Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„OBRTNI VESTNIK" tehaja mesečno dvakrat, in sicer: Makega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40- — polletno Din 20- — posamezna štev. Din 2-—	Oficljelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani« in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XII. letnik.	V Liubiljani, dne 1. februarja 1929.	Št. 3.
Napoved za pridobnino.
Davčno ob last vo je odločilo1, da morajo davčni zavezanci vlagati davčne napovedi za odmero pridotmine (obrtnega davka) od 1. do 28. februarja 1.1.
Z novim davčnim zakonom, ki je v celoti stopil v veljavo z 1. januarjem t. I. je bila odpravljena dohodnina, ki so jo plačevale le nekatere pokrajine. Mesto dohodnine pa se je uvedel davek na dohodek odi podjetij, obratov m poklicev, ki ga imenujemo tudi pridobnino ali obrtni davek.
Davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev jo zavezano vsako pridobitno poslovanje, ki se Opravlja obrtoma.
Obrtni davek delimo v tri skupine:
V prvo skupino spadajo trgovinska, industrijska, rudniška in tem podobna podjetja in obrati.
V to skupino spadajo tudi ona obrtna podjetja, ki prodajajo najsi le deloma nabavljeno izdelano blago. Če n. pr. prodaja klepar izdelane pločevinaste izdelke, ki jih je kupil in jih torej ni izdelal sam v svoji delavnici, spada v prvo davčno' skupino, ali če n. pr. prodaja mizar pohištvo, ki ga ni izdelal sam v svoji delavnici.
V drugo skupino spadajo odvetniki, zdravniki, arhitekti, inženjerji, carinski posredniki, trgovski potniki itd. V to skupino spadajo tucll obrtna podjetja, k! delajo s stroji na pogon ali delajo z več uego štirimi kvalificiranim/ pomočniki ter vsi ostali obrtni obrati in podjetniki po akordu.
V tretjo skupino spadajo poklici oseb, ki so samostalno drugim na službo za odškodnino, z izključno ali pretežno uporabo lastne telesne moči.
Obrtništvo bo torej največ uvrščeno v drugo davčno skupino.
Obrtniki, ki bodo uvrščeni v prvo davčno sku-pipno bodo plačali 10 % osnovnega davka od čistega dohodka. Obrtniki II. skupine, ki delajo s stroji na pogon ali pa z več nego štirimi pomočniki 8 %, vsi ostali obrtniki in podjetja po akordu 6 % in obrtniki, ki bodo uvrščeni v III. davčno skupino 4 % osnovnega davka od' čistega dohodka.
Poleg osnovnega davka se plačuje še dopolnilni davek, ki znaša do 10.000 Din čistega dohodka 2 %, preko 10.000 do 20.000 Din 2'5 %, prekd 20.000 do 30.000 Din 3 % itd.
Najvažnejše za vsakega davkoplačevalca pa je, da pazi na to, kako napravi davčno napoved.
Obrtni davek se odmerja od čistega dohodka, ki ga je davkoplačevalec dosegel v preteklem letu.
Cisti dohodek je vsota, ki jo dobimo, če od kosmatega dohodka odbijemo režijske stroške.
Kosmati dohodek je pri obrtniku vsota, ki jo je dobil za svoje blago in svoje izdelke v preteklem letu. Režijske stroške, ki jih sme obrtnik odbiti od kosmatega dohodka pa novi davčni zakon izrecno navaja.
Režijski stroški v zmislu davčnega zakona so: 1.) najemnina za lokale v tuji zgradbi, odnosno najemninska vrednost lokalov v lastni zgradbi, če ima obrtnik delavnico v tuji hiši, navede vsoto, ki jo plačuje kot najemnino; če jo ima pa v lastni hiši pa vsoto, ki bi jo moral plačati kot najemnino, če bi imel delavnico v tuji hiši. 2.) Mezde in plače pomožnega osebja. 3.) Obresti dolgov, ki obre-menjajo obrt. 4.) Dejansko v preteklem letu plačani državni in samoupravni posrednji davki, takse, carine, davek na poslovni promet, zbornična doklada. 5.) Prispevki za zavarovanje delavcev, v kolikor jih je obrtnik dolžan plačati iz svoje imo-vine. 6.) Premije za zavarovanje zgradbe, obrata, blaga in strojev. 7.) Odpis od inventarja.
j Od kosmatega dohodka se ne smejo odbiti j kot režijski stroški: 1.) zneski, uporabljeni za povečavo podjetja ali obrata; 2.) neposrednji davki (pridobnina); 3.) stroški za gospodinjstvo; 4.) iz-\ gube iz minulih poslovnih let.
N. pr.: Obrtnik je preračunal, da je imel v preteklem letu 30.000 Din kosmatega dobička. Od te vsote je potem odbil režijske stroške, ki smo jih zgoraj navedli; vsota, ki je ostala, je čisti dohodek in od te vsote ga davčno oblastvo obdavči.
Davčne napovedi se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki se dobivajo pri davčnih uradih in pri občinah za ceno 50 par. Davčne napovedi so kolka preste.
Vsak davkoplačevalec je dolžan vložiti v določenem roku davčno napoved. Če tega ne stori, ga davčno oblastvo po čl. 137. davčnega zakona kaznuje, in sicer znaša kazen: 3 % od osnovnega davka, če napovedi davkoplačevalec ni vložil v določenem roku in 10 % od osnovnega d'avka, če j napovedi ni vložil vsaj osem dni potem, ko je prejel pismeni poziv za vložitev napovedi.
| Vrhovni obrtniški svet v Ljubljani je izdal te dni na vse zadruge in obrtna društva V Sloveniji okrožnicoi z navodili, kaj naj ukrenejo zadruge in obrtna društva, da bo''obdavčitev posameznih strok pravična.
