z makedonskim glavnim mestom, ki je bila doslej dokaj slaba, se bo z neposrednim poletom zelo izboljšala.
Umrli so od 25. do 30. oktobra 1978:
LJUBLJANA — Antonija Rant, 94; Marija Zakotnik r. Burja, 82, up.; Franc Feher, up. čevlj. mojster, 73; Franc Ferlin, sodni up.; Janko Žagar - Sana-val, up. katehet, 83; Matevž Jurjavčič, solunski borec, 85; Ludvik Perme, up. obrtnik; Ivan Lah, ključavničar, 47.
RAZNI KRAJI — Avgust Jeriha, Velenje (pok. v Litiji) ;■ Janez Tavčar, up., Polje; Franc Pečelin, Mokronog; Vinko Kavčič, Unec; Franc Matičič, 82, Unec; Slavko Klinar, časnikar, Murska Sobota; Marija šanc r. Bole, hote-lirka, Celje; Angel Ogrin, šentvid-Lj.; Franc Petrič, up., Črnomelj; Martin Mali, Brezovica; Cecilija Klinar r. Žvegelj, Jesenice; Štefka Dovč r. Kunstelj, Stoži ce-Lj.
1918 SLOVENIA ARS 1978 Prvi slovensUi zlatnihi in srebrniki Prijave za nakup
Tehnične podrobnosti. Zlatniki: pre-aer 20 mm, teža 3,50 gr., čistoča 986-4 karat, naklada 580. Srebrniki: pre-aer 30 mm, teža 12 gr., čistoča 1000, laklada 500. Vsi kovanci so enaki, iz-ema je Trubar, ki je za 10% težji.
Na eni strani kovancev so podobe vana Cankarja, škofa Barage, škofa 1. M. Slomška, Janeza Ev. Kreka, dr. i’r. Prešerna in Primoža Trubarja. Na Irugi strani pa Bled, brezjanska Malja Pomagaj, mariborski grb, zemljevid ilovenskih dežel, vojvodski prestol in jubljanski grb.
čistoča zlata in srebra je zajamče-la z uradnim žigom kovine na kovancu samem.
Huda spomladanska nevihta z nalivi, ki se je zgrnila nad južni del Velikega Buenos Airesa v soboto proti večeru, nam je berazateškim Slovencem grozila skvariti priprave in praznovanje ld. obletnice ustanovitve našega doma, ki smo ga napovedali in nanj povabili rojake za nedeljo, 12. t. m. Pa nam je bil ljubi Bog naklonjen in se je nedeljsko jutro prebudilo z umitim nebom m svetlim soncem, da bi nam prav prišla tudi senca pod košatim drevjem na. vrtu doma, če ne bi zrak sproti hladil južni veter, ki je vztrajal do poznih popoldanskih ur.
- Spominski dan smo pričeli s sv. ma-so, ki jo je ob asistenci našega dušnega pastirja ^ g. Guština daroval delegat slov. dus. pastirjev v Argentini msgr. Anton Orehar. Pred sv. daritvijo sta slovenska dekle in fant v narodni noši ob glasbi in petju himn dvignila na drog argentinsko in slovensko zastavo, da sta nato ves dan ponosno plapolali nad slavjem.
. k ,sv- maši se je zbrala množica rojakov iz vseh delov Velikega Buenos Airesa,_ ki se je še pomnožila, ko smo po prijaznem vrtu doma sedli k pripravljenim mizam in se pogostili s kosilom. ^ Veselo razpoloženje v pogovoru in pozdravih med rojaki je skrajšajo popoldanske ure, da smo se kar začudili, da je že tako hitro prišla četrta ura, ko je napovedovalec in vodja popoldanskega sporeda Ivan Korošec P°v mikrofonu opozoril navzoče, da bo začel kulturni program.
Pozdravil je vse navzoče, nekatere najvidnejše predstavnike našega javnega življenja imenoma, in jim želel znova dobrodošlico. Nato je povabil pred občinstvo zbor berazateških deklet, ki so pod vodstvom ge. Betke Vitrihove prisrčno zapele več narodnih in umetnih pesmi. B polnega vrta je zboru zadonelo močno ploskanje v priznanje.
M tevž Dolenc je nato iz citer — tako redkokje je še čuti ta inštrument.—- izvabil prelepe melodije in jih z njemu lastno spretnostjo interpretiral tako, da bi ga še poslušali, če mu rfc bi bil čas odmerjen zaradi nadaljnjega sporeda. Tudi Matevž Dolenc je žel navdušen aplavz.
