ODTEGNITVENI
SIMPTOMI OB
PRENEhANJU
JEMANJA
ANTIDEPRESIVOV
WIThDRAWAL
SYMPTOMS
FOLLOWING
DISCONTINUATION OF
ANTIDEPRESSANTS
AVTORICA / AUThOR:
mag. Maja Petre, mag. farm., spec.
Univerzitetni klinični center Maribor, Centralna
lekarna, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: maja.petre@ukc-mb.si
POVZETEK
Ukinjanje antidepresivov lahko predstavlja izziv zaradi
visokega tveganja za pojav odtegnitvenih simptomov.
Najpogosteje so to: simptomi, podobni gripi, senzori-
čne motnje, slabost, nespečnost, anksioznost in omo-
tica. Lahko pride tudi do povratnih učinkov, ko se
simptomi depresije začasno zelo okrepijo. Simptomi
lahko nastopijo v 36 urah in trajajo več tednov. Po-
membno je, da jih znamo razlikovati od nove epizode
depresije. Pojavijo se pri približno polovici bolnikov in
so lahko različno hudi. Raziskave so pokazale, da vsi
antidepresivi ne povzročajo odtegnitvenih simptomov
enako pogosto. Večje tveganje imajo venlafaksin, du-
loksetin in paroksetin. Za preprečitev odtegnitvenih
reakcij je pomembno, da ukinjanje antidepresivov po-
teka postopno, v majhnih korakih, še zlasti pri najnižjih
odmerkih. Simptome obvladujemo tako, da bolnik po-
novno prejme predhodni odmerek antidepresiva, uki-
njanje pa izvedemo še bolj postopoma.
KLJUČNE BESEDE: 
antidepresivi, odtegnitveni simptomi, povratni učinki,
ukinjanje
ABSTRACT
Discontinuing antidepressants can be challenging
due to the high risk of withdrawal symptoms. The
most common symptoms are flu-like symptoms, sen-
sory disturbances, nausea, insomnia, anxiety, and
possibly dizziness. Rebound effects can also appear,
meaning the symptoms get more severe than if they
were not treated with an antidepressant. Symptoms
present within 36 hours and last for several days.
Therefore, it is essential to know how to distinguish
them from a new episode of depression. They occur
in about half of the patients and can be of varying
severity. Researchers have shown that not all antide-
pressants cause withdrawal symptoms at the same
rate. Venlafaxine, duloxetine, and paroxetine have a
higher risk. To prevent withdrawal reactions, tapering
must take place gradually. Small steps should be
taken, especially in the low dose range. The symp-
toms are managed by having the patient receive the
previous dose of the antidepressant again, and the
discontinuation is carried out even more gradually.
KEY WORDS: 
antidepressants, discontinuation, rebound effects,
withdrawal symptoms
108
O
D
TE
G
N
IT
V
E
N
I S
IM
P
TO
M
I O
B
 P
R
E
N
E
h
A
N
JU
 J
E
M
A
N
JA
 A
N
TI
D
E
P
R
E
S
IV
O
V
farm vestn 2023; 74
1Uvod
V letu 2021 je kar 8 % slovenske populacije prejemalo an-
tidepresive, od tega kar v 15 % bolniki nad 65 let. Najpo-
gosteje predpisani antidepresivi so že vrsto let iz skupine
selektivnih inhibitorjev privzema serotonina (SSRI). Poraba
antidepresivov zadnja leta v Sloveniji raste (1).
Klinične smernice za zdravljenje prve epizode depresije v
večini priporočajo prekinitev zdravljenja po določenem ob-
se kažejo kot odtegnitveni simptomi, oz. do ponovitve bo-
lezni.
