vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
začelo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upraviiištvo „Mira4S v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIII.
Organizacija nepolitičnih društev na Koroškem.
m.
Vzgojiti si celo vrsto mladih govornikov, to je pač tudi lepa naloga, katero si stavljajo naša društva. Slišati milo našo slovenščino lepo in pravilno govorjeno, kako nam postaja gorko krog rodoljubnega srca! Kako lepa je naša dežela, kako prijazno vabljive naše vasi, kako krasna naša jezera, divne naše doline! In naše gore z očarljivimi razgledi, in naše ljudstvo z bistrim umom in gostoljubnim značajem . . vse lepo krasno, a naš jezik, naša govorica pa je žalostno spačena! Neolikan jezik, grdo zavijanje, mešanica z besedami iz vseh krajev in vetrov, to je, kar nas tepe, nas ponižuje, nas meče v posmeh in sramoto!
Slovenska društva! Tu vas čaka ogromno dela. Orati moramo ledino neobsežno. In začeti moramo, ter ne nehati, dokler ne bo govoril sleherni Slovenec lepo in pravilno svoj jezik. Seve več je sredstev, s katerimi bomo dosegli svoj lepi namen. Ne zadnje sredstvo pa je govorništvo. Sestavljati govore, pisati jih v pravilnih stavkih, na glas se jih učiti, na pamet jih glasno predavati, z eno besedo redne vaje v govorništvu naj ne manjkajo v nobenem našem društvu.
Navedli bodemo tu celo vrsto snovij za govore, za večja ali krajša poljudnoznanstvena predavanja. Seve so te snovi namenjene v prvi vrsti olikaneem, in le-tem se bodo izročile v izpeljavo. Ti jih bodo potem šele izročili posameznim društvom. Ker pa bodo te snovi obdelane vsestransko in precej temeljito in znanstveno, bodo izpeljave včasi postajale malo obširne. Posamezni ud-govornik pa jih bo porabil potem za krajše govore. Glavna reč je pač, da društveniki sami sodelujejo in delajo, da se sami učč in vadijo, tako da spravimo vsako društvo sčasoma na lastne noge.
V prvi vrsti sevé imajo ti govori veliki namen povzdigniti ljudsko izobrazbo, in so namenjeni večjim ljudskim shodom.
Nočemo morda reči, da smo izbrali edino prave snovi, a začeti hočemo ter dati povod, da se vzbuja zanimanje vseh naših omikancev in društev.
Posebno upanje stavimo na slovenske bogoslovce, ki imajo pri rokah lepo knjižnico, ter naj-ložje morejo porabljati tudi veliko licejalno knjižnico.
Akademično društvo „Gorotan“ bo s tem, da izdeluje posamezne govore, najložje in najuspešnije nadaljevalo svojo z velikim navdušenjem pričeto lepo nàrodno delo. Na-nj se tudi zanašamo.
Priporočamo za zdaj enkrat sledeče snovi:
1.	Iz posvetne zgodovine: Prazgodovinska dòba v naših krajih. Rimska doba: mesta, ceste. Koroška pod oblastjo Odoakarja do prihoda Slovencev. Ljudsko preseljevanje: Longobardi, Goti, Obri, Huni, Mažari, Mongoli. Koroška pod frankovsko oblastjo do združitve z Bavarskim. Koroška pod bavarsko oblastjo. Kako so Nemci skušali usiljevati svoj vpliv med Slovenci? Nàrodna izobraženost starih Slovenov. Kje so prebivali? Njih bogovi. Slovenski vojvode (Samo). Koroška pod oblastjo Otokarja II. Otokarjev boj z Rudolfom Habsburškim. Stalno združenje Koroške s Habsburžani. Kulturne notranje razmere v srednjem veku. Srednjeveški vitezi. Križarske vojske (črtice). Vitezi roparji in strašni čas medvlade. Slovesno vmeščenje koroških slovenskih vojvod na Gosposvetskem polju. Kralj Matjaš. Mažari na Koroškem. Kolumb in odkritje Amerike. Karol IV. Luter. Jernejska noč. Kmetska vojna in upori. Začetek in posledice 30 letne vojske. Turške vojske. Turki na Koroškem. Leopold I. mogočni Habsburžan. Pragmatična sankcija in nje posledice (Marija Terezije vojske). Jožef II. odpravi tlačanstvo in zemljiški odkupi. Vzroki francoske revolucije. Grozovitosti francoske revolucije. Napoleon I. Napoleon na Koroškem. Napoleon na Ruskem. Napoleon na lipskem polju in na Heleni. Žalostni konec Poljske. Julijska revolucija v Parizu. Leto 1848. Upor |
V Celovcu, 8. septembra 1904.
Ogrov. Košut. Krimska vojska. Leto 1859. Leto 1866. Okupacija Bosne. Sedan. Zgodovina gradov in razvalin v deželi.
2.	Životopisi. Julij Cesar. Princ Evgen. Lavdon. Sobieski, kralj poljski. Peter Veliki. Ra-decky. Albrecht. Maksimilijan v Mehiki. Nelson. Johana, devica Orleanska. Jurij Vega. Napoleon III. Garibaldi. — Windhorst. Jarnik. Matija Majar. Ahacel. Janežič. Andrej Einspieler. Levičnik. Slomšek (njegova knjiga: Blaž in Nežica). Vodnik. Prešern. Jurčič. Miklošič. Kopitar. Jurij Strossmaier.