Kdor pa potrebuje kakih pojasnil, naj se obrne na svojo zadrugo, obrtno društvo ali pa na svojo zvezo v Ljubljani ali Mariboru.
Davek na poslovni promet za leto 1929.
Za odmero davka na poslovni promet za leto 1929. morajo po členu 10. zakona o davku na poslovni promet, odnosno pravilnika za izvrševanje tega zakona (Uradni list z dne 4. marca 1922., št. 46/20 in 47/20) ter po razpisu generalne direkcij davkov z dne 3. decmbra 1928., št. 166.910, kakor tudi po odloku finančne direkcije ,v Ljubljani (oddelka za neposrednje davke) št. 114 z dne
10.	januarja 1929. vsi oni davčni zavezanci, katerih promet v letu 1928. ni presegal zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne profesije, naštete v točki 1.) člena 3. pravilnika, ne glede na velikost opravljenega prometa, vložiti pri oni davčni upravi, v čigar okolišu se vrši obrat,
, v času od 1. do 28. februarja 1929.
predpisano prijavo, ne da bi čakali na poseben poziv davčne uprave. Vse prijave je podati v dinarski veljavi.
Zgoraj navedeni davčni zavezanci napovedujejo promet minulega leta 1928., ako pa so poslovali v minulem letu le nekaj časa, morajo napovedati letni promet sorazmerno s prometom ,v času, ko so ga opravljali.
Obrate, otvorjene med davčnim letom, je prijaviti v štirih tednih pri pristojni davčni upravi ter napovedati promet, ki se bo po vsej priliki dosegel v obratu od početka obratovanja do konca davčnega leta.
Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in podjetja, katerih promet je presegal v minulem letu 360.000 Din. morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkrati plačati odpadajoči l%ni davek na poslovni promet pri oni davčni upravi, v čigar okolišu je njen obrat. Naj-kesneje do 28. februarja 1929. pa morajo predložiti 'pozimi od 7. do 21..
splošno prijavo o celokupnem opravljenem prometu v letu 1928. zaradi ocene in definitivne ob-dačbe za leto 1928.
Vse pravne in fizične osebe, ki ne plačujejo pridobnine, kakor tudi osebe, ki izvrše slučajen promet stvari po zadnjem odstavku člena 4. zakona, morajo v 14 dneh od dne opravljenega prometa vložiti prijavo pri oni davčni upravi, ki je glede na kraj opravljenega prometa teritorialno pristojna ter morajo hkrati plačati na ta promet odpadajoči l%ni davek pri davčni upravi.
V zgoraj navedenih primerih je sestaviti prijave po obrazcih, ki so se objavili s tukajšnjim razglasom z dne 22. maja 1922., št. A I 6/3 ex 1922. (Uradni list 59 z dne 3. junija 1922.).
Davčni zavezanci, ki prijav sploh ne bi vložili ali jih ne bi vložili v določenem roku, odnosno bi napovedali manjši nego dejanski opravljen promet, se kaznujejo po določilih členov 12. in 13. zakona o davku na poslovni promet ter izgube po členu 10. navedenega zakona tudi pravico pritožbe zoper odmero davka.
Naredba o zapiranju obrtnih obratovalnic.
Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal nared-bo o zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic ,v ljubljanski oblasti. Ker je naredba zelo obširna, se omejimo le na najvažnejše določbe o obrtnih obratovalnicah.
Splošno morajo biti obrtne obratovalnice odprte od 7. do 12. in od 14. do 18. Kjer je že uveden osemurnik, pa od 8. do 12. in od 14. do 18.
Pekovske obratovalnice od 5. do 20. poleti, pozimi pa od 6. do 20.
Mesnice (prodajni lokali) od 5. do 12. in od 17. do 19. Mesarske stojnice pa od 5. do 13.
Podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga pri železnicah poleti od 5. do 20., pozimi od 6. do 19.
Brivske obratovalnice: v Ljubljani od /A8. do 12. in od %14. do 19., ob sobotah in dnevih pred prazniki eno uro delj, t. j. do 20. Izven Ljubljane tako kot v Ljubljani, le v sobotah in dnevih pred prazniki dve uri delj, t. j. do 21.
Fotografske obratovalnice od 8. do 12. in od 14. do 19.
Obrtne delavnice, kjer je poslovanje osebja organizirano z izmenami, smejo biti odprte tudi čez opoldne, ,v tem času pa ni dovoljeno nobeno poslovanje s strankami.
Obrtniki, ki jih je smatrati kot pomožne poljedelske obrtnike, kakor kovači, kolarji in podobni, smejo imeti na deželi odprto od 5. do 20. poleti, pozimi pa od 6. do 19.
Na dan pred božičem, velikonočnimi prazniki, binkoštmi in ob dneh letnih sejmov, smejo biti obratovalnice odprte tudi preko meje, največ še za dve uri zvečer.
V kopališčih in letoviščih (Bled, Bohinjska Bistrica, ob Bohinjskem jezeru, Kranjska gora, Mojstrana, Dolenjske Toplice, Laško) smejo biti odprte obrtne in trgovske obratovalnice za časa sezone od 7. do 21. ure.
Kavarne, restavracije, gostilne in hoteli smejo biti odprti čez opoldne, sicer pa velja glede policijske ure za nje razglas velikih županov z dne 27. maja 1915.