Spregovoril je zatem predsednik be-razateške srenje Jože Vidmar, ki je v globoko zasnovanem govoru med drugim poudaril, da „naj bi obletnice naših domov imele dva namena: da s prisotnostjo zastopstva vse slovenske skupnosti pokažemo svoje odobravanje delu posameznega doma in da damo
poguma za nadaljnje delo in žrtve. Drugi namen pa naj bi bil ob vsaki obletmci doma oživeti kak važen dogodek iz naše zgodovine ali pa tudi za nas -pomemben pojav iz sedanjosti. Mi Kristjani trdno verujemo, da potek zgodovine človeštva ni samo rezultat dela posameznika in narodov, temveč da je predvsem odsvit in volja Božje modrosti, če iz tega vidika gledamo naso slovensko zgodovino, potem lahko rečemo, da je tudi naš 29. oktober, to je tisti dan, ko je slovenski narod pred 60 leti dosegel narodno in politično svobodo, odsev božje volje.
Jože Vidmar je zatem navezal pomen izvolitve poljskega kardinala Woj-tyle za papeža Janeza Pavla II. na zgodovinski razvoj vseh slovanskih in posebej slovenskega naroda, ko smo bili vedno zapostavljeni in nekako pre-firanj- »Odrekali so nam celo obstoj, kaj sele samostojnost in neodvisnost,“ je poudaril Jože Vidmar. „Toda na dnu nase notranjosti smo bili prepričani, da smo na pravi poti... Zares svetla zvezda je zasijala na nebu in če znamo pravilno razlagati njeno svetlobo in pomen, potem bomo spoznali, da je nase delovanje pravilno in da naj vsak posameznik in ves naš narod ostane zvest samemu sebi, svojemu jeziku, kulturi in veri.“ Aplavz v pritrjevanje govornikovim izvajanjem se dolgo ni polegel.
Otroci slovenske šole Ivana Cankarja so nato pod vodstvom ge. Betke Vitrihove ^ zarajali tri lepe slovenske plese in želi pohvalo gledalcev, nakar je nastopil slavnostni govornik, akademik Gregor Batagelj, katerega govor objavljamo na prvi strani.
Sledil je prikaz priliva treh slovenskih mmigracij v Argentino v režiji Ivana Korošca; prvi slovenski val pred 100 leti (Janez štrbenc), drugi slovenski val pred 50 leti (Miha Omahna, ml.), tretji slovenski val pred 30 leti (Tine Vidmar) in prikaz nepozabnega g. Janeza Hladnika (Ivan Korošec). Z besedilom so prizor povezovale Janika Omahna, Pavlinka Korošec in Nežka Pucko. Prizor je izzvenel v prošnjo: „če je mogoče, o Bog, naj bo to zadnji slovenski val prek’ oceana!“
Ponoven aplavz je nagradil igralce in režiserja za lepo izvedbo kulturnega programa, nakar so se mladi in starejši zavrteli ob poskočni glasbi.
Na praznovanjih obletnic slovenskega doma v Berazategui je vedno resnično lepo.
—la.
SLOVENCI v ARGENTINI
Cena: SERIJA 6 zlatnikov v etui-ju dol. USA 278; (SERIJA 6 srebrnikov v etui-ju dol. USA 87, posamezni zlatnik dol. USA 48, posamezni srebrnik dol. USA 16. —‘ V ceni niso vključene morebitne uradne dajatve v posameznih državah.
V Argentino jih bomo s prvo pošiljko dobili le toliko, kolikor bo prijav do 15. decembra t. 1. Prijave sprejema uprava SVOBODNE SLOVENIJE — Ramón L. Falcon 4158. Prijavite lahko osebno ali pismeno s točno navedbo kovancev, kakršne želite. V prijavi naj 'bo tudi vaše ime, priimek in točen naslov. Plačilo samo v USA dolarjih ob prevzemu.
Osebne novice:
Nova diplomantka: Pred kratkim je na šoli Bellas Artes končala študije gdč. Magda Zakrajšek, čestitamo!
Krsta: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena v nedeljo 19. novembra Kristina žužek, hčerka dr. Staneta in prof. Terezke roj. Marn. Za botra sta bila gdč. Marija Novak in Jože Novak. Krstil je g. Jože škerbec.
