Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrcnte con In posta. zna številkg 25 stotink. Izhaju: vsuko sreüo popoldnc in sobiuo ziutraj. Siane za cclo leio /3 L. « doI Ida 8 L. « čctrt lcta 4 L. /,a inuzemstxo cclo lcto J5 L \ Na naiocila brez d')- pi'slane hitračninv sc ne mon no ozirati. Odgovo'iii urcdnik: Poldi Kein perle. mßzmtä St. 47 V Gorki, v soboto 13.junija 1925, Leto VIII. :fra/:kir(ina pistna se sprejernajo. Oglasi račnnajo po dogo- '/7/ //; se plačajo v na- prcj. List izdaja kon- sorcil »OORlSKE STRAŽE* Tisk Zadružne tiskarne v Gorki, Riva Piazzut- ta št. IS. Uprava in urcdnistvo: ulica Mameli štev. 5, (prcj Scuoln). — Važna naloga. Zadnjie smo kratko orisaii trde, a iispesiw bojc. Id jih bije kršeansko delovno Hudstvo širom Evrope za svo- je pravice. Poudariii in oznaeili smo dnli ptunen Kmetsko - dehivskih zvez za obstunek in razvoj Jngoslo- vanov v Italiji. 0 namenih. nalogah in cljili Kmetsko - dcluvskih zvez *mo ze vet*strut pisitli. Veano števil- nejše mnozice, ki se zbirajo okrog te uaše organizccije glasno prieajo, da ie biia njena ustanovitev življenska notreba. Zahtcvc easa in razmer so noložile kid za njeno ozivotvorjenje v zupuščeno polje nasega javnega živ- Uerja in sad je nepričakovano hitro zön'l. Kljnb mnogim oviram in šte- vilnim nasprotnikom ie zdrava za- misel strokovno-poUtUne organizaci- ie zujela in prekvasila vso dezelo. Knietsko - delavska zveza tvori seduj ie Jirbtisee vsega našega javnega de- lovanja in krog njenih nalog se ved-' !'-¦) bol\ širi. Danes hočemo opozoriti nu eno vužno, perečo zadevo, ki zavzemlje vedno veeji obseg in postanc za nas Uihko iisodna: izscljenisko vprašunje. Gospodarsfze in druge razmere, v ktHerih živimo v novi drzavi. silijo na- se Ijudl vedno bolj v neprijazno tu- Uno. V bivši monarhiji izseljevanje ~a nase kraje ni bilo posebnega po- luena. Izseljeneev, ki In bili moruli Hi preko takratne drzavne meje, je bilo razmeroma malo. Oni, ki so od- iiujuU i doma za detain in ielom, so bili veeinoma sezijski delavci. ki so ob xotovih letnih easih dobili sebi pri- kladno delo v kukem drngem delu države ter so se po nekai mesecih vrnili. Sedaj je to popolnoma dniga- ve. Komur ne midi dovoli zasluzka domaea hiša ali donuiea vas. Ie težko Pride do kruha v tnzemstvu. Hoeeš noeeš mora misliti na izselitev v tn- iino. Francija, Jngoslavija. Argenti- iiiju, Avstralija, Egipt in še najrazlie- iiejši drugi deli sveta so rešilne bilke, katerill se sknša okleniti izmnčeni naš elovek. Leto za letom. mesec za meseeem, rase številoonih.kijih po- ire mrzla tujina, nase vasi se pa Vraznijo in naši dotnovi samevajo. hi ko bo dežela obnovljena. bo brez- poselnost najbrze se bolj pritisnila in bo število beraških romarjev v tnjino še poskoeilo. Kam nas more to dove- sti? Ali nam ne pastime lahko la sta!- tii odtok naših Ijndi — naše krvi, uso- tien in pognben? Sedanji izseljenei niso nekdanji se- zijski delavci, ki se po par mesecih vrnejo aomov, iemveč ti gredo veei- noma za vee let z doma, mnogi, žal, premnogi se pa poslove za vedno. Priznati sicer moramo, da se skoro vsi izseljenei napoie od doma z do- brim in plemenitim namenom: ohraniti hočejo sehe in nomagati svojeem. Duma ni dela, zato hull ne jela. Straduti mora jo sumi in njihove družim, rodni domovi pa lezejo ved- no bolj pod zlo. »Da se resimo in prc- prečimo polom«, ta misel jih goni na žalcstno pot in jim daje moči, da marsikm pretrpe. V gosvodarskem ozirn je tedaj izseljevanie neko po- trehno zlo. Neoporekljivo dejstvo n. pr. je, da tvori izseljevanie za našo preobljudeno in nebogato drzavo encga glavnih virov dohodkov. rfe- obhodno je pa treba skrbeti. da je iz- seljevanje urejeno in organizirano po zdravih gospodai skill načelih. Izsc- Ijenec ne sine Hi na slepo V ihtinjo tu- jino, ki ga v takih slueajih nuvadno vniei, temvec pod spretnim in poste- I nim vodstvom. j Še vecje zlo kot v gospodtirskem tvori izseljevanie v narodnem in mo- ! ralnem ozirn. Ko se elovek odtrga od domuce hiše in rodne grude. ie kakor presajeno drevo, ki rado vsalwe in zfwire. Tu.ia govorka, tnje šege in navadc sc zajedajo poeasi v njegovo narodno samobitnost in iznodkopn- jejo nanke, ki jih je vsrkal z mate- rinim mlekom. Pomaiikanje etiva, pomanjkanje prave druzbe, pomanj- kanje sol, pomanjkanje stikov z do- movino itd., vse to poeasi razdvoji in skravi iutšega človeka. Toda kaj bo mo o tern nadalje razpravljali. Sal poznamo to žalostno poglavje Ie pre- dobro vsi, suj vemo koliko naših liu- di so nam raznarodila dmgorodna mesta in koliko nam jih je požrla tn- jina. Zato je temboij potrebno. da se Kmetsko - delavska zveza resno opri- me izseljeniskega vnrasanja ter s j smotrenim delom zacne skrbeti za nase izseljence, da ne bodo gospo- darsko oskodovani, narodno izgnblje- ni in nravstveno upropašeeni. Pobri- gajmo se s sveto vnemo za izseljence, da jim tujina ne bo grob. nam pa — grobar! Kaj se qocli po svetu? Nasilna oisvojcvalna politika. vulikili držav doibiva po vojni neprestano Hove sunkc. Evropske velike države so po vojni začele prav po kiramar- sko vadljati zai Azijo in Afriko; naj- veeji del plena je odpadßl na kop- unm Anuiežu in Francozu. ker leži njlii najbolj nevarni tckniec Nemec strt na tleli. Na morju si pa d'elitia (>blast Amerika in Jaiponska. Narodi, ^a katerih zemiljo se pulijo evropski trgovci pa inorajo miinno razgaljati ^voje lirbte biču priselnikov. Ka.kor hitro zanmnrajo in skušajo zravnaiti Upognjeno hrbtenico, že brnijo brzo- j ali kakrsnokol'i ncvarnost. V re- s'iiei so pa oKrozcni Ie interesi ti'tfov- skih in rudniških driižb in ncčloveških fzlcoriščevalcev. Suženjskai ljudstva, 'zmo^^ana dta kosti se pa napijejo sovraštva do vscga kar ni doniace, lzbrnlinejo odpori proti inodernim iz- najdbain iz zapada, ljud'stvo se zac- ne upirati celo krščanskim imisjonar- jem, ke-r se boji, da ue bi za njiini prišel v dežielo- trgovx in podljetnik z izkoriščevaln.imi namieni. Zadnjič smio si že ogledaLi, kakö je vzžairel upor v Afriki in je vodja: vstašev Abidi-el'-Krim zaklical: »Afri- ko Afrikancem!