17 N ations and N ationalities  o f  Yugoslavia, M edunarodna p o litika , B eograd 1974.
18 L a d o  V a v p o tič : S v o b o šč in e  in  p ra v n o  v a rs tv o  p r ip a d n ik o v  tu j ih  n a ro d o v , k i ž iv e  v J u g o ­
s la v i ji ,  L ju b lja n a  1974, R a z p ra v e , SAZU  V II I /1 .
| 9 G iorgio Valussi — V lad im ir K lem enčič: O d p rta  m eja m ed Ita lijo  in Jugoslavijo  in vloga 
m an jšin . II confine aperto  t r a  Ita lia  e Jugoslavia e il ruolo  delle m inoranze. (R eferat na M ed­
narodn i konferenci o m anjšinah  v T rstu , T rst, ju l i j  1974).
20 M. K os — L. Č e rm e lj — B. G ra fe n a u e r  — J . J e r i  — G . K u še j: S lo v en c i v  I ta l i j i  v č e ra j
in  d a n e s , iz d a je  S lo v e n sk e g a  ra z is k o v a ln e g a  in š t i tu ta  v  T r s tu ,  T r s t  1974 ( tu d i v  a n g le š č in i :  T h e  
S lovenes in  I t a ly  Y e s te rd a y  a n d  T o d a y , in  i t a l i ja n š č in i :  P a s sa to  e P re s e n te  d eg li S loven i in I ta l ia ) .
21 P ra v n e  p o ti do  re š itv e  p ro b le m o v  S lovencev  v I t a l i j i ,  iz d a je  S lo v en sk eg a  ra z is k o v a ln e g a  
in š t i tu ta  v  T r s tu ,  T r s t  1974 ( tu d i v  i ta l i ja n s k e m  je z ik u :  P ro p o s te  d i so lu z io n e  le g is la t iv a  d ei
p ro b le m i d eg li S lo v en i in  I ta l ia ) .
22 L av o  Č e rm e lj : S lo v en i e C ro a t i  in  I t a l i a  t r a  le  d u e  g u e r re ,  g li S lo v en i in  I ta l ia ,  S lovensk i 
ra z is k o v a ln i in š t i tu t ,  T r ie s te , 1974.
23 Paolo P e tric ig  — V alentino Z. S im onitti: Slovenska skupnost v Beneški S loveniji, S tu d ij­
ski cen ter N ediža, N ediža 1, T rst 1974.
24 J a k o b  M edved : Z e m ljev id  s s lo v en sk im i in  i ta l i ja n s k im i k ra je v n im i im en i in  ra z p o re d ite v  
u s ta n o v  in  d ru š te v , k i  u p o ra b l ja jo  s lo v en sk i je z ik . M la d in sk a  k n jig a ,  L ju b lja n a  1974.
25 S lovenc i n a  K o ro šk e m . S od o b n i p ro b le m i k o ro š k ih  S lo v en c ev . N a ro d n i sv e t k o ro šk ih  
S lovencev  in  Z veza s lo v en sk ih  o rg a n iz a c i j ,  B o ro v lje  1974. D ie  S lovenen  in  K ä rn te n . G e g e n w ä r tig e  
P ro b le m e  d e r  K ä rn tn e r  S lo v en en . R a t d e r  K ä rn tn e r  S lo v en e n , Z e n tra lv e rb a n d  s lo w en isch e  
O rg a n is a t io n e n  in  K ä rn te n . D ra u -V e r la g , F e r la c h ,  1974.
Vladimir Klemenčič
Zasedanje Komisije za agrarno tipologijo pri IGU, Verona 1974
V času od 9. do 14. septembra 1974 je v Veroni zasedala Komisija za 
agrarno tipologijo. Naloga komisije je izdelava tipologije kmetijstva v sve­
tovnem merilu, zato so bile na zasedanju v ospredju predstavitve poskusov 
izdelave tipologije kmetijske izrabe prostora za posamezne dežele. V komisiji 
imajo posebno pobudo poljski geografi in še posebej njen predsednik prof. 
Kosirowicki, ki si prizadeva izdelati v okviru komisije pregledno karto o 
usmerjenosti kmetijstva po svetu.
Iz poročil referentov, ki so preizkusili metodologijo izdelave karte na po­
sameznih območjih, ali pa uporabili lastne pristope k agrarni tipologiji je 
razvidno, da bi bilo planirano enotno karto sveta zaradi številnih posebnosti 
v kmetovanju praktično nemogoče izdelati oziroma bi bila preveč poenostav­
ljena. Menim, da je bilo glavno spoznanje zasedanja komisije prav v tem, da 
je važnejše od takšne svetovne karte izdelati karte za posamezna večja ob­
močja, kjer še pridejo do izraza glavne posebnosti in s tem tudi glavna pro­
blematika kmetijstva v posameznih regijah.
Na zasedanju je tudi prišlo do razlikovanj glede uporabljenih delovnih 
metod. Namesto uporabe tradicionalnih metod so se številni mlajši delavci 
močno zavzemali za statistično-matematične metode, ki pa so se jih pri svojem  
delu mogoče celo preveč formalistično posluževali.
Nekateri izmed predstavljenih referatov so pomenili pomemben prispevek 
k razvoju metodologije proučevanja organizacije kmetijske proizvodnje na do­
ločenem prostoru. Predstavljena sicer ni bila nobena izvirna metoda, zato pa 
je bilo več tehtnih preizkusov obstoječih metod, pri čemer je bilo čutiti močno 
težnjo po čim večji objektivnosti pri raziskovanju. Razumljivo je, da ob mno­
žici upoštevanih elementov in iskanju njihovih medsebojnih povezav ni več 
mogoče shajati brez računalnikov.