3.	Iz cerkvene zgodovine. Žalostni položaj Judov in poganov za časa Kristusovega prihoda. Prerokbe in šibile, ki so pogane pripravljale na Zveličarja. Verodostojnost evangelijev. Najkrutejša. pregajanja kristjanov. Kaj je pospeševalo, kaj zadrževalo razširjanje Kristusove vere. Razdejanje Jeruzalemskega mesta. Črtice iz življenja apostola Pavla. Kristjani v katakombah. Začetek krščanstva v naših deželah. Severin. Rupert. Mo-dest. Mohor. Ciril in Metod. Konstantin. Julijan Apostata. Hieronim. Avguštin. Gregor Veliki. Benedikt. Grško-ruski razkol. Pocij. Mohamed in njegova vera. Gregor VIL, neupogljivi papež. Inocenc III., mogočni papež. Frančišek. Dominik. Franc Ksaver. Vincenc Pavlanski. Anton Padvan-ski. Španska inkvizicija. Čarovnice. Lojola in jezuiti. Hus. Luter. Začetek protestantovske vere. Reformacija in protireformacija na Koroškem. Katere samostane in redove je odpravil Jožef II. na Koroškem. Začetek in razvoj krške škofije. Bamber-ška, brisenska in oglejska posestva na Koroškem. Napoleon in Pij VI. Rop Rima. Vatikanski koncil, zgodovinski popis tridentinskega zbora. Don Boško. Dvorak (Hofbauer). Zgodovina: Gosposvetske, otoške, osojske, podklošterske, dobrlovaške itd. fare in cerkve. Višarje. Sveta gora. Lurd. Marijino Celje itd.
4.	Zanimivosti Koroške. Celovški spomeniki. Najvišje gore, jezera, reke in slapi. Rudo-kopi prej in sedaj. Tovarne v deželi. Statistika prebivalcev, stanov itd. Kaj izvaža in uvaža dežela. Šole v deželi. Dobrač leta 1359. Popis božjih potov in dotičnih cerkva. (Drugo glej zgoraj.)
5.	Razne zanimivosti iz znanstva. Mehanizem. Elektrika. Blisk in grom. Dež, sneg, toča, slana itd. Mavrica. Znamenitejše zvezde. Nekaj o zvezdoznanstvu. Naš solnčni sistem. Sestava zemlje. Božja modrost v rastlinstvu. Črtice iz življenja živalij. Naše najbolj znane in škodljive rastline. Gas in plin itd.
6.	Koristne, strokovne snovi. (Dokler nimamo slovenskih, obrtnih, gospodarskih itd. šol in učiteljev, bi bilo najbolje, če navajamo ljudstvo brati in kupovati si strokovne liste in knjige : n. pr. gledé sadjereje, bučelstva, gnojil, živinozdravništva, in tako dalje.) — Zavarovanje za starost, onemoglost in življenje. Zavarovanje poslov pri deželni zavarovalnici. Deželna zavarovalnica proti ognju. Zavarujte si inventar in poljske pridelke. Zavarovanje živine. Judi in zavarovalnice. C. kr. kmetijska šola in njene koristi. Kmetijska družba. Kmetijski kurzi in štipendije v Celovcu. Nova lovska postava. Določila za bike in žrebce. Mape in parcele. Zemljiške knjige in vknjiženje. Testamenti. Pred sodnikom. Različni davki. Državni proračun, belježni proračun. Gibanje zmernosti. Žganje. Naše posojilnice in varčevanje. Knjigovodstvo. Knjige dohodkov in izdatkov. Nasajajmo v gozdu. Pomen gozdov na klimatične razmere. Borza. Kupčijske pogodbe z drugimi državami itd.
7.	Apologetične snovi. Heptameron in posvetne vede. Papež in edinost cerkve. Nezmotljivost papeža. Liberalizem je krivoverstvo. Duhoven in politika. Socijaldemokraški voditelji. Vera je zasebna reč. Petrov penez. Cerkev in prosveta. Cerkev in šola. Pamet in vera. Slabi časniki. Gibanje „Proč od Rima“. Cerkev in babjeverstvo. Cerkev je vidna družba. Država in vera itd.
V najkrajšem času bomo začeli že razpošiljati posamezne snovi učenim gospodom. Vsaki mesec enkrat bomo objavili v „Miru“, koliko govorov, oziroma „pripravljenih“ govornikov je nam
Štev. 36.
prirastlo. V obrokih bodemo pošiljali tudi vsem društvom zapisnik govorov in govornikov.
Prosili bodemo ob ednem požrtvovalne p. n. gospode, ki imajo knjige in spise, ki se bodo morale rabiti pri sestavljanju govorov, da nam jih radovoljno posodijo, ali pa podarijo v skupno slovensko knjižnico v Celovcu, katere začetek in temelj je knjižnica slovenskih bogoslovcev.
Vojska med Rusi in Japonci.