Okrepčevalnice, žganjame in obratovalnice, v katerih se prodajajo mrzla jedila in alkoholne pijače le za konzunt v lokalu poleti od 7. do 22.,
Obratovalnice, ki strežejo gostom z brezalkoholnimi pijačami, javne kuhinje, prodajalne mleka, slaščičarne, poieti od od 5. do 22., pozimi od 6. do 21.
Ves dani zaprte morajo biti vse obratovalnice: ob vseh nedeljah, dne 17. decembra, dne 1. de-, cembra, dne 1. januarja, dne 6. januarja, na dan Sv. Rešnjega Telesa, 1. novembra in 25. decembra.
Samo dopoldne: 28. junija in na dan sv. Cirila in Metoda.
Od 12. ure dalje: 19. marca, na praznik Vnebohoda, 29. junija, 18. avgusta in 8. decembra.
Izjemoma smejo biti odprte ob nedeljah in praznikih: kavarne, gostilne in hoteli, okrepčevalnice, fotografi in obratovalnice za pogrebno opremo.
Ves dan smejo nadalje biti odprte ob nedeljah in praznikih, če je na nedeljo letni sejem ali če se obrat na nedeljo seli.
Sadmo dopoldne smejo biti odprte obratovalnice ob nedeljah in praznikih:
podjetja za natovarjanje blaga od 6. do 12.; cvetličarne od 8. do 12., na dan vseh svetnikov pa od 19. ure dne 31. oktobra in do 12. ure .dne
1.	novembra;
pekovske prodajalnice od 6. do 12.; mesnice od 5. do 10 (V času od 1. novembra pa do 1. marca morajo biti ves dan zaprte, zato pa smejo biti odprte ,v sobotah od 5. do 19.); okrepčevalnice od 7. do 12.
Samo dve uri ob nedeljah dopoldne: v vseh krajih, kjer se vrši samo ena služba božja, neposredno po njej, ali ob času, ki ga določi županstvo. Izvzeti pa so ti kraji:
Ves okoliš ljubljanske policijske direkcije: Občine: Vič-Giince, Rožna dolina, Zgornja Šiška, izvzemši Dravelj, Ježica, Moste D. M. v Polju, Dobrunje, Rudnik in ,vas Kozarje.
Mesto Kranj in njega okolica v razdalji 5 km. Brivnice: v Ljubljani in na periferiji ob praznikih smejo biti odprte od y28. do 12., povsod drugod pa ob nedeljah in praznikih cd y28. do 12. ure.
of-raiovamice na''nedeljo pred božičem od 8. do 13. ure.
V občinah Laško, Sv. Krištof, Dol pri Hrastniku in Trbovljah smejo biti ob praznikih odprte vse obratovalnice dve uri po izvršenem izplačilu, če je plačilni dan TPD na dotični praznik.
Predpisi te naredbe veljajo tudi za vse zadruge, ki so osnovane na principu vzajemne pomoči (na-bavljalne, konsumne), ne veljajo pa za kmetijske in nabavljalne, ki delajo brez pomožnega osebja in nimajo posebnih prodajnih lokalov.
Letni čas velja od 1. aprila do 30. septembra. Prekršitve te naredbe se kaznujejo v denarju od 50 do 3000 Din, odnosno z zaporno kaznijo do enega meseca.
Pridobmna za krošnjarje in potujoče sejmarje.
Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja nastopni poziv:
Obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja, n. pr. krošnjarji, torbarji, cirkusi, potujoča gledališča, panorame, potujoči fotografi, sejmarji, prodajalci cvetlic in igrač po ulicah in lokalih itd. so zavezani plačevati davek od podjetij, obratov in samostalnih poklicev po čl. 42., druga skupina, točka 3., zakona o neposrednjih davkih z dne 8. februarja 1928., Uradni list 26-75 in pravilnika k temu zakonu.
Neodvisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek še pred začetkom poklica. Davek znaša za davčnega zavezanca samega na leto 60 Din in za vsakega pomočnika po 30 Din.
Če izvrševalec navedenih obratov pomnoži tekom leta število oseb, ki mu pomagajo v obratu, plača naknadno za vsako tako osebo po 30 Din, ne pa tudi v takih primerih, če samo. menja pomočnike. Davek za omenjene obrate se položi v prvi polovici leta preden se začne izvrševati poklic, in sicer v celotnem letnem znesku, če pa se začne poklic izvrševati šele v drugi polovici leta, pa se plača davek v polovičnem znesku.
Uvodoma omenjeni davčni zavezanci, ki se zalotijo brez potrdila o plačanem davku, plačajo poleg rednega davka po čl. 59. zakona o neposrednjih davkih še enak znesek kot kazen.
Od potujočih obratov se pobere davek, ko se izda obrtno dovolilo; kot dokaz o plačanem davku služi po pristojnem oblastvu izdano obrtno dovolilo, na katerem je oblastvo na predpisani način potrdilo vplačilo z označbo dobe, za katero je davek plačan. Vsi izvrševalci obratov, ki se ne vodijo v
stalnem lokalu, marveč s hojo od hiše do hiše iti i od kraja do kraja, se pozivajo, da izpolnijo svojo ! davčno dolžnost in plačajo ta davek takoj, da se iz- j ognejo kazenskim posledicam, predvidenim v členu 139. omenjenega zakona o neposrednjih davkih.
Is organizacij.
Bolniška blagajna samostojnih mojstrov v Ljubljani bo podelila štiri jubilejne ustanove po 100 Din za onemogle člane in njih vdove. Prošnje naj se vlagajo do 10. februarja t. 1. na blagajnika g. Ivana Kersniča, krojaškega mojstra v Ljubljani, Prečna ulica 4.