2odtEgnitvEni simptomi
Antidepresivi ob prekinitvi jemanja povzročajo odtegnitvene
simptome z različno pogostostjo (8). Vrsto let je veljalo, da
so odtegnitveni simptomi po ukinitvi antidepresivov na-
vadno blagi in da izzvenijo hitro, v zadnjem času pa obstaja
vse več podatkov o tem, da je potrebno odtegnitvenim
simptomom posvetiti večjo pozornost, da lahko nastopijo
tudi v hudi obliki in trajajo dlje časa. Pregledna raziskava,
ki sta jo objavila Davies in Read leta 2019 in je zajela 14
relevantnih raziskav, je pokazala, da je kar 56 % bolnikov
po prekinitvi zdravljenja z antidepresivi občutilo odtegnit-
vene simptome in da je bilo kar 46 % simptomov ocenjenih
kot hudih. Pojavnost odtegnitvenih simptomov je bila med
27 % in 86 % (9). Smernice za zdravljenje depresije odte-
gnitvenim simptomom v preteklosti niso posvečale po-
sebne pozornosti. Napredek v tej smeri so prinesle smer-
nice NICE (National Institute for Health and Care
Excellence), ki so izšle v letu 2022. Vključujejo tudi pripo-
ročila pri ukinjanju, ob tem poudarjajo postopno ukinjanje,
še zlasti počasno nižanje pri najmanjših odmerkih (3, 10).
2.1 VRSTE ODTEGNITVENIh
SIMPTOMOV
Odtegnitvene simptome lahko razdelimo v tri kategorije:
akutne in persistentne simptome ter povratne učinke. Vsem
je skupno, da spontano izzvenijo. Razlikujejo se v nastopu
simptomov in njihovem trajanju. Nastopijo v nekaj dneh po
ukinitvi antidepresiva in trajajo običajno do 6 tednov. Naj-
pogosteje so poročali o pojavu anksiozne in panične motnje
ter o motnjah spanja (11). Odtegnitvene simptome moramo
znati razlikovati od nove epizode depresije, kjer lahko pride
bodisi do relapsa bolezni ali pa do ponovne epizode. Razlika
je predvsem v času do nastopa simptomov. Za relaps je
značilno, da nastane znotraj 6 tednov po ukinitvi antide-
presiva, za ponovno epizodo pa, da je od ukinitve antide-
presivov minilo več kot 6 tednov (preglednica 1) (12). 
Izjemno pomembno je, da znamo razlikovati med odte-
gnitvenimi simptomi in ponovitvijo bolezni, saj lahko napa-
čna odločitev vodi v nepotrebno dolgoletno zdravljenje z
antidepresivi (8).
dobju, najpogosteje je to približno 6 mesecev po vzposta-
vitvi remisije (2, 3). Pozitiven trend predpisovanja antide-
presivov lahko kaže na to, da tudi pri nas zdravljenje z an-
tidepresivi traja bistveno daljše obdobje, kot to priporočajo
smernice. Tovrsten trend opažajo tudi v tujini. Američani
so primerjali leta 1999–2000 in 2009–2010 in ugotovili, da
se je v desetih letih povečalo število bolnikov, ki jemljejo
antidepresive več kot 2 leti, s skoraj 4-kratnim povečanjem
razmerja obetov (4). O podobni raziskavi poročajo tudi v
Veliki Britaniji, kjer je bilo vključenih bolnikov, ki so jemali
antidepresive več kot dve leti, skoraj 50 % (5). Naraščajoči
trendi predpisovanja antidepresivov odpirajo razprave o
dobrobitih ter tveganjih, povezanih z podaljšanim vzdrže-
valnim zdravljenjem z antidepresivi ali celo doživljenjskim
zdravljenjem, v primerjavi s tem, da zdravljenje prekinemo
po doseženi remisiji. 
Do prekinitve zdravljenja z antidepresivi lahko pride zaradi
različnih vzrokov: 1) bolnik doseže remisijo in želimo v
skladu s smernicami zdravilo ukiniti, 2) pri bolniku z anti-
depresivom ne dosežemo ustreznega odziva na zdravljenje,
3) pri bolniku je prišlo po uspešni remisiji do relapsa bolezni,
4) pri bolniku je prišlo do pojava neželenih učinkov in 5)
zaradi slabega sodelovanja se bolnik odloči nenapovedano
prekiniti zdravljenje z antidepresivom (6). Po podatkih iz
raziskav približno 50 % bolnikov predčasno prekine zdra-
vljenje z antidepresivi (7).