Dalje časa je bilo v Mandžuriji vse mirno, znamenje, da se pripravljajo razne reči. In res smo dobili vznemirljive vesti z bojišča. Sprva, kakor smo zadnjič omenili, je bila sreča mila Rusom, toda kmalu se je preselila k Japoncem. Zadnje dni, zlasti dné 1. t. m., so Rusi doživeli, kakor poročajo iz Tokia, velikanske poraze pri Ljaojanu. Seveda so ta poročila iz Japonskega, od koder so prišle že tudi laži; ali vendar je res, da so v bistvu resnične. Poraz Rusov potrjujejo sledeče brzojavke : Dunaj, 2. septembra. Iz Tokia se poroča: Pri Ljaojanu je Ojama proti koncentrirani ruski armadi prodrl z združenimi japonskimi silami. Rusi so se najhujše upirali. Slednjič so včeraj Japonci levo rusko krilo vrgli nazaj in desno prodrli. — Rusi so se morali umakniti. Levo japonsko krilo je Ruse pritiskalo ob reko Tajciho, desno je pa začelo boj z vso silo. — Dunaj, 2. septembra. Japonske izgube od ponedeljka sem se cenijo v Tokiu na 10.000 mož. — Kolin, 2. septembra. ,,K6lnische Zeitung“ potrjuje, da so Japonci vzeli Ljaojan dne 1. septembra.
—	Mukden, 2. septembra. Železnični promet zLjaojanom je pretrgan. Pota so nerabna.
Nadaljna poročila pravijo, da so morali Rusi urno zapustiti Ljaojan in so ga pred odhodom zažgali, Japonci so vzeli mnogo topov in zasledujejo Ruse proti Mukdenu. Ce so Japonci odrezali tudi pot proti Mukdenu, se bo še le potrdilo. General Linevič hiti Kuropatkinu na pomoč. Bila je to največja bitka, kar jih pomni svet. Boja se je udeleževalo nad pol milijona vojakov s 1300 topovi.
Srečnejši so Rusi v Port Arturju. Japonski napadi, ki so trajali od dné 18. do 25. avgusta neprenehoma, so ponehali, ker so Rusi vse navale hrabro odbili. Nekateri so mnenja, da si Japonci hočejo le odpočiti in potem z novimi močmi zopet ponoviti napade ; drugi pa pravijo, da bodo mesto izstradali, ker pri napadih izgubivajo preveč moštva. Tretji zopet trdijo, da take trdnjave, kakor je Port Artur, sploh Japonci nikoli ne bodo dobili v roke.
—	Na morju ni v zadnjem času bilo nobenih važnih dogodkov, kakor da se je ena ruska ladija potopila, ko je preiskovala vhod v portartursko luko.
Dopisi,
Velikovec. (Domoljubna slavnost.) Po požrtvovalnem prizadevanju prejšnjega tukajšnjega c. kr. okr. glavarja g. Fr. Ks.Mayerhofer-ja se je tukaj lani kot ognjišče avstrijskega domoljubja ustanovilo veteransko društvo, ki šteje 44 rednih članov. Letos si je to društvo omislilo krasno zastavo, katero je izdelala tvrdka Mi c hi v Hebu na Češkem in je stala 600 kron. V nedeljo dné 14. avgusta tega leta se je pa tukaj zelo slovesno in ob ogromni udeležbi vršila slavnost blagoslovljenja društvene zastave, ki je bila sijajni dokaz pravega domoljubja. Glavni del slavnosti vršil se je na tukajšnjem glavnem trgu, ki je bil ves napolnjen z občinstvom sosebno iz okolice. Sredi glavnega trga pred stebrom presv. božje Trojice je bil postavljen aitar, ob katerem je č. g. dekan Šimen Čemer služil sveto mašo in pri kateri je Možiška tovarniška godba svirala mašne pesmi. To pomenljivo slavnost so počastili kot zastopniki okrajnega glavarstva: g. Viljem Klebel, c. kr. okrajni glavar; g. dr. BI. Lahovnik, c. kr. vladni koncipist in g. Fr. Robar, c. kr. okr. tajnik; dalje so bili navzoči društveni častni predsednik c. kr. okr. glavar g. pl. Mayerhofer, podpredsednik gosp. L. pl. Ratzes-
berg in g. Fr. baron Scbrengh, potem §e g. Karol baron Helldorf in L. baron Schrenkh. Bratovsko svoje društvo so prišli počastit sledeča veteranska društva: oboje društev iz Celovca, društvo iz Wolfs-berga, Dobrlevasi, Borovelj, Št. Vida, vsa z zastavami, indeputaciia veteranskega društva v Št. Pavlu. Kumica zastave je bila gospa Ana Klebel, soproga g. okr. glavarja, botri pa gospi Marija dr. Kul-tererjeva in Ramila Jobstova. častne dame so bile visokorodne gospe eksc. Ivana baronica Pino, Erna pl. Mayerhofer, baronica M. Schrenkh in baronica Gayersberg. Po dokončani sv. maši je gosp. dekan blagoslovil društveno zastavo, katero je potem društveni predstojnik g. Haider izročil častnemu predsedniku c. kr. okr. glavarju g. Mayer-hoferju, ki je v daljšem govoru slikal podobo vojaka zastavonoše, ki polkovo zastavo pogumno kvišku drži in je ne izpusti, dasi je smrtno ranjen. Končno je g. glavar opominjal veterance, naj ohranijo društveno zastavo čisto brez madeža in so-sebno gojijo iskreno ljubezen do avstrijske domovine in cesarjeve hiše. Nato jo izroči društvenemu zastavonoši g. Majriču in vršilo se je ob sviranju godbe defiliranje veteranskih društev. Ob drugi uri popoludne vršil se je na Sternwirtovem vrtu slavnostni koncert, ki je bil pa primeroma bolj slabo obiskan. Sploh, kar je posebno značilno za tukajšnje razmere, so tukajšnji uemško-nacijonalni mogotci to domoljubno slavnost popolnoma prezrli ; pri glavni slavnosti na trgu mestna občina niti ni bila zastopana in tudi pri koncertu skoraj nihče od nemško-nacijonalne gospdde ni bil navzoč. Tembolj je dolžnost vsakega pravega domoljuba, da požrtvovalno podpira to društvo, koje naj se čedalje bolj razvija in proevita.