Krščena je bila Sonija Danijela Rem-bada, hčerka Ramona in ge. Fani roj. Seršen. Botrovala sta Helena Dolenc Seršen in Jurij Seršen. Krstil je g. Janez Langus. Srečnim staršem čestitamo!
NOVAKOVI CILKI V SPOMIN
Cilka! Ob Tvojem godu smo Ti pred tolikimi leti zapele. Družila nas je ista usoda, povezovala enaka miselnost. Vse smo se s spomini rade vračale v domovino, ki smo jo morale zapustiti.
Pa se je počasi razdrla naša prijateljska družba. Kot bi planil jastreb med nas, smo se razšle vsaka po svoji poti — v težko bodočnost, polno novih skrbi in težav. Tebe je odpeljala pot domov. Gnala Te je žrtev, da bi pomagala onemoglemu očetu. Tiho brez slovesa si odšla, od nas. Brez sonca svobode, brez toplega razumevanja so Ti minevali dnevi v zasužnjeni domovini. Junaško, brez tožbe, si prenašala težki križ. Trpljenje je bilo tolikšno, da Ti je iz dneva v dan pilo moči in Te počasi zrušilo v srm-t.
Cilka! Vse, ki smo nekoč toliko lepih ur preživele s Teboj, smo na Tvoj god zbrane ob Tvojem prezgodnjem grobu. Žalostne so naše misli... Prezgodaj si omahnila! Nikoli več se ne bomo na tem svetu srečale s Teboj. V močno tolažbo pa so nam Prešernove besede: „Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi/“
Uživaj večno srečo v Soncu pravice in svobode, ki si jo zaslužila s svojo veliko žrtvijo.
Anica Š.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Zedinjena Slovenija prireja šolsko počitniško kolonijo pri dr. Hanželiču v cordobskih gorah. Kolonija je za o-troke, ki obiskujejo slovensko ljudsko šolo. Nekaj mest je še praznih. Prijave sprejema pisarna Zedinjene Slovenije od 16. do 20. ure vsak dan, razen ob sobotah. Pri prijavi je treba prinesti številko osebne izkaznice, otrokovo starost in naslov.
Seja šolskega odseka ZS bo v sredo 29. novembra ob 20. uri v Slovenski
hiši.
OBVESTILA
SOBOTA, 25. novembra:
Letna večerja Slov. kat. akad. star.
v Slovenski hiši.
Predavanje prof. dr. M. Komarja v
Slovenski hiši ob 16 v priredbi SKAS-a.
Sklepna prireditev Slomškove šole bo ob 18. uri v Slomškovem domu.
Na Slovenski Prist3vi družabna prireditev v priredbi 4. in 5. letnika Slov. srednješolskega tečaja.
NEDELJA, 26. novembra:
Proslava Kristusa Kralja ob 17. uri
v Slovenski hiši.
SOBOTA, 2. decembra:
Seminar profesorjev Slov. srednješolskega tečaja Ravn. Marka Bajuka
ob 8,30 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 3. decembra:
Prvo Sv. obhajilo v cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu ob 9,30. — y slov. zavetišču škofa dr. Gregoria Rožmana ob 11,30 sv. maša, nato kosilo.
Na Pristavi spevoigra Miklavž prihaja (odlomki), nato miklavževanje, ob
19.	uri.
SOBOTA, 16. decembra:
„Slovenski božič v Argentini“ prirejajo žene in matere iz Berazateguija v okviru Zveze slovenskih mater in žena.
Na Pristavi: komorni večer — mladinski zbor, instrumentalni glasbeni nastopi, spevoigra Pomlad prihaja.
SOBOTA, 30. decembra:
Na Pristavi: veseloigra Pričarani ženin.
NEDELJA, 31. decembra:
ženin"1 Q^rist3vi: yeseloigra Pričarani zenm. Silvestrovanje. Plesna glasba.
PO ŠPORTNEM SVETU
NA MEDNARODNEM mladinskem prvenstvu v Montecarlu je jugoslovanska nogometna reprezentanca osvojila prvo mesto z zmago v finalu nad Francijo, ki jo je premagala s 3:2. — Vsaj majhen obliž za nedavne neuspehe državne ekipe, ki je v tekmovanju za evropsko prvenstvo državnih reprezentanc izgubila s Španijo z 1:2 v Zagrebu m v Bukarešti z Romunijo 2:3, ko je vodila z 2:0.