K ukinitvi zdravljenja z antidepresivom je potrebno pristopiti
premišljeno. Izjemno pomembno je, da bolnika že ob pred-
pisu/izdaji antidepresiva opozorimo na to, da naj se pred
samoiniciativno prekinitvijo zdravljenja prej posvetuje z
zdravnikom ali farmacevtom. Ob nenadni prekinitvi zdra-
vljenja z antidepresivi lahko pride do zdravstvenih težav, ki
109 farm vestn 2023; 74
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
ALI STE VEDELI?
• Ukinitev antidepresiva, če posebej če je nenadna,
lahko povzroči odtegnitvene simptome, ki jih pogosto
zamenjamo za relaps bolezni. Napačna odločitev
lahko vodi v nepotrebno dolgoletno zdravljenje z an-
tidepresivi.
• Odtegnitveni simptomi se lahko pojavijo v nekaj urah
in trajajo tudi več tednov.
• Počasno zmanjševanje odmerkov antidepresivov,
zlasti najnižjih odmerkov, pomembno zmanjša tve-
ganje za odtegnitvene simptome.
• Poznavanje dejavnikov tveganja za pojav odtegnit-
venih simptomov lahko pomaga identificirati najran-
ljivejše posameznike.
110
O
D
TE
G
N
IT
V
E
N
I S
IM
P
TO
M
I O
B
 P
R
E
N
E
h
A
N
JU
 J
E
M
A
N
JA
 A
N
TI
D
E
P
R
E
S
IV
O
V
farm vestn 2023; 74
2.2 KLINIČNA SLIKA ODTEGNITVENIh
SIMPTOMOV
Antidepresivi so glede na farmakološke učinke raznoliki,
saj delujejo na številna receptorska mesta. Za razliko od
opioidov in benzodiazepinov, kjer ob prekinitvi zdravljenja
prav tako prihaja do odtegnitvene simptomatike, jim ne
moremo pripisati tudi simptomov odvisnosti. Ni znano, da
bi bili pri antidepresivih prisotni tudi simptomi povečane
želje po zaužitju zdravila ob prekinitvi zdravljenja ali potrebe
po vedno višjih odmerkih (13). Kljub vsemu se avtorji pu-
blikacij ne morejo uskladiti glede izrazoslovja. Tako se pri-
bližno v enaki meri pojavljata dva izraza: discontinuation
symptoms in withdrawal symptoms. V praksi pogosto obe
poimenovanji zamenjujejo, a izraz withdrawal običajno vklju-
čuje tudi simptome, povezane z odvisnostjo, kar pa v pri-
meru antidepresivov popolnoma ne drži (8).
Za prepoznavo najbolj značilnih odtegnitvenih simptomov
se priporoča uporaba diagnostične mnemotehnike FINISh
(slika 1) (6, 14, 15).
Poleg že naštetih skupnih simptomov, ki jih navaja mne-
motehnika FINISh, so pri posamezni skupini antidepresivov
prisotni še dodatni, bolj specifični simptomi, ki jih pri drugih
skupinah ne najdemo. Tako so v skupini selektivnih inhibi-
torjev serotonina in noradrenalina (SNRI) pogosteje poročali
o prekomernem potenju, hipotenziji, hipertenziji ter sinkopi,
pri skupini SSRI pa pogosteje tudi o zardevanju (12).
Ob sprejemu v bolnišnico lahko pride tudi do situacij, ko
bolnik več dni zaporedoma ne prejme ustaljene kronične
terapije z antidepresivom, ki jo je prejemal doma. Eden od
razlogov je lahko, da točen seznam zdravil, ki jih bolnik
jemlje v tistem trenutku ni na voljo. Ob sprejemu na inten-
zivno enoto je lahko problem tudi, kako aplicirati zdravilo,
če je na voljo le aplikacija preko sonde ali parenteralno.