Strokovna zadruga koneesioniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Lzubljani je priredila dne j 27. januarja 1929. ob desetih dopoldne v posveto- j vainici mestnega magistrata ljubljanskega svoj i VI. redni občni zbor. Občnega zbora so se udeležili: poleg velikega števila članov tudi: za obrtno ob- ] lastvo magistratih tajnik g. Čehun, za gradbeno j direkcijo v Ljubljani g. ing. Anton Ditrich in za Zvezo obrtnih zadrug njen podnačelnik g. Milko Krapeš. Po ugotovitvi sklepčnosti je pozdravil zadružni načelnik g. Ivan Mihelčič vse navzoče, predvsem pa zastopnike oblastev in korporacij. Po pre-čitanem zapisniku lanskega občnega zbora, ki je bil z malenkostno spremembo sprejet in odobren, je poročal zadružni načelnik o delovanju in pri- j reditvah zadruge v preteklem poslovnem letu. I Omenil je, da je priredila zadruga poučno ekskurzijo v Falo in Ruše, kjer so si ogledali udeleženci j tamkajšnje naprave. Nadalje je priredila zadruga j elektrotehnična tečaja v Mariboru in Celju, v Ljub- j ljani pa specialni tečaj za vajence ter sporazumno j z Uradom za pospeševanje obrti elektromoriterski j tečaj. Medtem ko je mariborski tečaj srednje ob-1 iskan, celjski pa se je moral zaradi nezanimanja ukiniti, uspevata ljubljanska tečaja povoljno. Opozoril je učne mojstre, naj svoje vajence obveste,! da bo preizkuševalna komisija postopala najostreje s tistimi vajenci, ki so imeli priložnost obiskovati tečaje, pa jih niso hoteli. Poročilo načelnike je bilo sprejeto na znanje. Zadružni tajnik je poročal, da šteje zadruga 108 članov, 119 pomočnikov in 133 vajencev. Vajenskih in monterskih preizkušenj se je vršilo pet, med temi d,ve v Mariboru. Zadruga je prejela med letom preko 400 dopisov, odpravila pa jih je preko 500. Gospod veliki župan ljubljanske oblasti je odobril spremembo zadihižnih pravil v toliko, da morajo biti v zadrugi včlanjene vse one elektrarne in električne zadruge, ki oddajajo kon-sumentom električni tok in imajo do 150 K. S. dela-zmožnosti. Neprijetno je dirnila ljubljanske člane odredba ljubljanskega šolskega odbora, po kateri se je ukinil na teh šolah nedeljski pouk; zaradi te ukinitve je bila odposlana na merodajno mesto obširna spomenica, ki pa do danes še ni imela uspeha. V zadružni pisarni, ki se nahaja od novembra 1928. dalje na Borštnikovem trgu št. 1/1, se je uradovalo vsak torek, četrtek in- soboto po • i. Tudi v b dočem poslovnem letu bo zadruga enako uradovala, a za stranke izključno le ob sobotah od 15. do 17. ure. Za oba preglednika računov je sporočil g. ing. Turnšek, da so bile blagajniške knjige pregledane in da so v popolnem redu ter predlaga absolutorij, ki se tudi izreče. Po ; kratki debati je bilo sprejeto, da se zviša članarina ; na 140 Din za leto 1929. Proračun za leto 1929. se je prečital in odobril. Po petminutnem odmoru so se vršile nato volitve načelnika, njegovega namestnika, ostalega odbora, računskih preglednikov jn preizkuševalne komisije. Soglasno so bili izvoljeni: za načelnika Ivan Mihelčič, za podnačelnika Ivan Bogataj, za odbornike ing. Stanko Sonc, Tomo Vojnovič, Fran Saks, Leopold Janežič, Al jz Sprager, Alojzij Arhar, Fran Janša in Jakob Klenovšek; za odborniške namestnike Ivan Hebein, ing. Fran. Vrečko in Belak; za računska preglednika ing. Viktor Turnšek in Slavo Kolar; za predsednika pre- i izkuševalne komisije Fran Saks in za njegovega namestnika ing. Stanko Sonc. Soglasno je bil sprejet predlog, na podlagi katerega mora biti vsak vajenec, preden se vzame v uk, zdravniško preiskan. Načelnik apelira na člane, da jemljejo v uk le take vajence, ki imajo zadostno šolsko pred-izobrazbo. Predlog, da morajo vajenci poleg teoretične preizkušnje napraviti tudi praktično, se soglasno sprejme. Sklene se tudi, da se bodo oni j učni mojstri, ki ne dajo vajencu prilike za pose-čanje specialnih tečajev, kaznovali z denarno globo. Načelnik izjavlja dalje, da se bo že lanskoletni sklep občnega zbera, po katerem se bodo oni koncesionarji, ki krijejo šušmarje s svojo konce-1
sijo, objavili v časopisih, začel ietos izvajati. Po izčrpanem dnevnem redu se je zahvalil načelnik za udeležbo in je. zaključil lepo uspeli občni zbor ob 12-45.