Na nove možnosti pri uporabi računalniške tehnike je pokazal J. W. 
Aitchison iz Walesa. Njegova analiza in na njeni osnovi izdelana kmetijska 
regionalizacija Walesa sta se odlikovali po izredno temeljiti objektivnosti. 
Vendar je zanj ta, v bistvu končni del raziskave, pomenil šele začetek pre­
verjanja rezultatov in to s celo vrsto testiranj.
Neutrudni organizatorji s prof. Vanzettijem na čelu so za udeležence pri­
pravili dve zanimivi ekskurziji. Na prvi smo se seznanili z zanimivo vino­
gradniško pokrajino v okolici Verone ter s svetovno znanim nahajališčem  
fosilov v naselju Bolca. Na drugi ekskurziji je bila poleg vinogradniške po­
krajine v ospredju zanimanja vas Giazzo, kjer so se ohranili potomci nem­
ških kolonistov iz konca 13. stoletja.
V okviru komisije je imela sestanek tudi delovna skupina za ruralno pla­
niranje, ki jo vodi prof. Envedi iz Budimpešte. Tematika, ki jo je obravnavala 
omenjena skupina je izredno aktualna. Zato se upravičeno pričakuje, da bo 
na prihodnji konferenci IGU v Moskvi 1. 1976 skupini priznan položaj komisije.
Naslednje zasedanje komisije za agrarno tipologijo, kot tudi delovne sku­
pine za ruralno planiranje, bo konec septembra 1975 v Parizu.
Marijan Klemenčič
Konferenca o zaščiti Jadrana 
Opatija 21.—23. 11. 19?4
Konferenco o zaščiti Jadrana je organiziral Jugoslovanski savet za zaštitu
i unapredenje čovjekove okoline in sorodne republiške ustanove Hrvatske, 
Slovenije in Črne gore ter Regionalni odbor za zaštituta i unapredenje čovje­
kove okoline Tstre, Hrvatskog primorja i Gorskog kotara.
Poglavitni namen konference je bil, da se oceni družbeni pomen jadran­
skega prostora za celo skupnost, da zbrani strokovnjaki, znanstveni in javni 
delavci dobijo za svoje prizadevanje na tem področju najširšo družbeno pod­
poro in da bi se javnosti prikazana aktualna problematika onesnaževanja 
morja čim uspešneje razreševala. Konferenca ni bila sklicana z namenom, da 
bi razpravljali o zaščiti Jadrana v ožjem pomenu te besede, temveč o »okolju« 
kot celoti.
V uvodnem delu so prebrali vrsto referatov, ki so bili bolj splošnega zna­
čaja. Opozorili so na pomen Jadrana za Jugoslavijo (dr. Bebler) in na nuj­
nost kompleksnega obravnavanja problemov.
Naslednja skupina referatov je obravnavala pravni vidik onesnaževanja 
in zaščite Jadrana, tako iz mednarodne kot iz domače zakonodaje. Sledila je 
vrsta referatov o poluciji morja, o zdravstvenih vidikih, estetskih problemih, 
prometu, industriji, nafii in odpadnih oljih, problemih in načinih čiščenja 
morja, o čiščenju fekalnih voda. onesnaževanju ozračja itd. Večja skupina re­
ferentov je bila iz oceanografskih in bioloških raziskovalnih institucij. Dr. 
Buljan je v svojem referatu govoril o Jadranskem morju in nekaterih proble­
mih njegove organske produkcije, dr. Zavodnik o bioloških virih Jadrana, dr. 
Johanidesova o zastrupljenosti diatomejskih alg ob »cvetenju« morja na Ja­
dranu poleti 1973. Inž. Ivanc iz podjetja »SMELT« v Ljubljani je v svojem 
referatu obravnaval problematiko trdih odpadkov v naših obalnih mestih. 
Podal je oceno današnjega stanja in prikazal možnosti za razreševanje tega 
problema. Prvič se je na takem zboru pojavilo tudi več referatov, ki so ob­
ravnavali probleme okolja iz ekonomskega vidika. V sklepnem delu konference 
je sledila tudi vrsta prispevkov o zaščiti — konzervaciji narave. Prof. dr. Fri- 
ganovič je govoril o prebivalstvu našega primorja in zaščiti pokrajine.
Med najzanim ivejše prispevke je  prav gotovo sodilo kratko poročilo geo­
loga S. Grandiča, vodje oddelka za geološka raziskovanja Industroprojekta iz 
Zagreba, ki je predstavil prve poskuse termografije morja. Zračni posnetki so 
bili izdelani s pomočjo posebnega scanerja v sodelovanju z Vojnogeografskim  
inštitutom; na posnetkih so bile izredno natančno vidne (1/16° C) termične raz­
like v površini morja.
Od slovenskih geografov je sodeloval s poročilom samo dr. Habe s temo 
»Naš kras in naše morje«. Poudaril je tesno povezanost problemov v zaledju 
s problemi morja. Delež slovenskih geografov v tej smeri je bil doslej prav 
gotovo preskromen.
Eden najbolj tehtnih prispevkov na kongresu je bil referat dr. J. Štirna 
z naslovom »Osnovni problemi polucije odprtih voda Jadrana«, ki je slonel 
na konkretnih meritvah in večletnem raziskovalnem delu. Mnogi vidiki one­
snaževanja so bili v tem prispevku obarvani izrazito geografsko; med najbolj 
zanimive je sodila prostorska analiza polutantov. Avtor je ugotovil, da je naj­
večji vir polucije Jadrana severnoitalijanska industrija. Poudaril je, da so 
brez sodelovanja vseh držav ob Jadranu in tudi v Sredozemlju vsi ukrepi 
lahko le delno uspešni.