« Grbanje tristomi- Ijonskega indijiskcga ljudstva pod ve- iLkini Mahatma Oandijctn stremi tudi za tern, da bi streslo raiz tilnik sra- motni jarem britskili kupcev. Pred par dirjvi so pa prclctele azijsko celi- no vesti, dla je na Kitajskem izbruh- . nila stavka in upor proti tujcem. To kitajsko narodnostno in -sociailno gi- banje je zoaelo že dolffo časa prej in ponieni odpor proti izkorisčanju ki- tajske z^mlje in kitajskega ljudstva r>d' strani zapadnih sil in sosednje Ja- |)onske. Zibelka kulture. Štirist.0 miljouski kitaiiski narod razširjen po eni najprostranejših dr- žuv sveta.(Kitajska meri 6dz 11 mi- ljonov kvädratnib kiloimetnoiv; torej vcč kot vsa Livropa z vsemi otoki vred) je že imel visoko razvito kul- tunio življenp, ko so dnijtrod'- še ljudje /iveli v votlinah in hodili cblcčeni v živalske ko-že. Kitajci so že dlavno l-rcd Kiistusom imeli vrejeno drzavo; papir so oni prvi izumili. Zato so bili i;;;pinia'ti hankovci v cesarstvu »n.e- lieškega sina« znani že tedaj, ko so ljudjc na zapadii 'plačevali blago Ie z blagorn. V tej daljni dczoli ob oba- Jall Ruicncga morja so se dvigale pr- ve svilarne; kit ijski inz-eiiir.ii so že znaili graditi ptekope in umetno na- rnakati riževa polja, ko pri nas inže- pii'jcv šc poznali nismo. Magnctna iS'ki je na'jprej kitajskim brotlarjem kazala pot na morju. Kitajski rnodro- slovci in zvezidioislovci so odkrivali čuda naravc, ko so v.Evropi š:1 živeli v pojyj'ini kulturni temi. Ta visoko izobraženi kitajski na- rod1- se je čutil 11a1 svoji zenilii popo!- üonia snečnega hi ni hrepen-el po so- sednjib zeni'ljaih. Tudi ni mai«l prev- zetli nikakih knltnrnih pridobitev bliiž- ujih ali o-ddaljenih narodov. ker so se cesarji in iijih svetovalci ball, da bi novotarije ra'zbib m.irno življenje za- dovr>!jncga ljudtstva. Zato je tudi n:i- suiil pregovor, čl» se kdo iipira. kakim novostim, da je abdian s kitajskim zi- dom. Todia ravno ko je pa del ta1 ki- tijski zid, je preneliala Kitajska ži- '. 'A' v neodvisnosti in minnem, rlo | inačein življenju. Rumeno cesarstvo pod tuji^evo peto Že v srednjem veku so začeli prilia- jati z zapa-dla trgbvci v ¦dleveto deželo na vzliodu. Spoznali so koliko zakla- dov se še skriva nedivignjeTiili pod ze- meljsko plastjo, kaiko obširna so ro- dovitna polja ob bregovih velikih rck. Zapadni dobičkarji so skušali pro- dreti v Kitajsko, da. bi postala novo polje njlii šrckitlacij. DoJgo vrsto de- setletij so se Kitajci Ie z njim lastno odponiostjo otresiali vsiljivih tujcev. To(Ai ne več dolgo. Jezuitski misjo- narji, ki so s svojiin blagim nasto- lX)m širili krščanstvo medi Konfuci- jevimi častilci, so si pridbbili uglcd in spoštovaiije domačinov, ki so se za- to otresili vseh prcdlsodkov proti za- padnjakonv. Začeli so spušeati v svo- j ja pristanišča najpiYJj španske in por- I tugalske ladjc; za temi so si pa znali enake pravice pridobiti tudi Rusi in Francozi v vdliki morski luki Kanto- nu. Anglež, ki smatra ves svet za svoje torišče tudi ni gledal križem- rok. Spoznal jc koliko koristi 11111 liu- diji> lailiko kitajskj province, če jili pritegne k sebi: Za svoje delovno ob- močjc so si kratokmalo izbraii ves južni del Kitajske ob rodnvitni doliui Jiingtsc-Kiaiiga (rmiene rcke). .lapon- ski d'rzavniki so tudi začeli metati svoje poglede na kopno in so si osvo- jili polagomai polotok Korejo, kmalu potem pa vso zemljo do pekinških prjdanestij. Rusi pa pritiskaio s se- vera doli. Tain jih mika velikansko ozemlje, ki krije v söbi na miljardc ton premoga. Ta še neizčrpana bo- gastva na vzhodu so postala pred- met diplomatičnih s-porov zapadnih velesil. Kitajska se nahaja torej že izza devetdesetih let prctcklcga stoletja v klescali, ki jo stiskajo od ti-ch strani. Ljudistvo je pa ječalo pod sraniot- nim jarmom tujcev, ki so vničevali odix)rno silo Kitajcev z vsemi nečlo- veškimi sredstvi. Naj navedemo Ie 011 pri trier. Anglez^m ie nesllai dosti dobička trgoviria z opijem, ki ga Ki- tajec rad vživa. To je opojen strup. ki človcka ornumljai, dokler ga popol- ivoina ne -izpije. nomoljubni Kitajci so nastopili proti zastrupljeva-nju svo- je.q;a rodu od s-tiani dobičkažejnih An- glezev. Vlada sama je prcpovedala .angleškiin trgovcem prodajnti stru- peni opij. Pa kaj sc briga kapitalist za človcčanstvo in praivico, ko gre za denar! AngfleSka vlada ie kratko- malo z orozjem in bo j mini ladjami prisilila kitajsko vladb, da je prekli- cala tisti sklep in spet dovöl-ilu z-- strupljevanje Kitajcev. Uzde se se bolj nategnejo. V main 1899. Jet a je nek roparski pogtavar Tsclm - hung - teng ustano- vil di'uzbo »močna pest«. Najprej ji je bil namen se braniti pred, oblastve- nim zaslediovanjem; ko so pa k tej tajni zvezi pristopili odlični možj-js in niladeniči, ki so se šolali po Evropi, si je stavilai ta zvez:u ki so jo Au- glezi zvali »zveza boiksarjev«, osvo- hoditev Kitajske od tujih privandraii- cev za cilj. 