SLOVENSKI ODBOJKARJI igrajo v drugi zvezni ligi. Med moškimi zastopajo slovensko odbojko Fužinar z Raven, Bled, Maribor, Bovec, Salonit iz Anhovega in Mežica, ostali člani lige so Karlovac, ter Tempo in Bule-vard, oba iz Zagreba in Metalac iz Siska. Po prvih kolih je razvidno, da je prvaka iskati med Fužinarjem in Metalcem ter Karlovcem in Bledom. V damski skupini bo prvakinje najti med Branikom iz Maribora, Fužinarjem in Metalcem. Poleg Branika in Fužinarja igrajo še dekleta Radne, Jesenic in Krke iz Novega mesta, ter Merkur in Marčana iz Zagreba.
V HOKEJU na ledu je Celje v šestem kolu 30. oktobra pripravilo izredno presenečenje: Državnega prvaka Jesenice so Celjani premagali kar s 4:0 in tako pomagali Olimpiji v vodstvo na lestvici. Kljub nepričakovani zmagi pa Celjani ne morejo dalje kot do tretjega mesta, ki ga je doslej ponavadi imel v zakupu zagrebški Madveščak.
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V GIMNASTIKI, ki je bilo konec oktobra v Strasbourgu sta postala prvaka v mnogoboju Nikolaj Andrijanov in Jelena Muhina, oba SZ. Prav tako je v ekipnem prvenstvu oba naslova odnesla Sovjetska zveza. Romunka Co-manetijeva je imela smolo: padla je z bradlje in tako ni mogla ogrožati sovjetske damske elite — Filatove, Kirnove in Sapošnikove, na Muhino pa v začetku niso niti računali, da bi mogla biti prva. V finalu posameznikov je Andrijanov dobil le eno zlato medaljo in sicer na krogih, ostali prvaki pa so: Parter — Thomas (ZDA), konj z ročaji — Magyar (Madž.), preskok — Simiču (Jap.), bradlja — Kenmocu (Jap.), drog — Kasamacu (Jap.). — Jugoslavija v Strasbourgu med moškimi ni tekmovala, dekleti Doklova in Zupančičeva pa sta se uvrstili na 105. in 111. mesto.
AMERIŠKI KONGRESNIKI IN AVSTRIJSKI POSLANIK V WASHINGTON!! O SLOVENCIH NA KOROŠKEM
Ponovno smo poročali v našem listu o prizadevanju člana NO ing. Ladislava Bevca in njegovega sina dr. Bevca, ki živita v Kaliforniji v ZDA, da bi slovenska narodna manjšina na Koroškem prišla do svojih pravic. Znane so njune intervencije pri ameriških poslancih in senatorjih.
Dr. Bevc je zlasti preko kongresnika Millerja dobil zanimive informacije o uradnem stališču ZDA glede problemov slovenske manjšine na Koroškem. Ni pa mogel dobiti vseh potrebnih podatkov za svojo akcijo, ker se je državno tajništvo sklicevalo na to, da so nekatere stvari tajne v državnem interesu. Zato se je kongresnik Miller na željo dr. Bevca obrnil na odbor za zunanje zadeve pri Predstavniški zbornici kongresa.
Kongresnik Miller je 18. maja t. 1. na svojo intervencijo dobil od Lee H. Hamiltona, predsednika Pododbora za Evropo in za Bližnji 'vzhod v Kongresu ZDA sledeči zanimiv odgovor:
„Dragi George! Poslal si mi informacije in korespondenco, ki se nanaša na poizvedbe g. Vladislava Bevca glede položaja slovenske manjšine v Avstriji in odgovornosti Zdmženih držav v pogledu avstrijske mirovne pogodbe iz leta 1955.
Potem, ko smo stopili v stik z našim zunanjim ministrstvom, vidim, da si Združene države prizadevajo zagotoviti pravilno upoštevanje p'ravic slovenske
manjšine v Avstriji. Državno tajništvo (za zunanje. zadeve) se zaveda, da obstoje napetosti in kršitve na Koroškem in priznava, da bi bilo treba izboljšati tamkajšnji položaj. Do gotovega zboljšanja je prišlo že v minulem letu: Razumem, da. je bil na primer nedaven obisk predsednika Avstrije na Koroškem izraz dobre volje; naimeščeni so bili dvojezični napisi; slovensko časopisje je dobilo materialno podporo; poduzeti so bili tudi koraki, da bi bila olajšana huda nezaposlenost na tem področju.