Obrtno društvo v Laškem je na svojem dobro obiskanem rednem občnem zboru dne 20. januarja 1829. v hotelu Henke v Laškem izvolilo sledeči odbor: Blaž Zupanc, brivski mojster in posestnik v Laškem, predsednik; Rudolf Klepej, mehanik v Laškem, predsednikov namestnik; Josip Cilenšek, kleparski mojster in inštalater v Laškem, tajnik; Fran Fasswald, trgovec v Laškem, blagajnik; Bodi-goj Uratarič, krojaški mojster v Laškem, gospodar. Odborniki gg.: Maks L. Koschier, kovaški mojster in posestnik v Laškem, Ivan Perger, krojaški mojster in posestnik v Laškem, Franc Antloga, urarski mojster v Laškem; njih namestniki: Franc Kokol, čevljarski mojster in posestnik v Laškem, Jakob Cerovšek, mlinar, žagar in posestnik v Rečici pri Laškem, Franc Peternelj, krojaški mojster v Laškem. — Občni zbor, ki je bil prav zanimiv, je sklenil med drugim z navdušenjem vdanostno' noto Nj. Vel. kralju, več važnih sklepov glede izobrazbe obrtnega naraščaja, zahtevo po lastni okrajni bolniški blagajni, protest na OUZD glede razposlanih letakov, češ, da ne bo razpošiljal glede vplačil ali zaostankov za leto 1928. nikakih izvlečkov, temveč da grozi pri neplačilu s prisilno izterjavo, in še nekaj važnejših gospodarskih zahtev.
Iz seje Vrhovnega obrtniškega sveta. Dne 17. januarja t. 1. se je vršila v klubovi sobi Celjskega doma v Celju seja Vrhovnega obrtniškega sveta, ki jo je vodil njegov predsednik g. I.van Rebek. Posle vodeči podpredsednik g. Josip Rebek je poročal o važnih spremembah v državni upravi im so se koraki, ki jih je ob tej priliki podvzelo predsedstvo, odobrili. Sprejelo se je tudi poročilo o zadnji plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Razpravljalo se je nato o finančnem položaju obrtniških osrednjih organizacij. Tajništvo VOS je predložilo seji referat o prireditvi obrtniških taborov v vseh večjih krajih Slovenije. Pri organizaciji taborov naj bi sodelovale vse obrtniške organizacije. Na njih bi se razpravljalo o cbrtno-političnih in obrtno-pravnih vprašanjih, o pomenu obrta v našem narodnem gospodarstvu, o ustanovitvi gospodarskega sveta, obrtni zakonodaji, ureditvi socialne zakonodaje, ureditvi obrtnega naraščaja, tičočih se perečih vprašanj, itd. Predlog o prireditvi obrtniških taborov je bil soglasno sprejet. Soglasno je bil nadalje sprejet naslednji predlog predsedstva: «S 1. januarjem t. 1. je v polnem obsegu stopil v veljavo novi davčni zakon. Med obrtništvom vlada glede določb novega davčnega zakona velika nejasnost. Zato predlaga predsedstvo: Vrhovni obrtniški svet naj izda na vse zveze, eventualno na vse zadruge in obrtna društva v mariborski in ljubljanski oblasti, obširno okrožnico, v kateri naj podrobno obrazloži ,vsa določila, ki se tičejo zlasti obrtnega davka itd. V tej okrožnici naj bi se opozorilo obrtništvo tudi na uvrstitev obrtov v davčne skupine, ki se bo letos izvršilo. Poleg tega naj bi Vrhovni obrtniški svet podvzel potrebne ukrepe glede tolmačenja člena 42. davčnega zakona, ki določa, da spadajo v drugo davčno skupino oni obrati, ki delajo s stroji na pogon ali delajo z več nego štirimi kvalificiranimi pomočniki. Imamo pa danes mnogo obratov, ki padajo tudi še v mali obrt, ki pa rabijo stroj z električno silo. Vsi ostali znaki takega obrata govorijo n. pr. za to, da bi bilo podjetje uvrščeno v
II.	skupino, točka b), pa bo morda zaradi edinega stroja, ki je na pogon, uvrščeno v II. skupino 2. a), v kateri je obremenitev večja.* Tudi predlog predsedstva glede ustanovitve gospodarskega svela je bil soglasno sprejet in se glasi: «S spremembo političnega položaja v državi smo dobili novo upanje, da se bodo vpoštevale tudi težnje gospodarskih krogov. Ena izmed važnih zahtev, ki je bila že mnogo let na dnevnem redu gospodarskih konferenc, je ustanovitev gospodarskega sveta. Predsedstvo predlaga, da naslovi VOS na ministrstvo za trgovino in industrijo in prizadeta ministrstva spomenico, v kateri naj apelira na vlado, da pristopi čimprej k oživotvorenjui gospodarskega sveta kot samostojne državne ustanove ter pri tem vpo-števa tudi obrtništvo.* — Referat o oživotvorenju Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju je bil preložen na prihodnjo sejo VOS.