'Leta 1900. je izbruhnil znani npor boksarjev; toda vse ev- ropsk države so poslale svoie vojake na Kitajsko in udusile to gibanje, ki je ogrožalo trgovske koristi Evropej- cev na Kitajskem. Kitajci so od-slej naprej, posebno pa še po lctu 190v5., morali pustiti vseni Evropejcein svo- bodno krctanje po svojih deželali. Kitajska. je biia na tl'eii, evropske dir- žave so si jo pa razdiolile v takozva- ne »interesme sfere« t. j. do sem sine ta diržava počcnjati kar hoče onkrat ! ;.: črte ima pa druga pros to rc'ko. Kitajska v sužnjosti. Kjer je prej mirno kitajski oratar poganjal svoje voličc ali dbiral čajev plod, tain se je jel dvigati dim iz modbrnih tovarn, ki so last Angležev ali Japoiicev. Na tisoče svilarcn in predi'lnic so zgradili v kra.tkih let preko vseh obniorskih kitajskih dežel. In tisti kmet, ki j-ei se pred nedavnim bil gospodar na svoji zernlji, mora zdaj poljubit roko tujemu priselniku, če mu da skiedo riža in čašo čaja za dlelo v njegovi fabriki. Enkrat smo že opisali kaksno ži- vinsko življenje ie prisojeno delav- kam po predilnicah za svilo. Place so pa take, da kitajski delavec v japon- skih in angleškili tovarnah ne more ne živeti ne unireti. Mescčno zasluži povprcčno1 po 16 ameriških dblarjev, za življenje pa rabi mesečno po 18. Zenske zaslužijo še mani. In vse to za 10 do 14 urno dnevno dido. Tovar- narji imajo v službi cele triune otrok v iiajnežnejiši drtbi, ki nwrajo delati do 15 ur dnevno za kakili 6 do'larjev na mescc. Nihče ne prešteje grobov teli niladih ncsrečncžev, ki jih kar trumoma, kosi jetika v zgod'nji. mla- dosti. Naravno, da je moral vzkipeti Kitajcein žolč, ko so videli. kako jih tlačijo in izžemajo Evropejci in Ja- ponci. Kitajska Kitajcem! Ta klic je zaoril iz prs ubiipancev, ko so videli, 4a nobena prošnja ne za- leže. Mladi kitajski dijaki. ki so se vrnili domov iz evropskih sol polni novili idej so započdi začctkom tega meseca široko zasnovano gibanje uaperjeno proti tujein« iz-kodščeva- nju domovirte. Najprej je izbrnhnilo mczdiio gil>anjc v velikem mestu Ša-ngajn. Nad 250.000 delavcev je pričelo stavkati. Tern so se pridlnizili tudi vsi, ki shižijo evropski gospodi; odpovei^ali so služlbo pri pošti, brzo- javih in na železnicah. Tu pa tarn so že začele regljati strojne puške in pokati bombe, v vseh mestih so se evropski nasdniki oborožili in umak- Stran 2. »OOI?I>KA STRATA* nili y svoja utrjcna priedmestja. Ita- lijani, Anglcži, Japonci in Amerikainä so pa izkrculi svoje vojastvo» in uka- zali vladi v Pekingu naj ukaže mir. Toda mogočni vul svobodoljubja za- jjina vedno ši.rše množice: vedino bolj glasan je klic, naj bodio Kitajei na svoji zeiriil;ji svoji gosixidarji. Vsa ost sovraštva pa je uaperjcna najbolj proti Japoncein in Angležem. Oibanie proti tujcem za.vzema že tudi obliko boja proti krščanistvu. Tcga pa so krivi edinolc Evropejci, ki so Kitajeem sluzili za vzglcd! zmate- | rializirani'li hi le po dobičkii hlepečih I IjudÜ. Kapitalizom yä tudi tuKaj kriv, da se ne morejo vzhodni nairodi še preroditi v studienee živih krscanskih sil. Za to $e bo pa o'brnil niec. ki je naperjen proti vzbodu, da ga podjar- mi, proti roki, ki ga drži. Narod'i, doslej zatirani se probuja- jo in zahtevajo svobodo. liocejo streti kapitalizem in izpodrezati koronikc osvaja'lni politiki zapada. To bodo moralibrezverski kapitadisti in izkori- šeevalei slišati, čcprav vpijejo, da preganjaijo na Kitajskem bolj&eviško nevarnost. DNEVNE VESTI. Pomožne Sole. I Po italijanskem zakomi se ustano% ve pomožne sole povsod. kjer je man'} hot 40 otrok. Taka sola bo tra- jala nekaj mesecev in iak zasilen u- citelj dobi nekaj nagrade, ako bo pri- pravil otroke tako, kot predpisuje zakon. Mi smo mncnja: Pray je, da se po- skrbi za sole tudi, ce je malo otrok. Bomo veclno livalcžni. Sumo par me- secev bo pa premalo ali nič. Potem pa želimo pravega ucitclja. ne pa ka- kega nesposobneza iz vasi. Saj je to vendur sola, in če se mora učiii za čevljarja in kovača več let, kaj šele za ucitelja. Povsod se zahicva spri- čevalo, ceto za krcmarsko beznico, tako se mora zahtevati tudi za uci- telja, V Avstriji je bilo prcd 80. letU da je odslužen vojak s pulico na skednju ucil otroke in tlačil svojo fajfo. Mi zelimo šol z izucenimi mocmi. Naj se torej poyeri pouk inteligentni osebi, duhovniku ali sploh izobrazencu: ako ni najii pravega licitelja. Tako tudi menda misli zakon, in smo p.rav Iivalezni in zadovoljni, sa- mo sliši se, da bi utegnili tu in tarn nastaviti kakega cloveka brez predpi- sane izobrazbe. In to mim ne ugaja, ker mladina pac ne bo imela strahu pred Mvadnim domačinom. (Ured. PriobČujemo te vrstice, ker so zares velevažne za naše kraje zlasti v fforah. Sola naj bo v resnici sola, ne pa lc n-Jikaka zasilna» učilnica, da le odgovarja inrtvim predpisom.) Koncert „Mladike." V soboto in nedeljo bo mladi, a živahno dclnjoči pevski zbor »Mladi- ke« pokazal, kaj se je iiaučill tekoim par niiesecev vztrajnih vežb. Kakor smo že naznanili se bo vršil koneert v soboto zvečer1 ob 8. uri in pol in v nedeljo popoldne ob 5. uri v Marzinijevi dvorani (v novih d'rustve- nih prostorili; na vo^alu Semeniške ulice in Korza). Nedeljski popoldanski koncert je namenjen bolj za dlruštva in občinstvo z dcželie. Vaibila so se že razpo&lala; kdor bi je pomotonia ne prejel, naj sinatna, da je tern po- torn vljudno vabljen. Besedilo se bo "dobilo pri blagajni po 50 stotink. Spored izvciia društveni ])cvski zbor pod. vodstvonn g. Lojzeta Bratu- ža. Sodieliijeta g. Jolško Bratus, tenor- solo in gdč. ZalaVuko'va (pri klavirju). — Cetie: Prvi sedeži L 8 - dlrugi se- deži L 6 - tretU sedeži L 4 - stojišče L2. Seja v zapoiu. Radikali so zaprtemu Radiču ined političnim barantanjem že tako zrab- ljali vezi, da sniejo njegovi pnistasi kar pri njem sejati in siklei>ati, kako naj se pc^gode z nasprotniki. V tor^k je imel Stefan Radii sejo vodstva svoje stranke pned preiskovalnim sodJnikoin na sodišču. Pri seji je bila tudi Radičeva ženai Marenka, ki je prvi politični svetovalec svo.iega mo- ža. Kraijev jubilej. V nedeljo so so vršlie po vseh ita- lijansk.ih rnestih velikanske slovesno- sti na cast kralju, ki je obhajal ta dan 251ctnico svoiie vlade. Bivši bo- jevniki so predlagaili, naj se kralju za ta dian izroči vojaška brabrostna svetinja. Kradj JO' je pa odklonil. Listi pišejo, da se je s tern svojim skroni- n.im činom še boilj priljubil. Za mestne revcže v Rimu je krailj d'aroval 100 tisoč lir. Nek Anglež v Italiji, velik častilee kraljev, pa za dobi'odielne namene kar en miljom. Place miličnikov. V uradnein listu jc izšla naredba, ki določuje kako bodo plačane »črne srajce«. Prostak bo zaslužil mesečno okoli 400 lir. Castniki teniu razmero- ma več. Njili geneiial bo iinel na leto pa kar 90.000 lir; več kot rriiuistri. Potemtakem se že spilača kupiti čr- no blago zai srajco1. Važna seja vodstva LjuJske stranke v Ljubljani. Pretvklo nedeljo je sklicala Sloven- ska ljudska stranka svoje vodstvo k seji v Ljubljano. NajvažnejSi govor je imel vodja stranke dr. Korošec. V svojem govoru, kjer je orisal sedanji politieni položaj v Jugoslaviji, je re- kel, »da Pašič ne želi sporazuina, k2T on in Pribičevič politično živita od spora med brati in njihove nesloge.