Dobrlavas. Dné 22. avgusta smo imeli tukaj pogreb notarja dr. Jožefa Haas-a, ki si je v Šmo-horu življenje vzel. Pri pogrebu je bilo mnogo ljudstva. Na grobu je domači novi g. kaplan rekel, da se je umrli zavolj tega z vsemi cerkvenimi častmi pokopal, ker je bilo dognano, da v tistem trenutku, ko si je vzel življenje, ni bil pri zdravi pameti. To je pa nekoga tako vznemirilo, da je moral v „Grazer Tagblattu“ dati duška svoji jezici, češ, da g. kaplan ne pozna dosti dostojnosti, se more kaj takšnega reči. Vprašamo vas, ali pa pravi „Mangel an Taktgefuhl“, ako je g. kaplan rajnega opravičil. Katoliško ljudstvo dobro vé, da se samomorilci ne smejo cerkveno pokopavati, in g. kaplan je samo katoliškemu ljudstvu povedal razlog, zaradi katerega se je rajni z vsemi cerkvenimi častmi pokopal. Ali je to pomanjkanje dostojnosti ?
Kokinja pri Dobrlivasi. Žalost nas je obšla vse dobrolske farane, ko smo čuli, da nas bo zapustil č. g. kaplan Fr. Uraušek, kateri je že štiri leta med nami deloval kot vesten in vzgleden dušni pastir, vnet za čast božjo, dušni in telesni blagor svojih faranov. Bil je prijatelj vsakomur: bogatemu kakor revnemu, za vsakega je imel prijazno in tolažilno besedo in nam dajal dober svet. Velik prijatelj in dobrotnik je bil otrokom in šolski mladini, katero je tako lepo vodil in učil, da si je pridobil srca vseh. To se je pokazalo vsako leto pri skušnji iz krščanskega nauka. Na koncu šolskega leta pa je razdelil na lastne stroške vsakokrat 60 do 70 mašnih bukvic in še letos 75. Večkrat nam je priredil poštene veselice in milo, prijetno petje, pri katerem se je razveselilo marsikatero tužno in žalostno srce. Zato so ga tudi častili in ljubili vsi dobri farani, tako da ni ostalo suho nobeno oko pri zadnji pridigi. Ostane nam vedno v hvaležnem spominu. Mohliškim faranom pa čestitamo, da so dobili tako dobrega in vestnega dušnega pastirja. Srčno hvalo izrekamo za vse dobrote in trud.
Spodnji Dravograd. Gojenci Pestalozzi-jevega zavoda na Dunaju, ki so bili zadnji čas na letovišču na Lešah pri Prevaljah, so napravili 28. m. m. v gostilni „na pošti" koncert. Ob njih prihodu je bil ves trg v zastavah, med tem ko ob času birme ni ime.l nobene zastave. Pač čudno, kaj ne?
Črneče pri Spodnjem Dravogradu. (Nemški napis.) Na tukajšnji gostilniški hiši, ki se nahaja v najemu — se je bil napravil pred nekaterimi dnevi nemški napis. V soboto zvečer ga je nekdo na nedostojen način skušal odstraniti. Mi obsojamo oboje, nemški napis v sredi slovenske vasi kakor način odstranjanja. Od posestnice pohištva, Uršule Juh p. d. Hojčinja, ki slovi kot ndrodna žena, pa pričakujemo, da poseže ona vmes in dà prirediti okraju primeren — slovenski napis. Le tako bodejo mogli slovenski gostje v hišo zopet zahajati.
Radiše. (Volitev odbora.) Na ustanovnem shodu katoliškega slovenskega izobraževalnega društva na Kadišah se je izvolilo sedem odbornikov in dva pregledovalca računov, kakor zahtevajo pravila. V prvi odborovi seji dné 16. avgusta so bili izvoljeni: za predsednika zanesljiv in razumen kmet, mož stare slovenske korenine, Jožef Sušnik p. d. Metavar v Spodnjih Kutah ; za podpredsednika so-
glasno prečast. gosp. Vaclav Cech, župnik na Ra-dišah; za tajnika dva zmožna mladeniča, vrla in neustrašljiva slovenska nàrodujaka, Andr. Oblak p. d. Obvakov v Kozju in Šim. Ogriz p. d. Ko-pajnikov v Tucab; za blagajnika smo si izbrali zanesljivega in navdušenega mladeniča Alojzija Thaler-ja p. d. Tončevega; njegov namestnik je naš vrli slovenski gostilničar g. Jožef Pistotnik p. d. Mežnar na Kadišah; za knjižničarja je izvoljen g. Blaže Rutnik p. d. Rožmanov, kateri se mnogo trudi v procvit našega društva; kot pregledovalca računov pa soglasno g. Fric Koban p. d. Petek v Kozju in g. V. Lakner p. d. Hrastnikov na Kadišah.