Objavljena je ena retrospektivna raziskava bolnikov, spre-
jetih na intenzivno enoto, kjer so proučevali vpliv prekinitve
zdravljenja z antidepresivi iz skupin SSRI in SNRI za 48 ur.
Ugotovili so, da so imeli bolniki brez antidepresiva značilno
večje tveganje za odtegnitvene simptome – razmerje obe-
tov (OR) 2,6 (95-odstotni interval zaupanja: 1,12–6,07).
Najpogosteje so bili prisotni afektivni simptomi, kamor so
uvrstili agitacijo, razdražljivost in delirij. Raziskava je tako
pokazala, da nenadne prekinitve zdravljenja na intenzivni
enoti lahko vodijo do dodatnih zapletov (16). 
2.3 MEhANIZEM NASTANKA
ODTEGNITVENIh SIMPTOMOV
Dolgotrajno jemanje antidepresivov (npr. SSRI) lahko vodi
v zmanjšanje števila postsinaptičnih serotoninskih recep-
torjev (downregulation), predvsem na račun povečanega
nivoja serotonina v sinapsi ob zaviranju presinaptičnih se-
rotoninskih prenašalcev (SERT). Nenadno prenehanje je-
manja zdravila lahko poruši nastalo homeostazo, kar vodi
Stanje Kategorija Nastop in trajanje Simptomi
Odtegnitveni simptomi
Akutni odtegnitveni
simptomi
Nastop: 36–96 ur
Trajanje: < 6 tednov
Novi simptomi, ki pred
ukinitvijo ali uvedbo
antidepresiva niso bili
prisotni. Spontano izzvenijo.
Povratni učinki
Nastop: 36–96 ur
Trajanje: < 6 tednov
Simptomi depresije so še
bolj resni kot na začetku.
Spontano izzvenijo.
Persistentni odtegnitveni
simptomi
Nastop: 24 ur do 6 tednov
Trajanje: > 6 tednov
Novi simptomi ali/in začetni
simptomi v resnejši obliki.
Spontano izzvenijo.
Nova epizoda depresije
Relaps
Nastop: < 6 tednov
Trajanje: različno
Isti začetni simptomi v
podobni obliki.
Ponovna epizoda
Nastop: > 6 tednov
Trajanje: različno
Isti začetni simptomi v
podobni obliki.
Preglednica 1: Možni klinični simptomi po prekinitvi zdravljenja z antidepresivi (12). 
Table 1: Possible clinical symptoms after discontinuation of antidepressant treatment (12).
111 farm vestn 2023; 74
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
v nenadno zmanjšano stimulacijo receptorjev, bolniki pa
to občutijo kot odtegnitvene simptome ali povratne učinke.
Že kratkotrajna raba SSRI antidepresivov naj bi pri bolnikih
z depresijo zmanjšala občutljivost kortikalnih receptorjev
5-hT2A in zmanjšala število receptorjev 5-hT1A. Nasprotno
pa naj bi uporaba zdravil z antiholinergičnim delovanjem
(npr. triciklični antidepresivi, paroksetin) povzročila pove-
čanje števila receptorjev, kar se ob prekinitvi pokaže kot
povratni holinergični učinek. V mehanizem nastanka odte-
gnitvenih simptomov se vpletajo tudi drugi receptorski si-
stemi, na katere antidepresivi delujejo (8, 17). 
Zdravila s krajšim razpolovnim časom pogosteje povzročajo
odtegnitvene simptome, simptomi so običajno hujši in na-
stopijo zelo hitro. To bi lahko razložili tako, da količina li-
ganda na receptorju zelo hitro pade. Ponovno zaužitje
zdravila običajno hitro (v 24 urah) odpravi odtegnitvene
simptome, ker se ponovno vzpostavi homeostatsko rav-
notežje (na ta način lahko odtegnitvene simptome ločimo
od relapsa) (17). V preglednici 2 so predstavljeni razpolovni
časi antidepresivov in njihovih aktivnih metabolitov, v kolikor
obstajajo (18, 19).