« O Radiicevc'in kobbanju aJi bi šel z radlikali ali še držal z opozieijo je pa dejal, da se mora že enkrat odločiti, ker je treba ix>ložaj razčistiti. Pavle Radič, ki je sedaj vidni vodja hrvat- ske seljačke stranke, da dela pred- vseni n,eko »dnr/insko« politiko, ker lioce svojega stiica Štcfana. rešiti iz ječe. ZatO' se bo morda zgod.ik>, da bodb radičevci vse siprejeli, kar jim bo Pašič naložil. -Vsc te trditve so globo'ko utemeljcnc in jih vse jugoslo- vansko časopisje pcwiatiskuij, Svoj go-vor je izkuscni voditelj Slovencev zaikljucil z besedamii »borba se boase nadaüjcvala.« , ^ Ministrske place ali skromni Mussolini. V zadinji seji senata so sklenili, da bodo ministro.m place zvišali na 80 tisoč lir letno, državnim podtajni- kom pa na 40.000. Uteniieiljevaili so svoj sk!ep s tern, da do'bivajo vsi dru- gi ininistri ]>o svUtu višje place kot italijanski. Ko so prašaili pri seji Mus- solini ja, kaj misli o predlogiu, je 6d- vrnil, da se sklepu sicer ne protivi, a je osebno proti zvišanju plač. On iinn zdaj pet ministrstev. Drugi nii- nistri z eniimi so pa lnolcali. Spomin za Matteotijem. 10. junija je poteklo leto odkar je bil umorjeii poslanec Jakob Matteotti. Opozicija je hotel a imeti žalno sve- čanost v zbomici. A je zboruični liredsedjii'k, kakor je že znano, odre- kel dvorano. Zaito so imele posamez- ne protiviadlne poslaikske Sikupine \ svojih prostorih žalne seje. Na kraj, kjer je bil poslancc umorjen in na njegov grob so' poločili \euce. — Za isti d'an je Farinaicci, vrliovni snopar, sklical svoje poslance v Rim, da pre- prečijo demonstradja za Matteotti- jem in se sponmijo umora svojega poslanca Casa.lin.ija. Fašisti so se zbflali na trgu Colonnai, kjer jim je govoril raz avtomobiik (to je postalo zdaj namrcc sila nioderno) sam Fari- nacci. Vrhunec govora je dosegel, ko je zavpil, da so prišli fašisti skirpaj, d'a dokažejo, kaiko je narod že »razmat- teottiziran«! Ponekodi so .S3 vršili O'bi- cajni pretepi in požigi. V Ttirinu so ta dan razbili prostore delavskiili or- ganizacij; n^kega komnnisticnega po>- slanca so pretepli. Po vsej državi so pa po'lovili in pozaprli dbsti ljudü. Te bodo vsp »razmatteottizirali«. (jim Matteottija izbili iz jchive. to je men- da skušal snoparski tajnik s to krila- tico povedati.) Nekoliko kratkovidnosti? V eni zadujih številk smo pisali o nogometu za ženske in izrazili mne- nje, da te vrste sport ni za zensko. Omenili tsimo, dai so tudi irski škofje ! obsodili ženski nogomet. Neki Ijub- ljanskii list je smatral za potrebno, da se obrcigne ob nas, čcš ti so pa pravi bratci »Goriške St»raže«, če ob- sojajo nogomet. Zopet žrtev severnega tečaja. Okrog 20 dni je preteklo. odkar se ni oglasil junaski raziskovalee Amund- sen, ki prodira na severni tečaj. Ves svet je skoro pozabil na politične do- godke in spore; vseh oči se vpirajo zdaj proti severu, kjer se bije boj med slabotnim človekoin in velieast- no naravo. Ker ni toliko ca'sa noböue- ga glasu od Amundsena. mislijo, da se mu je najbrže letalo pokvarilo in mora junak peš potovati na stotine kilometrov daleč skozi ledene i>u- scave. Kaj to pomeni, ve vsak, ki je brnl kako zgodofvino polarnih razis- kovanj. Nadčloveš.ki napori in trplje- nje izmučijo navadno raziskovalce do smrti. Da rešijo slavnega Ainiindse- na se pripravljajo vse večje države na rešihie ekspedieije. Norveška dr- žava jo je žc organizirala. znaaii raz- iskovalec Nansen bo najbrže s po- rn očjt) Nemčije skušal s Zeppelini iskati Amuudsena, iz Amcirike bo šel na sever polarni potnik Mac Millan; celo francoska vlada je opremila eno križarko, da bo odplula v scverno morje na ptvmoč morda ponesrečeni Amundscnovi ekspedicfji. Mogoče pa že spijo Amundsen in njegovi hra- bri spreinljevalci smrtno spanje pod skladi severnega leda in snega ter ne bo nobena resitev več mogoča. Največji svetilnik na svetu. Že leta 191S. so ga začdi zidati blizu Dijona na Francoskem. Svetil bo zrakoplovcem in bo ob njem ne- kako križišče vsch zračnih potov, ki vodijo iz Francije. Ta svetilnik bo svetil kot če bi prižgali eno miljardo svec. Doslej največji morski svetilnik ¦ je imel le za 30 miljonov sveč svet- lob'j1. Proti temu novemu svetlobne- mu vciikanu l)odo vsi ostali svetilniki kot žveplenke. Turška modrost. I'urki pravijo, dai človek ne sine stirim reoem v življenjii zaupati: 1. zaupljivosti nadrejenih oseb; 2. so- vražnikovemu smehljaju; 3. gorkemu dnevLi sredi zime; 4. ljubimkanin spos'iediljive ženske. Prav po kitajsko. Pariški listi pišejo, da so se v se- verni Kitajski uprli vojaki, ker jim ne izplacuiejo, kar jim gre. 600 voja- kov je. ponoči plnnilo na svoje čast- nike in jim prerezalo grla. ! Ni bilo malo. Na nekem parniku, ki je imel od- pluti iz Carigrada v Francijo so na- šli pod1 neko posteljo okrog 100 kilo- gramov zlata in kakih 16.000 kosov zlatcga deiKirja. Vse to bogastvo so Iioteli tihotnpci nckam prenesti, p^ jim je jzpodletelo. Samoumor posebne vrste. Na Francoskem se je neki 55 letni lernet prav na izvircn način končal- §cl je v klct in zvabil vanjo vso svo- jo pcTiitniuo, nato odprl vse čepe i'1 pipe pri sodih, da je vino poplavijo vso klct. Sredi gaganja in frfotanja raic, pctelinov, gosi in kokoši je za- palil streho nad sabo in tako unirl. kakor še nobeden do zdaj, v vinu i11 ognju. Mož bi bil najbrže dober kino- 'rnatografski igralec. Dr. H. Tuma. Dr. Josip Stanič. Pred kratkim je umrl v Vidmu dlr. Josip Stanič, bivši odvetnik v Oo- rici, star 72 