—	Tako smo izvolili v odbor vrle, delavne in navdušene može in mladeniče, kateri bodo skrbeli z vsemi močmi, da se bo društvo lepo razcvetelo in v kratkem obilnega sadu rodilo v korist in blagor slovenske domovine in vseh Radišanov, kajti le z združenimi močmi bomo kaj dosegli.
Št. Janž v Rožu. Jako žalostne razmere so sedaj pri nas. Skoraj razjokati se mora človek, ko vidi dogodbe v naši slovenski vasi. Začelo se je na razne načine pospeševati nemškutarstvo in ker drugega za sedaj enkrat niso vedeli storiti v čast temu molohu, so za potrebno spoznali, ustanoviti nemško požarno brambo iz Slovencev za Slovence. Mnenja sem, da nam sedaj ne bo treba dolgo čakati, ko bomo v slovenskem Št. Janžu čuli po-gostoma hajlanje, da konečno ne bomo vedeli, ali se nahajamo še na slovenski zemlji, ali smo že tam v blaženem nemškem rajhu. Neizmerna sramota je za vas Št. Janžane, da ste skoraj enoglasno glasovali za komando v nemškem jeziku, pod katero se vam gotovo težko godi, ker je znano, koliko da pri nas fantje umejo nemškega jezika. Ali vas ni sram, nositi trakove v tujih barvah frankfurtarice in nemške napise na vaših čepicah (kapah)? Vi Št. Janžani pač menite, da bo ta požarna bramba nepolitično društvo, katero slovenski stvari nič ne more škodovati. Pa se motite; kaj dobrega se že ne bode storilo za nàrod, kakor se plevel usili v žito, ravno tako se bode neve-doma usejal pravi hajlovski duh v naše doslej še slovensko domovje in prepir v našo mirno občino. Že čestokrat se je poudarjalo, da Slovenci nismo nasprotniki požarnim hrambam, ako so osnovane na pametni podlagi. Za Boga, ali ni to bedarija, ako se rojeni Slovenci mučijo z nemško komando, lepšajo z nemškimi proti-avstrijskimi barvami in nemškimi napisi, ter vodja kot rojen Slovenec poveljuje Slovencem v tujem nemškem jeziku ! To je narobe svet, to se pravi pljuvati sam sebi v obraz. Zakaj zametujete lepi svoj slovenski materni jezik in se šopirite s tujim? Ali ne vidite, da delate s tem tlako tujemu nàrodu in mu pripravljate pot v to, da pride in se polasti naše slovenske zemlje?
—	In vidva, vodja in namestnik, ki sta bila doslej vedno polna svetega navdušenja za našo slovensko stvar, ki sta častila nàrodno nošo ter prepevala nàrodne pesmi, vaju moramo sedaj gledati na čelu temu nemčurskemu podvzetju? Torej vidva sta se odločila pomagati požrešnim Nemcem graditi most do Adrije? Kaj bi le k temu postopanju rekel naš blagi rojak, pokojni Martin Štih, ko bi sedaj vstal iz groba in videl to neverjetno spremembo? Razjokal bi se nad svojimi rojaki-izneverjenci ter rad se zopet vlegel nazaj v mrzli grob, misleč si :
Udri strela iz višine
izdajalca domovine !
Svetnavas. (Komedije ne bode konec!) Tudi v naši občini, ki je žalibog še vedno v rokah nemčurjev, je bil pri odborovih sejah že dvakrat predlagan slavni bivši paša celovškega okrajnega glavarstva, Mac Nevin, za častnega občana. A odbor se še za to komedijo zmenil ni; prvikrat sta glasovala dva, drugikrat pa je sam ostal tisti gospod, ki je predlog stavil! Pač čudno, da Mac Nevinu njegovih zaslug (?) sedaj že sami nemčurji več ne pripoznavajo. Ga že poznajo — tička!
Št. Jakob v Rožu. (Zborovanje.) Tukajšnje izobraževalno društvo „Kot“ je priredilo v nedeljo zborovanje, katerega je pa moral predsednik kmalu zaključiti zavolj vpitja in neprestanega motenja od nasprotne stranke. Daljše poročilo prihodnjič.
Veliki Strmec. (Veliki vsekoroški shod), kateri se bo na tem najlepšem kraju koroške dežele vršil, je našim ljubim nemčurjem že sedaj trn v peti. Tako jih bode, da javkajo, vpijejo in groze. V Graški Urši kličejo vlado na pomoč, sicer . . . bo nemški Mihel stopil na noge! Avbe! Kaj pa Mihlna briga naš Veliki Strmec? Št. Jur na Strmcu je vendar čisto slovenska fara, in sicer zavedno slovenska. Edini nemškutarček je — učitelj. Cujte o njem nekaj lepega: ko je eden naših rodoljubov sekal droge za kočo, katera se zida kot slavnostni prostor za zborovanje, je šel ta ljubi naš prijatelj mimo, pa ga je jeziček tako srbel, da ga je popraskal s sledečo prijazno opazko: „Za Kranjce so še prekratki!" Veste torej rodoljubi iz Kranjskega, ki vas pričakujemo tudi na shod, kaj vam želijo in pripravljajo naši „omikani“ nemčurji, na čelu jim naši učitelji. — Vsled te opazke pa bo
še ta gosp. učitelj se za ušesi praskal! Mirno in stvarno se hočemo mi pogovarjati na shodu o najvažnejši naši nalogi, na svoji zemlji hočemo biti svoji gospodi! Na svidenje iz vseh krajev koroške domovine!