2.4 INCIDENCA ODTEGNITVENIh
SIMPTOMOV MED ANTIDEPRESIVI
Raziskave so pokazale, da ne povzročajo odtegnitvenih
simptomov vsi antidepresivi enako pogosto. Razpolovni
čas antidepresiva lahko napoveduje tveganje za odtegnit-
vene simptome. Dober pokazatelj pojavnosti odtegnitvenih
simptomov antidepresivov je objavljena farmakovigilančna
raziskava povzeta iz globalne podatkovne baze VigiBase®
F Flu-like symptoms (simptomi podobni gripi)
I Insomnia (nespečnost)
N Nausea (slabost)
I Imbalance (nestabilnost)
S Sensory disturbances (senzorične motnje)
H Hyperarousal (anksioznost, agresija)
Slika 1: Mnemotehnika FINISH za hitro prepoznavo odtegnitvenih simptomov ob ukinitvi antidepresivov (6, 14).
Figure 1: FINISH mnemonic for quick recognition of withdrawal symptoms when antidepressants are discontinued (6, 14).
Preglednica 2: Razpolovni časi antidepresivov, prisotnih v Sloveniji
(18, 19).
Table 2: Half-lives of antidepressants present in Slovenia (18, 19).
Legenda: SSRI – selektivni inhibitorji privzema serotonina, SNRI –
selektivni inhibitorji privzema noradrenalina
Učinkovina in aktivni metaboliti Razpolovni čas
SSRI
Citalopram 33 ur
Escitalopram 30 ur
Fluoksetin in
Norfluoksetin
4–6 dni
4–16 dni
Paroksetin 12–44 ur
Sertalin 26 ur
SNRI
Duloksetin 9–19 ur
Venlafaksin in
O-desmetilvenlafaksin
5 ur
11 ur
Triciklični antidepresivi
Amitriptilin in
Nortriptilin
10 ur
30 ur
Maprotilin 20–58 ur
MAO-inhibitorji
Moklobemid 2–7 ur
Ostali antidepresivi
Agomelatin 1–2 uri
Bupropion in
hidroksibupropion
8–26 ur
17–47 ur
Mirtazapin 20–40 ur
Reboksetin 13–30 ur
Trazodon 4–11 ur
Vortioksetin 66 ur
112
O
D
TE
G
N
IT
V
E
N
I S
IM
P
TO
M
I O
B
 P
R
E
N
E
h
A
N
JU
 J
E
M
A
N
JA
 A
N
TI
D
E
P
R
E
S
IV
O
V
farm vestn 2023; 74
pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WhO), ki
je analizirala 31.688 tovrstnih poročil za 23 različnih anti-
depresivov (slika 3) (20). 
Najmanj poročil o odtegnitvenih simptomih je bilo pri ago-
melatinu. Razlog se lahko skriva v načinu delovanja ago-
melatina, saj nima vpliva na sproščanje serotonina. Po
drugi strani pa gre za relativno novo zdravilo, ki se ga ne
predpisuje veliko, kar lahko prav tako vpliva ne relativno
malo poročanih odtegnitvenih simptomih. Podobna razlaga
bi lahko veljala tudi za esketamin. Pomemben dejavnik za
manjšo incidenco odtegnitvenih simptomov pri vortiokse-
tinu je relativno dolg razpolovni čas (20).
Daleč najvišjo pojavnost odtegnitvenih simptomov so imeli
med pri nas dosegljivimi antidepresivi venlafaksin, dulok-
setin in paroksetin. Vsi trije zavirajo SERT in imajo relativno
kratek razpolovni čas. še posebej je ta teorija verjetna na
primeru SSRI antidepresivov, kjer ima fluoksetin z najdaljšim
razpolovnim časom najnižje obete za odtegnitvene simp-
tome. Na splošno se je izkazalo, da bi lahko imeli SNRI,
SSRI in triciklični antidepresivi večje tveganje kot ostali an-
tidepresivi. Raziskava je še pokazala, da so imeli težje od-
tegnitvene simptome moški (čeprav dve tretjini poročil v
raziskavi zajema ženske okrog 40. leta), adolescenti, tisti z
več predpisanimi zdravili (npr. ob sočasnem zdravljenju z
antipsihotiki se je razmerje obetov za resnejše odtegnitvene
simptome povečalo za več kot trikrat) in tisti, ki so se
zdravili dlje časa. Najpogosteje poročani simptomi so bili:
omotičnost, slabost, parestezije, glavobol, slabo počutje,
anksioznost, suicidalnost, nespečnost in depresija (20).