let. Spomina. vredsn mož. Bil je prvi, res slovenski odvetnik na Goriškem. Brezobzirno se je boril za pravico slovenskega jezika pred obla- stvi, posobna pred sodiščern. Bil je zato odi vlada'jocega režima skrajno obsovražen. Iredbntistična odvetniška zbornica tržaška je njegov vpis med odvetni- ke odklonila iz bojazui pred- njegovim bojevitim teniperaimentom, sprejet pa je bil od goriške zbornice. Kot slo- venski odvetniki so takra-t poslovali v Oorici dr. Josip Abram iz Krasa in brata dr. Josip in dr. Nikolai Tonkli iz Ko'bariskega kota. Skromno so si-' oer tudi oni poskušali vveisti sloven- sko uradovanje, a» manjkalo jim je za tisti čas, okoü 1885, neobhodno potrobne energije, gibčnosti in brez- obzirnosti pred oblastvom — tudi je- zikovno se niso znali otresti ptujšči- ne. Dr. Stanič, ki je izborno govoril polog slovenščine tudi laški in nem- ški, pa se ja radikal no odločil za iz- ključno slovensko uradovanje. Oral je često ledino. Doma iz banjške pla- note, kjer je za njega mladih let ve- ljala pač najčistejša slovenščina vseh predelov Slovenskega, jo je uvalja- vljal vsikdar in povsodi. Politična oblastva so bila ob njegovem nastopu v rokah nemškili in laških aristokra- tov, pri sodiščih je bilo le par mlaj- ših sodnikov slovenskega rodu,. ki se pai ob burokratske-m pritisku niso upali na dan. Uradni sodni jezik je bil pod tržaškim dež^lnim sodiščem v Oorici in v Ajdovščini laški, po Soški dolini pa neniški. Čista1 Staui- öeva slovenšcina je delala uradni- kom, celo domačinom, sprva precej težav. Strokovne izraze je najvcčkrat poiskal iz ljudskega slovenskega na- rečja in dobro pogodil, z žgočo iro- nijo je bičal izpakcdrano slovenščino kolegO'V in uradnikov. Ker je bil v svojih spisih silno agresiven, je imel vedno polno preglavic in marsikatero globo mu je razžaljena uradna go- spoidia naprtila. Dr. Stanič se za to ni zmenil, zatoi pa je tolminsko ljud- stvo, kjer je otvoril pisarno, šlo s pohihn zau])anjem za njim. Dr. Sta- nič je postal pravo strašilo za urade, pravi besednik ljudstva. Njegova ju- naška postava in krepki, odločni go- vor sta vsem imponirala. Sprva je bil tak značai in skrajtio brezobziren nasto-p potToben. žal, da se dr. Stanič tudi pozneje ni ublažii, ko je bil led prodrt, ko je začala so- dna in politična oblast vslüd! novega pravdnega ustnega postopka od 1. 1898. naprej uradovati tudi slovenski. L. 1896. se je presolil iz Tolmina v Oorico, kjer je imel pisarno do I. 1900. v Montovi hiši. S precejsnimi prihranki je knpil Gyuladevo vilo na Solkanski cesfri, a žive'1 je v Gorici kakor v Tohninu kot samotar, čutil je sam svojo nepristopnost. V Qorici je imiol le enega prijatelja, sedaj pok. zdravnika dr. Lisjaküi. Bil je sošolec dr.ja Maihniča in dr.ja Oregorčiča. Z dr.jem Gregorcioem, sta kot gimna- zijca nekaj časa skupno stanovala- Vendar je Stanič višje cenil Malini- ča, njegova podoba mu je poleg slike grešnice Marije Magdalene visela nad pisalno mizo. Redko kedaj je Stanič pokazal ko- nui svojo srčno stran, vnanja skorj^ mu je bila trda. Zgodilo se ie tekorfl treh let, ko sem bil v njegovi pisarn1 koncipijcnt Ic enkrat, da se je neko- liko odkril, ravno ko sva govorila °. značajih naših prvakov. Takrat m11 j.2 pokazal sliko Mahničevo in M^1' rijo Magdaleno rekoč: »Evo rnoža korenjeka, odprtega čela, dosledne^ in nevpogljivega — evo vam slik° odpuščanja in krščanske Ijubezni« ~s in glais mu je pri tern postal mehafc. Značilno za značaj dr.ja Stanica Jß njegovo obnašanje, kako me je s?^' jel v pisarno. Bil je izza časa mojega službova": nja ko* sodnik v Tolminu z men°j sprt, kakor z vsemi sodtniki, bre^ pravega razioga. L. 1897 jeseni se'n »OORlSKA STRATA* Siran Poučni izlet sadjarjev. V eni prejšnjih števUk stito objavili, da namerava kmetijska sola v Go- rici prirediti poiučen zlet naših sa- djerejcev v Maissa:lom,bard!o. Udele- ženci zleta bodo odpotovali iz Gor ice ali Vi'dirna v nedeljo 28. junija. Ogle- dali si bodo vse kmetijske naprave in odpotovali v pondeljek že protl domu. Kdor se niisli vdeležiri. naj se takoj javi pri krajncm kmetijskcm uradiu afli pri .kmeti.iski šo-Ii v Gorici via Trieste 43 (sadjarski odddek), kor ie število izlctnikov določcno le na 60 oseb. „Vinarska kleta v Gurici j'j- zadnje dni preje;la od pri njej vchnijcnih zadrug več.io množrno Prvovrstne kapljice. Pridite, poskusi- te, kupitc! Svilorejcem! Trg svilodov (galete) bo otvoirjen v Gorici v ponde'ljek, due 15. t. m. Na trgu (Stari sv. Anton) bodo .na- istavifjene javne tehtnice. /Svilodarjb z-a.nima danes predvsem cena svilo- dov. Ako bi cena svilodov odgovar- jala ceni murvinega listja, bi bili svi- k>di zclo dragi. Murvino listje je namreč doseglo ta teden ceno 300.— L za Q in se več; na. i V starih pokrajinah Italiie je bil ; trg svilodov otvoirjen vecinoma dne 10. t. -in. Cena se je giibala do sedaj niedi 25.— in 28.50 L za kg. Torej ce- na bolijša, nego laji&ko leto, a« slabša i n ego v 1. 1923. Zapuččina „kralja mila". V Londonu je umiril lord Leverhul- niic, ki so ga nazivali »krailj mila«, Zapustil je ogronmo premoženje svo- jcnni sinčku. 