Šteben pri Beljaku. Finžgarjev »Divji lovec" je pretečeno nedeljo 21. t. m. privabil mnogo občinstva v našo mično vasico. Igrali so ga brnški in maloški igralci in sicer prav izvrstno. Vsi igralci so nam pokazali precejšnjo gledališko spretnost, so-sebno kar se tiče onih, katerim so bile poverjene glavne uloge. To nam je pričalo že burno ploskanje in odobravanje gledalcev. Igra je donesla družbi sv. Cirila in Metoda 30 kron čistega dobička. Sedaj pa še jedno! Naši Nemci nam vedno pred-očitajo, da naše ljudstvo ne razume ,,nove slovenščine". Ej vi žalostni junaki, ki rabite tako radi to neslano opombo, sem bi prihiteli, pa bi videli in slišali, kako dobro je umela najpriprosteja mamica le v »novoskovanem jeziku" spisano igro!
j Novičarjil
Na Koroškem.
Shod „Podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico", ki se je vršil dné 4. t. m. v Št. Štefanu pri Velikovcu, se je sijajno obnesel. Govorili so: g. prof. Ivan Grafenauer, J. Dobrovc, č. g. župnik Fr. Treiber in č. g. V. Poljanec. Za zabavo in razveseljevanje so skrbeli celovški tamburaši s sviranjem in igro „Vaški skopuh". Obširneje poročilo pride prihodnjič.
Prijateljski sestanek bivših pliberških čč. gg. kaplanov se je vršil dné 30. avgusta v Pliberku. Vse se je prav povoljno obneslo, da bi le bilo število udeležencev večje. Vseh še živečih je 25. Darovali ste se dve slovesni sv. maši z asistenco, jedna za zahvalo, druga črna za umrle so-druge. Domači pevski zbor je poveličeval cerkveno slavnost s svojim ubranim petjem; Pliberčanke pa so lepo okrasile cerkev. Došlo je tudi mnogo ljudstva, dokaz, kako priprosto ljudstvo časti svoje duhovnike. Hvalo izrekamo vsem, ki so kaj pripomogli k temu sestanku, posebno preč. g. dekanu, ki nas je prijazno sprejel in nam dal na razpolago cerkev, kakor tudi družini Glinikovi za izborno postrežbo. — Na svidenje drugokrat, toda v večjem številu !
Nàrodni kolek. Pogajanja, katera so se pričela radi nàrodnega koleka med akademičnim društvom „Gorotan“ in družbo sv. Cirila in Metoda, so se končala s tem, da naj prevzame „Gorotan“ razpečavanje koleka na Koroškem. Dve tretjini celega skupička dobi imenovana družba, eno tretjino naš »Učiteljski dom". Vsi naši rodoljubi, katerim je kaj ležeče na tem, da se naša mladina otme ponemčevanja, posebno pa »Gorotanci", se tem potom opozorijo, da se naročuje kolek pod naslovom: g. phil. Fr. Mischitz v Borovljah. — Kolek se med ljudstvo najlažje razprodaja pri veselicah, tako se je n. pr. pri ljudski veselici na Trati prodalo koleka za 25 gld.
Odgovor nasprotnikom. »Freie Stimmen" z dné 31. avgusta z največjim veseljem poročajo o strašnem umoru, ki se je prigodil blizu Ptuja na Štajerskem. Posestnik Šegula je umoril s pomočjo svojega soseda krojača Muršiča svojo pridno ženo. Najprej jo je davil s pasom, da ni mogla vpiti, potem pa sta ji položila glavo nad škaf, napolnjen z vodo, in s sekiro jo je najprej mož trikrat po glavi udaril, krojač pa še enkrat. Nato sta jo nesla na železnični tir, da bi tako sum odvrnila. Omenjeni časopis pripisuje to dejstvo hujskanju od strani duhovnikov. Radi bi vedeli, po kakih pravilih logike (mišljenja) so prišle te puhle glavice do tega sklepa! Ne duhovniki, pač pa hujskanje in brezverstvo »Štajerca", katerega privrženca sta obadva zločinca, rodi take sadove. »Freie Stimmen", ali ne poznate svoje slovenske pokveke »Štajerca"? Kaj ne, po nemških krajih ni nobenih zločincev?
Duhovske in cerkvene zadeve. Nastavljen je kot provizor č. g. Fr. Neuwirther, mestni kaplan v Celovcu, v Lollingu. — Župnija Št. Štefan na Grobinjskem polju se je podelila č. g. J. Harter-ju, dekanu v Zgornji Beli. — Razpisana je župnija trg Grebinj do dné 10. oktobra t. 1. Do tistega časa jo bo oskrboval č. g. Jak. Kindlman, župnik v Grebinjskem Kloštru. — Na praznik Marijinega rojstva dné 8. t. m. ob 9. uri se bode vršilo blago-slovljenje popravljenega gotičnega altarja in nove podobe Marijinega vnebovzetja v glavnem altarju pri Devici Mariji na Žili.