2.5 OBVLADOVANJE IN
PREPREČEVANJE ODTEGNITVENIh
SIMTOMOV
Raziskave s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET) so
pokazale hiperbolično razmerje med odmerkom antide-
presiva z vplivom na SERT in zaviranjem SERT. Ob tem so
učinkovine dosegle plato pri približno 80-odstotni zasede-
nosti SERT. Zasedenost SERT se pomembno zmanjša
šele pri odmerkih, ki so pomembno manjši od minimalnih
terapevtskih. Linearno nižanje odmerkov SSRI antidepre-
sivov lahko sproži hude odtegnitvene simptome. Zato se
raje priporoča zniževanje odmerkov po korakih, ki za 
10 % znižajo zasedenost SERT (17).
Primer tovrstnega postopnega zmanjševanja odmerkov je
prikazan v preglednici 3 (21). Posamezen korak naj bi trajal
od 1 do 4 tedne, priporočena je individualna prilagoditev
paroksetin
duloksetin
venlafaksin
sertralin
citalopram
escitalopram
trazodon
fluoksetin
mirtazapin
reboksetin
bupropion
amitriptilin
šentjanževka
vortioksetin
esketamin
agomelatin
45,07
40,74
29,21
7,22
5,03
4,88
3,21
3,18
3,07
2,58
2,41
2,31
2,1
1,21
1,06
0,89
Poročano razmerje obetov za odtegnitvene simptome antidepresivov
31.688 poročil o odtegnitvenih simptomih antidepresivov 
(VigiBase® WHO podatkovna baza).
Hudi odtegnitveni simptomi so se pojavili povprečno v 24 
urah, zmerno hudi simptomi pa povprečno v 6 dneh po 
opustitvi antidepresiva.
Dodatni dejavniki tveganja: moški spol, večje število 
sočasnih zdravil, daljši čas zdravljenja z 
antidepresivom.
Slika 2: Poročano razmerje obetov za odtegnitve simptome antidepresivov (20).
Figure 2: Reported odds ratio for antidepressant withdrawal symptoms (20).
113 farm vestn 2023; 74
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
intervala. Poudariti je potrebno, da ne gre za validiran način
zniževanja odmerkov antidepresivov. Vsekakor pa velja
splošno načelo, da je počasnejše zmanjševanje boljše kot
hitro (12). Previdnejši smo pri bolnikih z več dejavniki tve-
ganja za pojav odtegnitvenih simptomov, kot so: jemanje
terapije več let, zdravljenje z antidepresivom z visokim tve-
ganjem za odtegnitvene simptome, ob jemanju visokega
odmerka antidepresiva in pri bolnikih, ki so v preteklosti že
utrpeli odtegnitvene simptome (8).
V Sloveniji nimamo na voljo veliko možnosti za tovrstno
zmanjševanje odmerkov. Izjema je sertralin, kjer imamo na
voljo peroralno raztopino koncentracije 20 mg/mL, ki omo-
goča postopno ukinjanje. V primeru duloksetina in venla-
faksina bi lahko odprli kapsulo, stresli pelete in postopno
zmanjševali število zaužitih pelet, a je lahko v domačem
okolju izvedljivost pri posameznih pacientih vprašljiva. V li-
teraturi je tudi nekaj priporočil, da v primeru zdravljenja z
SSRI preidemo na fluoksetin, ki ima zelo dolg razpolovni
čas in je zato verjetnost za odtegnitvene simptome precej
manjša. Pri tem je potrebno upoštevati priporočene sheme
menjav antidepresivov (17). Zanimiv je tudi nizozemski pro-
jekt, kjer poročajo o dobrih rezultatih pri ukinjanju antide-
presivov z uporabo v lekarni pripravljenih tablet ustreznih
odmerkov po vzoru preglednice 2 (taperingstrips). Uspeš-
nost ukinitve antidepresivov, pri čemer je bilo skupno več
kot 80 % bolnikov na venlafaksinu ali paroksetinu, je bila v
1 do 5 letih kar 68 % (22).