140 miljoinov lir je pa določil za dtobrodelne uistainovc. Prošnja. j Moj sin Ivan Muiič, star 16 let je I zbežal z do ma z nekim drugiin fan- tom enake starosti. Najbrže sta sto- pila v službo kje v oiko'iiiei Šentviške gore ali kje na Cakljans-kem. Pod- pisani prosim gospodarja, pri kate- nem bi se fant nahajal, da mi ga po- šlje domtov ali i>a mi blagovoli spo- ročiti, da ga prideu sain iskat. MuUč Jakob, Čiginj 57, pri Volctih. Kaj je novega na deželi? Dornberg. V nedeljo 14. t. m. priredi dorn- berška šolska mlad'ina vesdico v dvo- I'ani »tiranilnice in posojilnicc« z ze- lo bogatini! six)redom ob 4. uri po- pol'dlne. K tcj veselici so vabljeni vsi Prijatclji ¦miladine. Rihemberg. Naša solska: mladina bo iinela v nc- dcljo svoj dan. Ob 2.30 uri popoldnc Priredi svojo šoisko veselico z boga- tirn sporedom. Prijatelji mladine, Pridtite! Li pa. Žalostrio je, če sloiii društvo, po- Ndbno, če je še v porodnih bolečinah, na eitem olovcku. To se je zgodilo v Lipi. Ko je urnrl Vincenc Trampuž, je padlo v nczavest tudi drujstvo »Tr- stelj«. Mlada deklica Milka je skuša spet predrami'ti, a najbrže ne ve, da jc v Anicriki dosti ljudi umrlo vsled prevelike vročine; in taka vročina je tiiidii pri nas, zato bo drustvo kiljub Milkiniin liladnim polivom še naprej dretmalo. Pravijo, da skuša tudi v Temnici nekaj napraviti. Pa slabo ka- že. Za dekleta je kuihalnica in igla, nosebno če so se mlada ... Iz Medane. Čeprav se vse drži — ne vemo za- kaj — skrito, smo vseeno zvedsli, da se imajo naša župaiistva odločiti za urediitev zdravniške službe. Tudi Hmo zvedeli, da se vse -dfrži tiho sa-' mo dai bi se imenoval naš najhujSi sovražnik D'Ottone. Občinski stare- Sine glcjte, da ne daste kruha tiste- niu, ki je narn vs.em dajal pa.lico. Kdoir pa je strahopeten, naj zleze pod krilo manic. Paziti hočenio in ob ča- su spregovorimo. Več volilcev. Brje. Bralno in pevsko drustvo na Brjali pripravlja za nedeljo 21. junija Ks. Meškovo dramo v 3 dejanjih »Mati«. Težko, globoko zaisnwano. resno je to delo in pomembno je posebno z oziiwi na dlanašnj.e razmere. Zdi se kot da j'c pisatelju privrela iz njego- vega srea vsa vroča ljubezen do ma- te re - domovine. Veliko njenih sinov jo izdaja in blali njo, mater svojo, ki Jili ljubi, ki plaka nad zguibljenimi otroci. Ona, mati, ve, da se povniejo enkrat v njeno narocjc strti. vničeni od tujine, ki jih je izžemaila. Povrnejo se enkrat skesani in obupani maiteri v naročje ~ umirat. V prostorni in hladni drvorani oib Vipavi, primerni za poletne priredit- ve, se bo vršila ta veselica. Za zabaivo bo skrbel taim. zbor iz Sela in pevski zbor od istotairn. Nadailje: srečkanje, šaljiva pošta itd. Zar5etek oib 4 po]>. Kdor se hoče inv samo zabavati, am- pak v^iveti v poučno in vzßojwo die- lo, naj ne pozabi ta dan priti v Ka- sovlje! Sv. Lucija. (Koncert »Čitalnice«.) Pričakoval sem veČ. Pa bi bil« tudi vse dobro, če bi Zdravko Munih nar stoprl sam s svojim zborom. Kar je bilo drugega, z izjemo kraitkega, a lepega Levpuščekovega predavanja-q Sattnerju, bi vse laliko brez posebne skode izostailo. Prirodiitelji se morajo zavedati, da koncurti in vse priredit- ve niso samo za zabavo Jjudstvav ampak zato, da zraven zatoave dvig- nenio in bistrirno njegov cut za le- poto, širimo njegovo umsko obzorje in plemenitimo njegov značaj. Odtbor čitaJnice naj si izpraša svojo vest, v koliko je spored odgovarjal tern za- litevam. 2arišče koncerta bi monala biti Sattiiierjeva: »Jcftejeva prisega«. Dobro, da je Satt nor še živ, če ne bi se lailiko še v groibu obrnil! K.ie ste vendar dobili orhestracijo? Ali ne veste, d!a bi si brez avtorjevega do- voljenja kaj tak,ega sploh ne simeili dovoliti? Obžalujem Zdravkota Mu- j niha, d'a je s svojim praiv dobrim zbo- rom pri takem izvajanju sodeloval in rnu to to želim, da bo radi svojo časti kot mlad!, a spreten pevovodja v bo- doče bolj zbirčen. Doktorič. Temnica. (Tretji likof jim diši...) Še ved'no čaka naša občina zainam, j kdaj bo cerkev končana. Najprej so ! jo O'bljubljali že za Novo leto, potem za Veliko noč, zdaj n,a« tolažijo, da bonio za sv. Petra že imeli cerkev. Ne vemo, kje je krivda, da s? vsa ncč odlaša, ko ni vendar vcč dosti dela. Samo še oliarji manjkajo, pa bi bila i cerkev go'tova. A teh noče biti že ]X)1 leta od nikjer. Seveda likofi so lepa reč, zato jih ie t:i^ba: večkrat naprav- ljati. Občinarji pa/ morajo k maši v liarako, kjer piha skozi špranje. da se zdi človeku, da je na kakem podu ne pa pri službi božji. Možaki, ki ste okoli županskegai stoloka, naredite svojo dol;znost, da vas ne bo treba zopet s prižnjce oporninjati. To bo do- bro za vas! Postojna. Na binkoštno nedeljo smo imeli u- vannedno velik naval in o-bisk tujcev, ki so prišli gledlat in občudovat ča- rdbno razsvetljeno jamo. Ugotovlje- no je, da je bilo na binkoštno nedeljo nad 15.000 obiskovalcev pri nas. Pri tolikem številu ljudi je samo po sebi razuni'ljivo, da je prišlo tu pa tain do ncreda v jarni. Zlasti se je opažala ob gotovih uraih zaigozdtitev Ijudstva n»a» križiščih. — Popoldne je bila odpila tudi Otoška jama, ki je sicer majlma, a vendar v marsikaterem oziru zelo zanimiva in vrcdna obiska. — Due 7. t. m. je bila tudi v Postojni prosila- va 251etnioe vladanja kralja. Dopol- dne je bil pregled vojaškili čet, ka- teremu so prisostvovali zastopniki tukajšnjili t>blasti in dm go odlično občinstvo. Obenem so i>r»ekrstiii bol- nišnico na hne Viktorja Emanucla HI. — One 3. junija je umrl v tukajšnji bolnišnici olletui Andrej Aroešič iz vasi Drage pri Lovrani. Pri padcu z nekega podii v Zagorju pri Št. Petru si je tako pretresei možgaine, db ie na potsled'icah umrl. Beneška Slovenija. Lc redki glasovi Vain prihajajo iz stare, a zveste Slovcnske Bcaiečije hi še ti večinoma niso razveseljivi. Dne 2. t. m. se je preselil v večnost v svo- jcni 48. letti preč. g. Pa id in Kručil, zupnik v Preštiutu. Podiegel je opera- ciji v videmski holnišnici. Z njim nam jc unrrl lctos že tretji slovensiki du- hovnik nase nadškofije. — Na majnico so imeli v Podlbonesecu pred občin- sko hišo nenavadüio silaviiost. lzn>- čili so vasi Rona'c zlato svetinjo. (11° premio) katero je ista odncsla na raz- stavi sadja v Tridlentu v minuli jese- ni. Izročitvi svetinje je sledilo kosüo z 80 povabljenci, medl kuterimi je bi'l podlpr'jsfekt rz Cedada in drugi odlični gosp-odjc iz Cedada, Vidniiaj in Gorice. En sam. izmed! pnogih govornikov se je spornnil tudi našega poikojnega pesni'ka Petra Podrcke, .katercnui gre pravzaiprav vsa zasluga;, da ic mogei Ronac razstaviti v Tridentu 65 vrst jt^enskega sadja. — Tudi pri nas so zaüöli lioditi snoparji raikorn žvižgat. V Tarčeti, njihovem najmocn^jscm gnezdlu, so jhn na majnico voililci prav posteno posvetili. Opoziicija je izvoje- vala 12 obč. s.vetnikov, a oni koniaj 3. Si bodo še srajce prali! — V M,ata- jurju so dobili novega vikarja v osebi preč. g. JuStiina Slobe. Pravijo, dn nm je slovenski jezik tuj. Kor je pi.