Strokovna zadruga koneesioniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja svoje člane na vse obvezne sklepe občnega zbora, ki so objavljeni na drugem mestu. Posebno pa opozarja na obvezni zdravniški pregled vajenca, katerega se vzame v uk. Ta sklep se je napravil na priporo-
čilo g. velikega župana ljubljanske oblasti in je važno to, da mora biti vsak samostojen obrtnik | in s tem vsaj enkrat v letu pokažejo svojo obvezen za vse elane zadruge. Z vpošiljatvijo učnih član zadruge, smemo pa tudi trditi, da bi bil po-' stanovsko zavest. — Načelstvo, pogodb se mora obenem predložiti zdravniško iz-; ložaj v našem pokretu še žalostnejši, če bi tega j Predavanja o davkih. Zveza obrtnih zadrug v pričevalo od zdravnika Okrožnega urada za zavaro-, ne bilo. Žalostno je pač dejstvo, ampak resnično,1 Ljubljani polaga letos vso pažnjo davčnemu vpra-
vanje delavcev. Opozarjamo, da bo zadruga ta j da se mnogi tovariši ne zavedajo svojih dolžnosti, sklep striktno izvajala in da ne bo nobena učna ! Posebno važnost in pažnjo priporoča pri podelje-pogodba prej potrjena, dokler ne dobi zadruga j vanju obrtnih listov, ob pomočniških preizkušnjah, omenjenega zdravniškega potrdila, da je vajenec; razpravlja o vajenskem vprašanju in obrtno-fizično in duševno sposoben za uk v naši stroki. j nadaljevalnih šolati ter vobče o ,vseh vprašanjih,
Pomočniška preizkušnja Zadruge rokodelskih | ki se tičejo interesov obrtnikov, njih napredka in in sorodnih obrtov v Kranju se je vršila dne 24. ja- j razvoja. Nadalje je slikal važen pomen Zveze obrt- j,vanja so se vršila doslej v Ljubljani, Šmartnem pri nuarja t 1., pri kateri je bilo izprašanih 17 pomoč- nih zadrug, ki je nad vse ,važen faktor v obrtni- j	Litiji,	Litiji, Tržiču, Zagorju	ob	Savi,	Novem	mestu;
nikov različnih strok. Vsi so napravili preizkušnjo j škem pokretu, in dolžnost vseh zadrug je, da pri- j	določena	pa	so	tekom	meseca	februarja	še	preda-
šanju, zlasti predpisom novega davčnega zakona. Zato je organizirala po vsej ljubljanski oblasti poučna predavanja, na katerih predavatelj nazorno obrazloži najvažnejša določila novega davčnega zakona s posebnim ozirom na davčno napoved pri-dobnine. Predava tajnik g. I. Kaiser. Taka preda-
z zadovoljivimi, odličnimi in prav dobrimi uspehi.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju je priredila po Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani prikrojevalni tečaj za krojače, katerega j se udeležuje 20 krojačev. Pozneje se bo priredil tudi tečaj za šivilje.
Najugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka na veliko in malo kakor, tudi moško perlRo samo na veliko
nudi tvrdka
JO S. ROJIM A
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta štev. 3.
stopijo korporativno k matici vseh obrtniških panog, ker le tedaj lahko pričakujemo pozitivnih uspehov, če bomo skupno delovali in skupno nastopali v obrtniškem pokretu. Pozval je navzoče k prebujenju in poudarjal, da je zadnji čas, da pristopijo k omenjeni Zvezi obrtnih zadrug, ki je edina svobodna, zakonita in nadstrankarska organizacija. Nato je prešel k vprašanju Vrhovnega obrtniškega sveta, ki je obrtniških zvez in
vanja v Št. Vidu pri Ljubljani, Kočevju, Brežicah, žireh, Sevnici ob Savi, Ljubnem, Kranju, Črnomlju.
Razno.
Zahvala ministra za trgovino in industrijo „ dr. Ž. Mažuraniča. Vrhovni obrtniški svet v najvišja instanca vseh Ljubljani je izrekel k imenovanju g. dr. Ž. Mažura-
v kateri so že danes včlanjene nj£a za ministra za trgovino in industrijo čestitke vse zveze obrtnih zadrug in zveze obrtnih društev; ;n je prejel od gospoda ministra sledeče pismo: v . loveniji. Ta vihovna instanca ima nalogo, nad- « Vrhovni obrtniški svet v Ljubljani. Zahvaljujem zoro vati ves obrtniški pokret in pospeševati vsa I na srdačnim j patriotskim čestitkama. Zakoniti važna vprašanja, ki se tičejo vseh splošnih perečih interesi Vašega Saveza naici <5e na potrebnu paž-vprasanj gospodarskega gibanja. Da pa bo moči uju u mojem ministarst,vu.»
uspešneje delovati na vseh teh že omenjenih poljih našega gibanja, si moramo predočiti prosvetna
Spomenica gospodarskih krogov v Ljubljani.
Dne 24. januarja t. 1. se je zglasila pri Velikem
vprašanja. Pr(vo poglavje za to je nase stanovsko £upanu deputacija gospodarskih organizacij, in to glasilo, m to je edini «Obrtni Vestnilo, potoni j Zveze industrijcev, Gremija trgovcev v Ljubljani, | katerega dobivamo vso našo duševno hrano, ki Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani, Zveze obrtnih | nas obvešča o vsem našem gibanju in o vseh pere- j za,(;rug Društvo hišnih posestnikov. Deputacija rili vprašanjih, zlasti pa nas vsakega posameznika j0 jzraziia velikemu županu svoje popolno zaupa-
obvešča o novih nalogah, novih odredbah in o vseh
nje ter v posebni spomenici predložila svoje pred-
Občni »bor Zadruge rokodelskih in sorodnih i , „	.	.	. ..	,	,	.	,	• e™—r—
obrtov v Tržiču. Dne 27. januarja t. 1. ob 10. uri i ‘ ‘ vcn* m S<??	,	zakonodajah,	pri	katerih	je	loge g]ede ljubljanske občine in glede oblastnih
dopoldne se je vršil občni zbor Splošne zadruge! °.1^^	3	pr,za	®	• ase glasi 0 naj nam vse- samouprav. Deputacija smatra, da bi bilo treba
rokodelskih obrtov za Tržič v Tržiču z običajnim j ‘ S "	®	^	?	lias	mformira,,° vs6f ! Prideliti bodočemu komisarju mestne občine na-
dnevnim redom. Načelnik tovariš Primožič je otvo-	J.	V,	...	‘ ’ ,za 0 n<? anie ."l1 (' " " i mesto dosedanjega občinskega sveta, kakor je bilo
; ruka v nasi Sloveniji ki bi ne bil naročnik tega j prvofcno predloženo, nov sosvet, sestavljen pred-
tako vaznega stanovskega glasila. Zato, vsi lova- j vsem zastopnikov pridobitnih krogov. Ravno risi, na delo za nase stanovsko prosvetno delo! ; ta|f0 smatrajo gospodarski krogi, da ni oportuno
pustiti vodstvo razpuščene oblastne samouprave
K tretji točki da načelnik tov. Primožič besedo
ril občni zbor ter konstatiral sklepčnost. Pozdravil je navzoče tovarišice in tovariše, zahvaljujoč se j za njihovo stanovsko zavest, katero so izkazali s j
tako lepim številom udeležbe. Pozdravil je tudi I .	,,	...	.	,	,	,	,	,,	.