Vlada Združenih držav ne misli predložiti tega predmeta predstavnikom štirih velesil kot to predvideva pogodba, ker se je pokazalo, da je uspešnejši način osebnih stikov; zato daje prednost pobudi, naj bi obe stranki sahni rešili spor.
Državno tajništvo na vsaki ravni pogosto prigovarja avstrijskim uradnikom glede položaja slovenske manjšine; pri tem gleda optimistično na manjšinske pravice v Avstriji. Avstrijska vlada je izjavila, da je v zadnjih mesecih podvzela nove korake za zajamčenje pravic slovenske manjšine. G. Bevc naj ve, da imamo namen biti poučeni o teh jkorakih.
Predsednik Carter je odločen, da mora biti širše izvajanje človeških pravic osrednja točka ameriške zunanje politike. Toda očividno je, da je treba očitne kršitve človeških pravic, pa tudi (Nad. na 4. str.)
Ameriški kongresniki
(Nad. s 3. str.)
možne intervencije glede spoštovanja človeških pravic ali glede ustavitve njihovih kršitev, obravnavati z neko mero in fineso, da bo akcija učinkovita. Javno obdolževanje, odprto vmešavanje in izredna pozornost posameznim primerom so včasih kazali na protiučin-kovitost.
V neki meri delim skrbi g. Bevca glede ravnanja s slovensko manjšino v Avstriji, toda uverjen sdm, da je moč reči, da je državno tajništvo posvetilo določeno mero pozornosti temu vprašanju in da se je položaj do neke stopnje zboljšal. S tozadevnim delom je treba nadaljevati skupaj z avstrijsko vlado. Avstrijska nevtralnost je važna za zapadno varnost in Avstrija je bila do konca druge svetovne vojne tesen prijatelj Združenih držav, čeprav ta dejstva ne smejo zmanjšati naših skrbi za človekove pravice pri vseh narodih Evrope.
Z lepimi pozdravi, Tvoj Lee H. Hamilton, Predsednik Pododbora za Evropo in Bližnji vzhod.“
Ko je uredništvo Svobodne Sloven'je prejelo to zanimivo pismo od inž. Bevca, ga je poslalo raznim odgovornim osebnostim m K'-roškem v informacijo, katera bi Irle ’koristnejša pot, da bi uspeli v prizadevanju za izpolnitev člc na 7. državne pcg-dbe. Tudi Klic Triglava je 29. julija objavil navedeno pismo Lee H. Hamiltona, predsednika pododbora za Evropo iin za Bližnji vzhod.
Ali so Koroški Slovenci kaj ukrenili ali ne, nam ni znano. 31. avgusta t. 1. je v številki 35 Naš tednik objavil kratek članek pod naslovom: „Uradna Amerika o Koroških Slovencih“. V uvodnih besedah pove, da so „nedavno opozorili narodnega poslanca ZDA Georgea Millerja na nezadovoljivo izpolnjevanje avstrijske državne pogodbe, kolikor zadeva pravice slovenske manjšine na Koroškem; predočili so mu potrebo, da bi Amerika, ki je eden od štirih garantov te pogodbe, intervenirala pri komisiji četvorice, ki lahko pozove avstrijsko vlado k izpolnjevanju te pogodbe“.
Nato citira dva odstavka iz Hamiltonovega pisma.
Naš tednik ne pove, kdo so biti tisti, ki so „nedavno opozorili“ poslanca Millerja, dasi mu je dobro znano, da je bil to inž. Bevc, član NO in predsednik SDS ter njegov sin dr. Bevc. Tega ne sme povedati, ker nima za to dovoljenja ljubljanske komunistične vlade.
Za navedeni članek v Našem tedniku pod naslovom „Uradna Amerika o koroških Slovencih“ je zvedel avstrijski poslanik v Washingtonu, Karl Herbert Schober, ki je takoj reagiral in pisal
23.	oktobra 1978 ameriškemu poslancu Millerju sledeče pismo:
Washington, 23. oktobra 1978.
Spoštovani g. poslanec,
Iz poročila v slovenskem časopisu „Naš Tednik“, ki izhaja na Koroškem, v Avstriji, je razvidno, da ste bili pred kratkim opozorjeni na položaj Slovencev, ki živijo v Avstriji. Čeprav mi ni znano, kaj Vam je bilo predloženo, menim, da je primerno, da Vas v zvezi s tem opozorim na sledeče.