Šolstvo. Razpisano je jedno učiteljsko mesto na štirirazrednici na Vratih ; mesta šolskih vodij na trorazrednici v Maloščah in Škocijanu in na novi ustanovljeni enorazrednici v Šmarjeti nad Pliberkom. — Na celovškem učiteljišču in vadnici se prične šolsko leto dné 16. t. m. Vpisovanje bo v dneh 13., 14. in 15. t. m. od 8. do 12. ure dopoludne.
Razno. Velikanski učenjaki so gospodje pri »Freie Stimmen". Dné 20. avgusta piše orne-
njeni list sledeče : „Odstranjevanje nemških krajevnih imen. Slovenci na Spod. Štajerskem se smatrajo kot vladajoče in stalne. Da bi se mogli zoper Nemce še lažje boriti in jim prebivanje ogreniti, se trudijo stara nemška krajevna imena odpravljati in nameščati jih z novoskovanimi slovenskimi. Vladi se moramo zahvaliti, da so bili ti poizkusi do sedaj brez vspeha. Posrečilo se je Slovencem, da so napravili iz Lichtenwald Sevnico, iz Kann Bezice (pravilno Brežice.) itd., in ta imena vtihotapili v državnozborske protokole. Iz Luttenberga so napravili Ljutomer. Vlada je Slovencem na ljubo, ki se v novejšem času dozdevajo kot „kulturni narod", odpravila tudi besedo „windisch“ v šoli in uradu." Kaj hočemo na to odgovoriti kakor: take oslarije more zapisati le nemški „Kulturvolk“ in „ljudstvo mislecev", kakor se tako radi sami imenujejo. To, kar očitajo Slovencem, pa v istini Nemci sami delajo. V številkah poprej z dné 17. avgusta piše ravno isti časnik za lepo slovensko besedo Golica „Kahlkogel“. Torej se vedno potrjuje stara pesem, da Nemci to, kar očitajo nam Slovencem, sami delajo že cela stoletja. Iz lepega slovenskega Dobrača so napravili „Villacher Alpe", za besedo Žrelec so še le v prejšnjem stoletju znašli „Ebental“, kakor da bi druge doline bile vse vegaste. Sploh za vsako lepo slovensko krajevno ime so si skovali „kulturni“ Nemci take pokveke, da jih sedaj zopet „kulturni" nemški jezikoslovci razlagajo za keltska imena. Vsa čast in globoke poklone takemu „nàrodu mislecev" !
*
* *
Celovec in okolica. Pri razlaganju blaga sta se v tukajšnjem tovornem skladišču na južnem kolodvoru ponesrečila dva delavca, koja so prepeljali v bolnišnico. — Za celo okolico Škofji dvor v krški dolini se vpelje potna pošta. — Svinje je hotel krasti dninar Mat. Melhijor iz hleva nadporočnika M. v Šmartnu pri Celovcu. Izročili so ga c. kr. deželnemu sodišču. — Dné 29. avgusta je imel v Celovcu deželni pomožni odbor za po povodnji oškodovane svojo sejo. — Tukajšnja kapucinska cerkev je dobila nov lep stolp. — Glavna mestna župnijska cerkev se prav pridno popravlja in bo zgotovljena meseca oktobra. — V trebuh se je zabodel trikrat v Celovcu agent J. Schellander. Ranjen je smrtno nevarno.
Beljak in okolica. Povodom vojaških vaj v beljaški okolici sta došla v Beljak dné 28. avgusta generalni nadzornik fcm. pl. Reinlander in korni poveljnik fcm. pl. Succovaty. — Na Samostanskem vrtu v Beljaku je v polnem cvetju eden kostanj, ki je poprej zaostal v svoji rasti. — Žganje je umorilo hlapca Al. Berganta doma iz Jesenic na Kranjskem. Za stavo je izpil po eden četrt litra žganja v enem dušku; na to po vrhu še precej piva. Nato se je vlegel za neki skedenj, kjer ga je doletela smrt.
Zilska in Kanalska dolina. V Trbižu je umrl stoletni starček, znan pod imenom „0če Treu".
—	Iz Vrat se preseli na Štajersko g. učitelj Miiller. Zopet eden. — V Šmohoru je zadnji dež na pogorelih hišah, ki še nimajo strehe, povzročil novo škodo, ki jo cenijo na 30.000 kron.
Rožna dolina. Železniška delavca Fr. Kos in Ferd. Barenthaler v Bistrici v Rožni dolini so zaradi neprevidnega ravnanja z dinamitom naznanili pri sodniji. — Radi težkega telesnega poškodovanja so izročili rožeškemu okrajnemu sodišču železniške delavce Andreja Berce-ta in L. Quadro s štirimi sokrivci, ravno tako tudi Tom. in Fort. Bortolan-a zaradi javnega nasilstva. — Ogenj je nastal dné 29. avgusta v baraki J. Leitenbergerja v Podrožčici, katerega pa so kmalu udušili.
Podjunska dolina. Veliko Mihelovo kmetijo v Kotljah je kupil sin g. Uranšeka v Šmihelu. Posestvo je tako prešlo v zanesljive slovenske roke.