tovariša delegata Zveze obrtnih zadrug iz Ljub-! ov’ ’ a"a,,n'J11’?,1 '!e f)( podrobno b agajnisko ; samim oblastnim komisarjem, tem,več da bi bilo ljane in g. Lajovica, ravnatelja meščanske šole in P?rocl 0 o	iz	a a in prejem u i ka tor	u i o s a-	p0trebno, prideliti oblastnima komisarjema v Ljub-
vodjo obrtno-nadaljevalne šole v Tržiču. Pred pre- j n^u za<	pr?.1.no^en/a ei' ,)i e 0	P'°iacun j Ijani in Mariboru vsakemu poseben soodgovoren
hodom na dnevni red se je spominjal umrlih čla- j za leV x	f"™'* je bilo sprejeto z	odobrava-	sosvet; sestojeg fc po osmih članov, zastopnikov
nov v preteklem letu ter pozval navzoče, da se ; U'^ m' a('uns u piegle nik je poual nato poiocilo	industrije, trgovine, obrtništva in kmetijstva. Ako
dvignejo s sedežev z vzklikom: «Slava jim!» - ! Preglednikov računov m poročal, da je našel vse |.................................?...................................... -
Pri prvi žič poročilo
! je pri občinah potrebno, da poslujejo komisarji ob
delovanje z; težnje
delovanju z načelstvom, da z združenimi močmi zatrejo to zlo, ki toliko škoduje obrtniškemu stanu
Nadalje je poročal o raznih ukrepih glede ureditve ' 'sa;veSa potujočega pomočnika kot podpora. Na-
osnuje fond za brezposelne pomočnike, ki so na ter je obljubn da bo Q dl ih deputacije takoj potovanju, iz katerega naj se določi znesek za 1
zadruge. Pri drugi točki dnevnega reda je podal tov. Bocak obširno tajniško poročilo o celotnem gibanju in razvoju1 zadruge, iz katerega je razvidno, kako agilno vodstvo ima zadruga, kakor tudi članstvo, ki je naklonjeno vsestransko svojemu vodstvu, kar priča, da se vsestransko zaveda
dalje je dal na razgovor že večkrat obravnavano
obvestil vlado. Istočasno je deputacija zaprosila za sprejem pri notranjem ministru in ministrskem predsedniku generalu Živkoviču ter se poda v to
svrho začetkom prihodnjega tedna v Beograd.
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Novo mesto. Predmetna licitacija se bo vršila dne 18. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja zakupa kolodvorskega bufeta na postaji Rakek. Predmetna licitacija se bo vršila dne 19. februarja pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
točko o pristopu zadruge k Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Pri tem se je razvila precej živahna j debata in na pojasnila predsednika, tajnika in! delegata Zveze se je sklenil pristop zadruge k Zvezi. V ta namen se je zvišala letna doklada na svoje stanovske dolžnosti. Nadalje je tov. tajnik ! ^ ^'n' Sklenilo se je tudi, da se bodo od sedaj poudarjal, da se mora članstvo v bodoče še bolj naPrei vršile pomagalske preizkušnje vsakega zanimati za svoje stanovske nadstrankarske orga-j ^e*r^e*a' ^ovar*® podnačelnik poziva člane pre-j nizacije ter pozival in toplo nasvetoval, naj bi član-j ^kuševalne komisije,	naj se gotovo vsakokrat
stvo odstranilo vse strankarske melodije in se s	I beležijo preizkušenj,	kakor to storijo članice ši-	___^
podvojeno močjo in .voljo trdno oklenilo svoje	or-!	^	so	ve^° polnoštevilno zastopane, da ne	predmetni oglas je	v pisarni	Zbornice	za	trgovino,
ganizacije. Spominjal se je tudi Zveze obrtnih	za-j	lr.®ba pregledovati izdelkov ene panoge elanom	obrt in industrijo	v Ljubljani	interesentom	na
drug, zahvaljujoč se za njeno naklonjenost, ki je ; drugih panog. S tem je bil dnevni red izčrpan in vp0gied.
vselej, kadar je potreboval nasvete ali druge in- i tov' Pnmuzlč ie ponovno apeliral na navzoče k |__________________________________________
formacije,	dobil	vedno	dobre	in	praktične,	vse-i	slo/-neni11 sodelovanju in solidarnosti članstva, na ,
stransko poučne	nasvete,	predvsem	pa	je	to	hvale	1	^ai zalvUucil lepo uspelo zborovanje.