Avstrija smatra, da manjšine predstavljajo za države kulturno pridobitev, ki lahko prispeva k pospeševanju miroljubnega in prijateljskega sožitja med sosednimi narodi. Zato si Avstrija prizadeva zaščititi obstoj in svoboden razvoj svojih manjšin. Z avstrijskega vidika je samo po sebi razumljivo, da morajo Slovenci, ki živijo na avstrijskem ozemlju, imeti svoje lastne politične, ekonomske in kulturne organizacije, vrsto časopisov, revij in založb ter kulturni center. Na Koroškem so slovenske kmetijske zadruge, slovenske banke in slovenska hranilnica z 20 podružnicami. „Landesstudio Kaemten“ (Koroški radiooddajni studio) dnevno predvaja programe v slovenskem jeziku, to je približno 252 ur na leto.
Razne zaščitne odredbe, sprejete po letu 1945 na, zvezni in provincijalni ravni za Slovence v Avstriji, so imele namen predvsem urediti rabo slovenskega jezika v stikih z oblastmi in dvojezični pouk v šolah. Zakon o narodnih manjšinah, sprejet leta 1976 z enoglasnim pristankom vseh strank, zastopanih v Državni Skupščini, predstavlja obsežno zakonsko osnovo. Zakonodajalci so šli še dalje kot zahteva sedmi člen avstrijske državne pogodbe s tem, da so sprejeli zakon o narodnih manjšinah
in avstrijski poslanik
in se obvezali ne samo ščititi manjšine pred kakršnokoli diskriminacijo, temveč tudi še posebej podpirati manjšine. Zato zakon predpisuje, da bo nadaljnji obstoj narodnih manjšin — poleg Slovencev na Koroškem so v Avstriji še hrvatske, madžarske in češke manjšine — zavarovan s pospeševanjem ukrepov ekonomske in kulturne narave.
Sodelovanje narodnih manjšin pri teh ukrepih za pospeševanje njih razvoja kakor tudi z vsemi zakonitimi ukrepi, ki se jih tičejo, se vrši preko svetov za narodne manjšine. Manjšinske organizacije imajo močan vpliv na sestavo teh svetov s tem, da morajo predsednik in polovica njihovih članov biti imenovani od teh organizacij. Na žalost slovenske manjšinske organizacije nočejo imenovati svojih predstavnikov v ta svet. Takšen odnos precej otežuje pospeševanje napredka narodnih manjšin, ki si ga želi avstrijska vlada. Le v zadnjem času nekaj kaže, da bo mogoče doseči sporazum v neposrednih razgovorih med predstavniki narodnih manjšin in zvezne vlade. Pravica do odločanja pa je pridržana svetom.
Dne 31. maja 1977 je zvezna vlada izdala dva odloka, glasom katerih so ?<• namestili dvojezični napisi v osmih občinah, to je v 91 krajih. Nadalje je h'lo odrejeno, da se slovenščino prizna v 13 občinah, treh okrajnih sodiščih in treh okrajnih uradih kot dodatni uradni jezik. Vrh tega je bilo odrejeno, da tudi drugi državni uradi uporabljajo slovenski jezik če to olajša poslovanje S posamezniki. T'i ukrepi so zadovoljili želje velikega dela slovenskega prebivalstva, to je tistih, ki nočejo, da bi bile njihove zakonite pravice ovirane zaradi nasprotnih stališč slovenskih organizacij.
Vprašanje šol, ki je tolike važnosti za zaščito manjšin, je že bilo urejeno z zakonom o manjšinskih šolah leta 1959 v skladu z avstrijsko državno pogodbo. Slednji daje staršem pravico, da sami odločajo, katero šolo bodo obiskovali njihovi otroci. Koroška ima sedaj svojo gimnazijo s približno 500 dijaki, ki je po svoji opremi priznano med najboljšimi in najmodernejšimi v Avstriji, 24 splošnih šol, kjer je slovenščina drugi jezik, dve slovenski gospodinjski šoli za dekleta, slovensko kmetijsko nadaljevalno šolo in 85 dvojezičnih osnovnih šol.
Nedvomno je treba priznati, da je zagotovitev potrebnih pogojev za nadaljnji razvoj narodnih manjšin dokaz, da ravna Avstrija z dobro voljo. Pričujoče slovenske koroške organizacije so dokazale svojo sposobnost v boju za obstanek in tudi sposobnost izraziti svoje želje in zahteve kljub dejstvu, da predstavljajo le neznaten del prebivalstva na Koroškem.