3sklEp
Ko se odločimo ukiniti antidepresiv, lahko pri tem nastopijo
različno hudi odtegnitveni simptomi. Glede na raziskave
naj bi se simptomi pojavili pri več kot polovici bolnikov. Za
izognitev tovrstnim težavam lahko pristopimo k postop-
nemu zmanjševanju odmerkov, kar je zlasti pomembno pri
najnižjih odmerkih. Zanimiva je nedavno objavljena razi-
skava v ZDA, kjer so pregledali, kako so zdravniki postopali
pri ukinjanju antidepresivov. Ugotovili so, da je imelo le sla-
bih 9 % bolnikov v medicinski dokumentaciji podatek o
tem, da so ob ukinjanju prejeli recept za najnižji možni do-
segljiv odmerek (23).  
4litEratUra 
1. Kostnapfel T, Albreht T. Poraba ambulantno predpisanih zdravil
v Sloveniji v letu 2021, Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno
zdravje. Maj 2022.
2. Malhi GS, Bell E, Singh AB, Bassett D, Berk M, Boyce P, et al.
The 2020 Royal Australian and New Zealand College of
Preglednica 3: Koraki za postopno zmanjševanje odmerkov antidepresivov SSRI in SNRI glede na zasedenost SERT (21).
Table 3: Stepwise tapering of SSRI and SNRI antidepressants according to SERT occupancy (21).
Legenda: SERT – serotoninski prenašalec
Zasedenost 
SERT 
citalopram
(mg/dan)
escitalopram
(mg/dan)
paroksetin
(mg/dan)
sertralin
(mg/dan)
duloksetin
(mg/dan)
venlafaksin
(mg/dan)
80 % 1. korak 20 10 20 50 60 75
70 % 2. korak 10 5 10 25 30 37,5
60 % 3. korak 6 3 7 15 15 20
50 % 4. korak 4 2 5 10 10 12
40 % 5. korak 3 1,5 3 7,5 6 7
30 % 6. korak 2 1 2 5 4 5
20 % 7. korak 1 0,5 1 2,5 2 3
10 % 8. korak 0,5 0,25 0,5 1,25 1 2
0 % 9. korak 0 0 0 0 0 1
114
O
D
TE
G
N
IT
V
E
N
I S
IM
P
TO
M
I O
B
 P
R
E
N
E
h
A
N
JU
 J
E
M
A
N
JA
 A
N
TI
D
E
P
R
E
S
IV
O
V
farm vestn 2023; 74
Psychiatrists clinical practice guidelines for mood disorders:
Major depression summary. Bipolar Disord. 2020;22(8):788-
804.
3. National Institute for Health and Care Excellence (NICE).
Depression in adults: treatment and management, 2022.
Available from: www.nice.org.uk/guidance/ng222.
4. Mojtabai R, Olfson M. National trends in long-term use of
antidepressant medications: results from the U.S. National
Health and Nutrition Examination Survey. J Clin Psychiatry.
2014;75(2):169-77.
5. Johnson CF, Macdonald HJ, Atkinson P, Buchanan AI, Downes
N, Dougall N. Reviewing long-term antidepressants can reduce
drug burden: a prospective observational cohort study. Br J
Gen Pract. 2012;62(604):e773-9.
6. Fornaro M, Cattaneo CI, De Berardis D, Ressico FV, Martinotti
G, Vieta E. Antidepressant discontinuation syndrome: A state-
of-the-art clinical review. Eur Neuropsychopharmacol.