vredno, da nam je bila Zveza tako naklonjena	na-!	Zadruga	urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev	Oobrn znana gostilna
vzlic temu, da se do sedaj nismo zavedali dolžnosti,	in	pasarjev	za ljubljansko oblast v Ljubljani ob-
da bi pristopili k omenjeni Zvezi kot matici ,vseh vešča svoje člane, da se bo vršil zadružni občni naših organizacij, ter ji izreka najtoplejšo zahvalo, zbor v nedeljo dne 17. februarja t. 1. ob dveh po-Nato se je oglasil k besedi tov. delegat Zveze obrt- poldne v mali dvorani restavracije «Zvezda» (Kanih zadrug iz Ljubljane, pozdravil navzoče in v	zino) na Kongresnem	trgu v Ljubljani z nastop-1	toči izborna	pristna	dalmatinska	vina.	Mrzla	in	gorka jedila,
imenu Zveze najtopleje čestital k občnemu zboru	nim dnevnim redom: 1.) Nagovor načelnika. 2.) Ci-	Vsak	teden	trii.rat	morske	ribe	in	Bakala	(Stockfisch),	pri-
in želel najboljših uspehov v splošno dobrobit in tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3.) Poročilo rejene na oalmatinski način, procvit obrtniškega stanu. Razpravljal je o sploš- tajnika. 4.)’ Poročilo blagajnika. 5.) Poročilo račun-	Lastnik: A Sumara
nem gospodarskem položaju, navajal težnje obrt- skih preglednikov. 6.) Odobritev proračuna in do-___________________________________________________________‘_________‘
niškega stanu pri raznih dobavah, o inozemski ločitev zadružne doklade za leto 1929. 7.) Spopol-konkurenci in nezaščitenosti pri carini naših do- nitev zadružnih pravil. 8.) Raznoterosti. — Člani, mačih proizvodov, nadalje o bremenih za socialne ki se občnega zbora ne bi udeležili, ne da bi vero-dajatve, o davkih in poleg njih še odgovornost za dostojno upravičili izostanek vsaj do 19. februarja davek svojih uslužbencev ter končno za odpravo 1929., se bodo kaznovali z globo, in sicer člani iz prometnega davka. Orisal je novi položaj v državi Ljubljane po 10 0 Din, člani izven Ljubljane in važnost tega novega preokreta za procvit in pa p o 5 0 D i n. Ce bi bil občni zbor ob določeni blagostanje .vsega naroda, zlasti pa za izboljšanje uri nesklepčen, se bo vršil eno uro pozneje na
gospodarskega položaja vobče. Poročal je tudi o istem mestu in z istim dnevnim redom ne oziraje Najvecja izbira splošnega elektro-instalacljskega ma-pomenu zadrug in poudarjal, kako velike važnosti se na število udeležencev. Načelstvo apelira na vse,	teriala, žarnic, svetilk, eiek>ro-aparatov In strojev
soje zakonite strokovne organizacije, zlasti pa je člane, da se občnega zbora z a n e s 1 j i v o udeleže j	Sortiran RAOIO. oddelek.
Pri „Tratniku“
Sv. Petra cesta 25
v Ljubljani
ELEKTROINDUSTRIJA
BERGODAC & O-
d. z o. z,
LJUBLJANA
Selenburgova ulica štev. 6.
PRIPOROČAMO
KOLINSKO cJkori_ Jo
Domači izvrstni izdelek.
,SLiAVIJTA‘
Jugoslovanska zavarovalna banka Ravnateljstvo v Llubljani
Podružnice: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split Ekspoziture: Maribor, Skoplje, Veliki Bečkerek
Prevzema zavarovanja vseh vrst
Lastne palače v Sarajevu, Ljubljani in Osijeku
Obrtnikom
se priporočam pri nakupovanju vseh vrst l>arv, firneža, lakov, steklarskega kleja, čopičev in vseh drugih potreščin za te stroke.
IVAN JANČAR, Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 4.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM
Restavracija
Ignacij in Helena Banko
Ljubljana
Kette Murnova cesta 3.
se priporoča gg. državnim uradnikom in obrtnikom. Dobra postrežba v kvaliteti pijač in hrane.
Milan Pažič
veletrgovina z vinom
Prodajajo se stara in nova zajamčeno pristna hrvaška vina iz kraja Sv. Ivan Zelina.
Ljubljana
Poljanska cesta 17.
Srečko Potnik in drug
tvornica sadnih sokov in marmelad etc.
priporočata svoje prvovrstne izdelke : malinov matični sok, konserviran, pasteriziran, malinovo mezgo, malinovec z rafiniranim sladkorjem, malinovo aromo, sadne marmelade, razne sadne sokove in pasterizirane sokove.
Metelkova	| * LS*	Metekova
niica i3.	Ljusjijana	ulica 13.
Telefon 2110.
OBRTNA BANKA
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2S08	Telefon.	St.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in^ dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
1
L. Mikus
tvornica deinikov
Ljubljana
Mestni trg 23
n«t*asTUeao 18»».
Skrbno izde/ovanje! Najveiji Izbor! Najniije cenet Preobleke! Popravila!
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
In šip. Kompletne opreme za gostilne,
restavracije, hotele, kavarne In bare.
Luksuzni predmeti.
Stavbno in umetno steklarstvo.
LJUBLJANA
Dunajska cesta to
Tel»fon 2478
Talafon 2478
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu4*
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih In tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, klrurglčnih ln toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonlrana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon štev. 2115.
Restavracija
.Ljubljanski dvor*
vljudno vabi vse cenjene kolege-obrtnike, nadalje trgovce, trgovinske potnike in vse slavno občinstvo k obilnem obisku.
Izborna domača in primorska kuhinja ter izvrstna samo pristna vina. Abonenti se sprejemajo.
mr* Najsolidnejie cene! “TM
Z odličnim spoštovanjem
M. PETRIČ.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo §
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
♦♦♦
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
£
TJ G O
elektrotehnične potrebščine na veliko ZAGREB, TRG KRALJA PETRA 4B
Brzojavke: ORION ZAGREB
Telefon:
INTERURB. 17-10
Za konzorcij cObrtnega Vestnika* Milko Krapež. Urednik Ignacij Kaiser. — Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljuni (Miroslav Ambrožič). Vsi v Ljubljani.