Avstrija je pokazala svoje razumevanje tudi, ko so se koroški Slovenci obrnili na Ljubljano in Beograd za pomoč. • Izgleda, da so zdaj avstrijska prizadevanja uspela privesti razgovore z Jugoslavijo v objektivne smeri in prepričale Jugoslavijo o verodostojnosti avstrijske manjšinske politike, predvsem pa o tem, da bo sedaj, ko so osnovni pogoji zagotovljeni, sledil notranji razvoj, v katerem naj bi slovenska narodna manjšina kar najbolj uživala vse možnosti, ki so ji na razpolago.
Izvolite sprejeti, gospod poslanec, izraze mojega globokega spoštovanja.
Karl Herbert Schober, 1. r.
Spoštovani George Miller
Poslanska zbornica Združenih Držav Washington, D. C.
To pismo avstrijskega poslanika v Washingtonu Karla Herberta Schoberja je ne le zanimivo, ampak tudi poučno za vodnike naše narodne manjšino na Koroškem. Poslanik prikazuje položaj nase manjšine v tako lepi luči, da je že kar ganljivo, kako dobra Avstrija skrbi za pravice Slovencev na Koroškem.
Predstavniki te naše manjšine imajo ponovno priložnost, da poučijo poslanika Schoberja, kakšen je dejanski položaj, pa tudi ameriškega poslanca Millerja in druge. Pojasnijo naj, zakaj je padlo število slovenskih otrok pri slovenskem pouku skoro za 10.000 odkar morajo starši pismeno prijaviti otroka k slovenskemu pouku; kje je upoštevana slovenščina kót uradni jezik, kako je s krajevnimi napisi itd.
Narodnemu svetu koroških Slovencev se odpira široko polje delovanja v korist slovenske narodne manjšine. Naj ne zamudi te .ugodne priložnosti!
Od vsepovsod
ŽIVALI IZUMIRAJO — V Dresde-nu so pripravili posebno razstavo, na kateri so prikazali živali, ki izumirajo. Med temi živalmi je več vrst kitov,
13 od 27 vrst krokodilov in drugih manjših živali. Znanstveniki so ugotovili, da povprečno vsako leto izumre ena vrsta vretenčarjev. Razlogi za izumiranje so različni, med prvimi je neustrezna uporaba insekticidov in pa pretiran lov. ■
V NEDELJO, 26. NOVEMBRA, VSI ROJAKI LEPO VABLJENI V
SLOVENSKO HIŠO, RAMON FALCON 4158, KJER BO VELIČASTNA
Proslava Kristusa Kralja
•	ob 17. uri v cerkvi Marije Pomagaj: praznična sv. maša, ki jo bo za
našo stanovitnost daroval msgr. Anton Orehar. Pel bo pevski zbor „Gallus“ pod vodstvom dr. Julija Savelli.
•	po maši bo v dvorani proslava s slavnostnim govorom univ. prof.
dr. Milana Komarja in z ZBORNO RECITACIJO v treh slikah „Kralj zdomcev“, ki jo je za to priložnost napisal dr. Marko Kremžar. Režija: Frido Beznik. Izvedli jo bodo trije zbori: 1. zbor fantov (iz Ramos Mejije, Ca-stelarja), 2. zbor deklet (iz Castelarja in Ramos Mejije) in 3. zbor deklet in fantov (iz San Justa). Kot solisti bodo nastopili: Marta Malovrh, Gregor Batagelj, Tone Erjavec, Marko Mele in Jože Korošec. Scena: Marko Jerman s sodelavci.
ESL0VENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administration:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
O §«	FRANQUEOPAGADO
t g «	Conceslón N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA
	Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.419.886
ii
,BEBAZATEŠKA MLADINA TE VABI na svoj drugi pihnih
Pester spored v različnih in zabavnih igrah, na zelenem vrtu našega Doma. — Na razpolago krasen bazen. — Prinesi s seboj športno obleko.
Tekmovanje — Sv. maša — Taborni ogenj — Večerja — Ples Sobota, 2. decembra ob 14. uri.
Dohod: Iz postaje kolektiv 300 B do ulice 1 in 34 (4 kvadre od cerkve Villa Espana).
Nasvidenje!