\ sK> venskega rodu, smo uverjoni, da inu ne bo težko se ga priučiti. Stric oine- njenega preč. g. Avguština1 Slobe, je bil premešcen iz Oblice v Ceneblo. — Nekaj zanimivega sc je pripetiilo v Zavrliu pri Tarčintu. Stari l.iudje so pravili, da jc v neki liiši blizu cerkve gospodinja, ko jc sknhala i>0'lento, po- iiudiila tiiisnim polentar rekoc: Kdo ho- če polentar? Pa mesto bisnih je od- govoril pod tJakoan nezn:m gil.a«: Me- ni, meni dajte polentar! Vsi so pre- strašeni pobegnili iz liiše. Iz tega je nastala pravljica, da so ixkI dotično bišo vclike ja me in v njih za!l likc vrednosti. Pred časom so neka- teri doimačini, opirajoč sc na gorio- menjeno pravliico, začeli kopati in so res naleteli na velike jame. Novico so s'pruvili v čaLsnike in hitro so prileteli iz VidniiLV razni .sporiiiiiki in vse pre- iskali. Našii so velik.» jame. več kik>- metrov dolge, reke, jezeni, zak'kidov Zahvala. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas toiažili ter spremili k zadnjemu počitku našega preljubega nepozabnega očeta Martina Lozar - ja, ki smo ga pokopali v soboto 30. majnika. Posebno zahvalo izrekamo prečasti- temu gospodu župniku Črnigoju za poslovilni govor ter slavnemu občinakernu odboru, ki se je udeležil polnoštevllno pogreba. Vrtovin, dne 31. maja 1925. Anton, Josip, - Marija, Frančiška, Emiltja, sinova. hčere. izstopil iz sodne službe ter vstopil kot koncipijent k bivšemu sošolcu dr.ju Franku, ki mi je bil zagotovil Poslovanje do konca prakse t. j. ok- tobra 1900. No, politične razmere so ¦Janesle, da mi is odpovedal mesto že febr. 1898. Bil sem na cesti, ker nie ni hotel snrejeti pod strelio ne le noben laški advokat, ampak tudi ne slovenski. Moral sem se pogoditi .z dr.jem Rybaiicm iz Trsta, dia vstopim v njegovo pisarno. Kcr sem bil ta- ^rat deželni odbornik goriški, moral !\i vsako jutro ob 4. uri z vlakom v IVst in ob 13. popoldne nazaj, Leto in zimo. Ko je zato izvedel dr. Sta- tic, je poslal dr.ja Lisjaka no mene ter me povabil naj vstopim v njegovo Pisarno rckoč: »liočcm pokazati, da Ss-m odkritosrčnejši, nego vaši prija- ttljj.« Držal je besedo in izbajala sva kobgijalno tri lcta — edini slučaj, da •ic kdo toliko časa mirno vzdržal dnižbo Staničevo. I-. 1899. sc jc d!r. Stanič poročil z blagovnico iz Moravskega. Spoznala %**¦ Je na Dunaju v sodni dvorani ka- sacijskega sodišča kot sijajnega go- vornika. Bila je junaške postave ka- kor Sta'nic, edina hči miljonarja-in- dustrijalca, jako izobražena. izborna slikarica. Dr. Stanič je 1. 1901. pro- dal svojo pisarno v Gorici ter šel s soprogo na potovanje. Prebredla sta s soprogo Švico, Francijo, Italijo, Španijo in Skandinavijo ter se vrnila čez par let v Trst. V prostorni palači sta naj'j'la celo prvo nadistropjc, kjer je soproga razstavila svoja dela, olj- nate slike iz raznih dežela. Iz Trsta sta se po kratküm prese- lila v Egipt. Ondi j,e Stanič zašel v družbo nekega zid'a in nekega Grka. Ustanovili so hotelsko podietje »Se- riTiraniis« s 3 miljoni. Zgradili so ta- krat največji, krasni hotel v Kairu nasproti velikemu javnemu parku ob Nilu. Dr. Stanič je bil ravnatelj, za- loži-1 je v podjetje ves svoj denar, tast mu je bil s cclim premoženjem za poro'ka. Prijalo mu je občevanje z amerikaiiskiini, angleškimi in ruski- m.i velikaši, ki so se nastaniali v ve- likcm hotelu, a premalo je pazil na žida in Grka za hrbtom. Po par letih je prišlo podjetje v konkurz. Dr. Sta- ll ič, njegova soproga in tast so iz- gubili vse. Tast je na potu iz Egipta skočil v moirje. Stanič se je moral vr- ¦niti v EvroiX) ter odpreti skromno pi- sarno v Opatiji in ko ni šla, zopet v Gorici. Beda je soproga ločila. Krat- ko prad vojno sta se zopet združila in soproga mu je postala pridna, ve- šča in vairčna uradnica, tako, -dfei sta si zopet opornogla. Prišla je vojna, soproga se je vrnila v svojo do>mo'vi- no, dr. Stanič pa se je potikal brez pnivega posla. Po kobariskem poloniu sva se vr- nila prva dir. Stanič in jaz na svoja mesta v Gorico. A dr. Stanič je bil vslcd poniaujkanja duševno in teles- no opešan, začel ga je zapuščati spo- il vin. V Gorici sc*m ga nekoc srecal v via Stretta v mraiku; lupil si je suro- vo repo, kar na ulici. Začuden sem ga ustavil; priznal je, da nima vi- narja za večerjo. Predpoldne. dfei mu ie bila dala neka stranka iz Brdl 1000 lir na račun neke večje pravdle, a ker ni imel listnice in notranji žep sttknjie raztrgan, je izgubil denar. Kot je hilo treba plačati kosilo, ni bilo denarja, ostal je dolžan, za vecerjo pa mu je bila surova repa. Dr. Stanič je vslexl pomanjkanja pcšal bolj in boJj io končno ni več obvladal dela. Nekdaj tako ponosni dr. Stanic je moral v mestno goriško ubožnico, pozneje pa v unnobolnico na Furlan- sk.ein,. Vse ga je zapustilo! Evo tra- gike življenja! Poklican po svoji zmožnosti, dia bi bil voditelj Sloveiii- cev — je končaJ kot berač in boluik, pozabljen od vsakogar. In vendar se moramo tega nioža spominjati sodaj, ko so ga v nedo- mači zemlji i>olo'žili v hladni grob. Stal je ob braniku našega narmiiiegct! jezika takrat, ko je bilo treba zato lirabrega in močnega človteka. Pol;2!g vseh svojih napaik — bil je to dr. Stanič! . Mran 4. »OORISKA STRATA« vu. katerih so domačini pričakovali, , uWo našli. Jamieckilje preiskujcjo - Za- vr'li (Vill'anova) je ena najsevcrnejših sfovenskili vasi. Ljudje goyoriio le še svoje Tiarečjc, a nilajši sei »žaliibog". že ixvphjcmajo bolj furlanščiiie. Zahvala. ProsvctJio društvo »Mladika« v (lorici se tern potom najiskneneje za- hvaljuje starima znankna tvrdlkama Korcnu, steklarju v Gospuski ulici in Kacinu, prodaijaileu glasfoil na Placuti, 3ter sta vcčkrat brezplačno pusodili iz svojili bogatili zidojj potrebne prud- mete. za razne drustvene prireditve. Obe tvrdiki toplo priporočaino našiin ijmiiMii. Listnica uredništva. A. A., Voice: VaSkc čenčc vcndar ne spa- vla.io v »(ioriško Stražo«. Tudi jc Vaše na- zranjc o državljanskli pravicali in dolžno- st^l' zo!o ozkosrČMio in omcieno. Pozdravi fantov - vojaHoy Livorno. MnoRo srčnih pozdravov pošiljajo slovcn- skim dckletom in vscin drugim ^nancem slo- vtnski fantje, ki slnžijo pri 13. težkcm top- riStvu v Livoriui. lskreno pozdravljajo tudi vrlo »Ooriško Stražo«. — Joško Kurinčič. Idcrsko; Sovdat Ivan, Smast; Rudi Oolja, Sniast; Anton Still, Sužid; Andrcj Still, Sta- ro sclo; Karol Rosie, LoKJe pri Bertfinju; Josip Nedoh, Dane pri Kočicah; Vladimir Batič, Trnovo pri Oorici; Jakob Lisjak, Bu- kovo; Ivan Prvan, Stopnik; Ivan Kokošin. Orcžnica; Anton Leban, 2abicc. Ročne harmo- n i k e, slov.