2023;66:1-10.
7. Gonzalez de Leon B, Del Pino-Sedeno T, Serrano-Perez P,
Rodriguez Alvarez C, Bejarano-Quisoboni D, Trujillo-Martin MM.
Effectiveness of interventions to improve medication adherence
in adults with depressive disorders: a meta-analysis. BMC
Psychiatry. 2022;22(1):487.
8. Horowitz MA, Framer A, Hengartner MP, Sorensen A, Taylor D.
Estimating Risk of Antidepressant Withdrawal from a Review of
Published Data. CNS Drugs. 2023;37(2):143-57.
9. Davies J, Read J. A systematic review into the incidence,
severity and duration of antidepressant withdrawal effects: Are
guidelines evidence-based? Addict Behav. 2019;97:111-21.
10. Sorensen A, Juhl Jorgensen K, Munkholm K. Clinical practice
guideline recommendations on tapering and discontinuing
antidepressants for depression: a systematic review. Ther Adv
Psychopharmacol. 2022;12:20451253211067656.
11. Henssler J, Heinz A, Brandt L, Bschor T. Antidepressant
Withdrawal and Rebound Phenomena. Dtsch Arztebl Int.
2019;116(20):355-61.
12. Zwiebel SJ, Viguera AC. Discontinuing antidepressants: Pearls
and pitfalls. Cleve Clin J Med. 2022;89(1):18-26.
13. Jauhar S, Hayes J, Goodwin GM, Baldwin DS, Cowen PJ, Nutt
DJ. Antidepressants, withdrawal, and addiction; where are we
now? J Psychopharmacol. 2019;33(6):655-9.
14. Berber MJ. FINISH: remembering the discontinuation
syndrome. Flu-like symptoms, Insomnia, Nausea, Imbalance,
Sensory disturbances, and Hyperarousal (anxiety/agitation). J
Clin Psychiatry. 1998;59(5):255.
15. Bschor T, Bonnet U, Pitzer M, Baethge C, Lieb K, Gertz HJ, et
al. [Stopping antidepressants: withdrawal symptoms and
rebound effects : Review and practical recommendations].
Nervenarzt. 2022;93(1):93-101.
16. Bainum TB, Fike DS, Mechelay D, Haase KK. Effect of Abrupt
Discontinuation of Antidepressants in Critically Ill Hospitalized
Adults. Pharmacotherapy. 2017;37(10):1231-40.
17. Horowitz MA, Taylor D. Tapering of SSRI treatment to mitigate
withdrawal symptoms. Lancet Psychiatry. 2019;6(6):538-46.
18. Hiemke C, Bergemann N, Clement HW, Conca A, Deckert J,
Domschke K, et al. Consensus Guidelines for Therapeutic Drug
Monitoring in Neuropsychopharmacology: Update 2017.
Pharmacopsychiatry. 2018;51(1-02):e1.
19. Chen G, Højer AM, Areberg J, Nomikos G. Vortioxetine: Clinical
Pharmacokinetics and Drug Interactions. Clin Pharmacokinet.
2018;57(6):673-86.
20. Gastaldon C, Schoretsanitis G, Arzenton E, Raschi E, Papola D,
Ostuzzi G, et al. Withdrawal Syndrome Following
Discontinuation of 28 Antidepressants: Pharmacovigilance
Analysis of 31,688 Reports from the WHO Spontaneous
Reporting Database. Drug Saf. 2022;45(12):1539-49.
21. Horowitz MA, Taylor D. Tapering of SSRI treatment to mitigate
withdrawal symptoms - Authors' reply. Lancet Psychiatry.
2019;6(7):562-3.
22. Groot PC, van Os J. Outcome of antidepressant drug
discontinuation with taperingstrips after 1-5 years. Ther Adv
Psychopharmacol. 2020;10:2045125320954609.
23. Phelps J, Nguyen J, Coskey OP. Antidepressant Tapering Is Not
Routine But Could Be. J Am Board Fam Med. 2023;36(1):145-
51.