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1978r za Argentino: $ 12.000 (1.200.000), pri pošiljanju po pošti $ 14.000 (1.400.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstralija 31 USA dol.; Evropa 28 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanj« z navadno pošto 19 dol.
Talleres Gràficos Vilko S.R.L., Estadp» Unidos 425, 111)1, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
* * *

KREDITNA ZADRUGA
“SLOGA" z o. z.
BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
Sklepna prireditev Prešernove šole na Pristavi
bo 3. decembra ob 19. uri,
nato Miklavževa prireditev z odlomki iz operete
MIKLAVŽ PRIHAJA
V SOBOTO, 25. NOVEMBRA
■
■
■ _
j Družabna prireditev : na Slovenski pristavi
Pripravljajo in vabijo vse: dijaki četrtega in petega letnika Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka.
3. decembra ob 11,30 v Slov. zavetišču dr. Gr. Božmana
Sv. maša za rajne: Musarja Jožeta (prvega predsednika), Jenka Jožeta (soustanovitelja) in Branka Vrčona (ustanovnega člana) — ob osmi obletnici smrti.
Po maši kosilo-asado. Prinesite pribor. Prijave pri odbornikih na tel. 653-7793, 653-8234.
Bogat Miklavžev „štant“.
Izredne uradne ure v SLOGI
Od 2. decembra 1978 dalje boste lahko uredili vse, kar je v zvezi z naložbo denarja (ne posojila!)
OB SOBOTAH OD 16. do 19. ure
SVOJI K SVOJIM! V SLOGI JE MOČ!
LETOVIŠČE SLOGA
Del Cielito 279 in Julian Balbin — Villa Udaondo — Castelar
Kopalna sezona 2 - 12 - 1978 do 11 - 3 - 1979
V stopnina :
Ob nedeljah in praznikih ........ $ 3.009.—
Med tednom ...................... $ 2.000.—
Lastniki VEZANIH DELNIC.......... zastonj
Mladina od 12. do 18. leta 50% popusta. Otroci do 12. leta v spremstvu staršev zastonj, sicer s pismenim dovoljenjem staršev, njihovo izkaznico in pod varstvom kakšne polnoletne osebe. Letovišče bo odprto vse dni od 9. do 21. ure, razen ob sredah, ko bo ves dan zaprto. Vstop na letovišče je dovoljen samo članom KREDITNE ZADRUGE SLOGA in njihovim družinam s posebno izkaznico, katero je letos treba na novo kupiti za $ 500.— v zadružni pisarni ali na letovišču. Te izkaznice si morajo nabaviti tudi lastniki VEZANIH DELNIC. Odbor si pridrži pravico pripustitve na letovišče tudi nečlanov, ki pridejo v spremstvu člana, zanje pa velja dvojna vstopnina. Za vse obiskovalce je obvezno izpolnjevanje pravilnika o vedenju na letovišču. Za kršitelje tega veljajo določila čl. 16 zadružnih pravil. (Odbor ima pravico izključiti člana, ki bi povzročil zadrugi gmotno ali moralno
škodo.)
Odprtje letovišča in blagoslovitev vode bo v soboto 2. decembra ob 12. uri. Ta dan imajo vsi člani prost vstop.
UPRAVNI ODBOR KREDITNE ZADRUGE SLOGA Z O. Z.
r PUERTAS PLEGABLES
InteRinoclula
V SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU
bo v nedeljo, 26. novembra
opoldne
družinshi as a tl o.
ki ga bosta pripravila SFZ in SDO v San (Martinu ter
SPREJEM MLADINE V ČLANSTVO DOMA.
Preskrbite si pravočasno nakanzice za asado.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO BALL CASCANTE
Escribano Publico
Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2
T E. 35-8827
-------------—Dl___________

desde $22.500.-m2 ,v
en maderas, vitraux, -, laminados plàstico? y,J> telas vinilica?
Fšbrica, Ventas . j' y Envios Interior v :}' Rio de Janeiro 677 Cap. fed, 812-7490 y 2069 ’ t'
Sücursales: °-Capital: Av. JuanB. Justo 3976 San Miguel:
Av. León Gallardo 383
INTERMODULO
opozarja posebej Slovence na
svoje Izdelke
Prof. dr. JUAN JESUS BLASN1K
■
■
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
8
■
■ Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje
Capital Federal
Tel. 393-2413 S
J.
j Ordinira v torek, četrtek in soboto I od 17. do 20. Zahtevati določitev ; ure na privatni telefon 628-4188.