-nem. glasba,prvovrstni izdelck, prodaja in jih i zd elu je Janez Filipič, Idrija št. 128. Širite Jorlško Stražoi Lloyd Sabaudo. Priliodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conto Rosso« 2. julija 1925. Iz Gciiovc v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessu Giovamia« 21. 6.1925. Iz Genove v Buones Aires .19 dni. v Avstralijo: ¦Rc (TItalia« 15. julija 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Goricu, Vin Contavalle št. 4. ¦——-——————--------------------------- Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko priDBFijaBi 0. HE FIGHi a GORICI, EDRSa BITT. EM. ill. Št. » WtiWk OQ 9 - !Z IH Z -1 V NAJEM ODHAM stanovanjc obstoječe iz kuhinje, trcli sob, pod- süiesja in malega vrta. Naslov pri «pravi lista. Dr. Rosato — Idrija zdravnik-kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent g 1 a v n e bolnice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 10-11 v zobotehničnein ateljeju, - od 2-3 v svo- jeni zasebnem stanovanju vsako sredo od 9-li ure v Spodnji „Mundlos" šivalni stroji „Görickeu dvokolesa----------- belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kersevaniju-Gonca Piazza Cavour št. 9 1 MmilM delsvnica, Piozza Umw žfeu. S. BJofero znana trgooina pri pokritem sadnem trgn StBUCHEL & I*A.EIIÖETTO Corica - Corso G. Verdi 7 - Gorlcsi Nazrriiunja svojliri odjemalcem, da ima vzalogi mnogo novodošlega t» la get asa pomladanske in po> letue obleke, kakor tudi srajce, kravale, nogavice. naramnlce^ i.t.d. - na izbero vsem. ILastna »crojeiCnžca. Priporoča se Structiel & Paludetto Vabilo k obcnemu zboru „POSOJILNICE V PEVM1", ki se bo vršil dne 28. t. m. v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Foročilo načelstva in nadzorstva 2. Računski zaključok za 1. 1924. 3. Volitev načelstva in nadzorstva 4. Slučajnosti Načelstvo. Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri G o ri ci se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajamčen. LJjubijansha posojilnica r. z. z o. z. v Ljwfcljani. Telefon It 9 Mesfni trg st. 6 obrestuje vloge zeio ugodno in sicer: vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8% vloge 7. enomesečno odpovedjo, . . po 10°/» vloge z trimesečno odpovedjo, . . . • po 12%, vloge s šestmcsečno odpovedjo, . . po 14 u/o Jamstvena glavulca za vloge znaša že nati 11 milijonov dinarjev. Posojila daje le proti popolni var- nosti na vknjižbo in na poroštvo. InkQSO foiitup in ntsnic. Trgovsh! hrctliti. SEAVMOZNAMA MAZPRODAJA TKANIKf NA RACUN Narodne zvease tovamarjev Po znižanih cenah (*¦ r*>***oi Izredna prodaja na račun tovarnarjev ulica Savorgnana štev. 5 — VIDEM (UD1NE) — vogal ulice Cavour. Kljub vsem poviškom cen 500.000 metrov blaga za obleke bode s 15. julijem f. I. postavljenih v razprodajo po cenah v bivših starih časih. Potrošek za vsako osebo ne bo piresegal 500 lir. Za nakup na debeSo naj se po možnosti izbere netrini dan. Cenfrala v Milanu je odposlala dva nadzornika, ki bodeta nadzorovala razprodajo Obrobljene rutice........L —"75 Servijete za čaj.........„ —.95 Bele rutice z ažurom......„ 125 Povojički za deteta, meter . . . . „ l-30 Moške barvane nogavice.....„ 1 "75 Sukno iz gobastega blaga ...... 175 Brisače reclam 45 X 90.....„ 190 Robljene brisače........„ 2'20 Platnene krpice.........„ 2.30 Servijeti 60 X 60........„ 250 Prozorne ženske nogavice . . . . „ 2'50 Švicarsko vezenje, meter.....„ 250 Gobaste brisače ........„ 275 Nogavice z dvojnato peto prvovrstne „ 275 I Platno Madapolam, meter 80 cm. . „ 2'90 Oxford za srajce, meter..... ,, 2'95 Naramnice dvojnate elastične . . . 350 Moderci vezeni.........„ 3*50 Blago Pelle uovo 80 cm. meter . . „ 3'90 Platno Madonna 80 cm. meter . . „ 3*90 Majice.............„ 450 1 Blago dvojno tkano, meter . . . . „ 4.90 Obposteljne preproge, reclam . . . „ 5'50 Preproge iz jute, meter......„ 5*50 Angleški batist 80 cm. meter . . . „ 5.90 Svilene ženske nogavice.....n 650 Neapeljski prti.........„ 7 90 Ženske srajce z ažurom......„ 9'90 Ženska spodnja krila, vezena . . . „ 9'90 Žamet za lovske, obleke. meter . . „ 1000 Kombinacija vezena.......„ 12'90 Moške srajce iz zefirja z ovratn. . . „ 1590 Rjuhe z ažtirojn za 1 posteljo . . . „ 2990 Posteljno pregrinjalo, dvojno tkano 200 X 200.......• . „ 2990 Rjuhe vezene za postelji.....„ 49'90 Žimnice iz prave zime prva kvali- teta, 14 kg.........„ 55'-- Prešite odeje barvane, za 1 posteljo „ 5900 Bogata izbera blaga za gospode in gospe. Žamet za lovce. — Izgotovljeno perilo. — Platno. -¦¦¦ Gobasto tkano blago za gospe — Platno in bombaževina v vseh visočinah. Prtenina. — Bnsače in servijeti „Fiandra". Pletenine iz lanu in bombaža. -- Tepihi. — Prsni oklepi za juhe in koko. Zavese. — Blago za mobilije. — Posteljua pregrinjala in kuverte v vseh merah. — DvoŠivi. Opreme za neveste. Popolne oprave za preno- čišča, zavode, inMnternate. — - Izdelane blazine iz žime in volne. OPOMBA. Blago, ki ne ugaja naj si bo glede kvalitete ali cene se vzame nazaj Cene stalne. Razprodajalcem poseben popust, Cene stalne. Videm - Via Savorgnana 5 (vogal Via Cavour) - Vielem