—	Deželna zavarovalnica koroška ima samo nemške napise na svojih zavarovalnih ploščah; zahtevajmo slovenske! — Nadzoroval je fcm. vitez pl. Succovaty dné 31. avgusta v Velikovcu deželno-brambovske čete.
Po slovenskih deželah.
Družba st. Cirila in Metoda slovenskemu narodu! Akademično ferijalno društvo „Prosveta“ je uvedlo nàrodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda, in iz krasnih uspehov, ki jih je v kratki dòbi doseglo to društvo pri tem rodoljubnem pod-jetju, je razvidno, da tiči v ndrodnem kolku nov trajen vir dohodkov naši šolski družbi. Družba sv. Cirila in Metoda je prevzela 18. avgusta t. 1. kolek v svojo upravo ter tem potom prosi vse domoljubne Slovence, da jo podpirajo. Z nàrodnim kolkom hočemo prenesti ndrodni davek na rame najširšega občinstva, ki se mu s tem omogoči, položiti tudi najmanjši obolus (dar) na aitar domoljubja. Kakor majhne kapljice naj se zbirajo darovi iz vseh pokrajin, kjer se čuje govorica slovenska, stekajo naj se v močne potoke in široke reke, ki nodo ustavile tuji naval. Naj je ne bo listine, ne pisma, ne razglednice, ki bi ne nosila znamenje,
da jo odpošilja rodoljubka ali rodoljub. Kolekovane vstopnice na vseh zabavnih priredbah naj bodo znak, da ni trenutka, v katerem bi Slovenec pozabil slovenske dece. Vsa narodna društva naj s kolekovanjem svojih listin in razširjanjem kolka dokažejo, da umevajo pomen medsebojne podpore nàrodnih organizacij. Znamenje ndrodne trgovine naj bo, da se v njej dobiva nàrodni kolek. Občinstvo naj ga povsod odločno zahteva. V polnem zaupanju, da bo vse slovensko občinstvo podpiralo razširjevanje ndrodnega kolka, beleži
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Opomba. Z ozirom na pošto se priporoča lepiti kolek na drugo stran odpošiljatve. — Trgovcem in trafikam se more, ako naročajo najmanj 1000 izvodov, na njihovo izrecno zahtevo dovoliti rabat. Ce torej plačajo naročene kolke, dà jim družba na 1000 kolkov 50 kolkov po vrhu. — Narodni kolek se naroča z naslovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". To vodstvo uraduje v društvenih prostorih .Narodnega doma" L nadstropje v Ljubljani od 3. do 6. ure popoludne vsak dan, izvzemši nedelje in praznike.
Desetletnica slov. katol. akad. društva „Danica“. „Danica“ nam pošilja vzneseno pisan oklic za njeno desetletnico, ki se vrši dné 12., 13. in 14. septembra v Ljubljani. Žal, da zaradi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti oklica, vendar opozarjamo vse somišljenike že sedaj na to velevažno slavlje. Pokroviteljstvo slavnostne desetletnice je sprejel premilostni gosp. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Tržaški namestnik grof Goéss je odložil svojo čast. Tamošnji Slovenci se gotovo ne bodo jokali za njim. — Na Balkanu zopet vre. Kaže se, da bo po končani žetvi vstaja z vso silo bruhnila na dan. — V Dalmaciji je vsled dolgotrajne suše zelo slaba žetev. — Dné 1. t. m. so nad vse slovesno predrli 1053 m dolg predor pri Opčini blizu Trsta na novi železnični progi Gorica-Trst.
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
VS : 'T	—----------
Gospodarske stvari.
Sadna razstava v Radovljici.
Onim razstavljavcem, ki zelé, da njih sadje pride na razstavo že pri otvoritvi iste, polaga pripravljavni odbor na srce, da vpošljejo gotovo do 12. t. m., da bode odboru mogoče, sadje uvrstiti na določeni prostor o pravem času. Da si prihranijo razstavljavci kar možno truda, naj sadje po 3—5 komadov zavijejo v papir, priložd listek z domačim imenom sadne vrste, ako jim pomološko ime slučajno ni znano, ter tako zavito zložijo v zaboj in oddajo na pošto ali železnico. Pošiljatve naj gredo vse na odbor sadne razstave v Radovljici proste vožnine.
Udeležite se sadne razstave, pod-učujte se !
Otvoritev sadne razstave v Radovljici je pred durmi. Zaradi tega so vsi za sadjarstvo in domači gospodarski napredek zanimajoči se krogi naprošeni, naj opominjajo sadjerejce, da pošljejo svoje sadje na razstavo!
Župani, načelniki kmetijskih podružnic, učitelji, zasebniki, osobito pa čč. duhovščina po deželi, naj delujejo na to, da se naši sadjarji udeležč razstave v kar največjem številu. Marsikateri kmetovalec, ki ima lepe vrste sadja, bi se rad udeležil in si pridobil odlikovanje, t. j. zlato, srebrno ali bronasto svetinjo, pa morda slučajno niii ne ve za razstavo in bode morda oznevoljen, ako po nelastni krivdi zamudi to ugodno priliko. Zlasti pa naj se navaja ljudstvo, da pridno obiskuje razstavo in se udeleži poduka, ki se bo ondi vršil o
sadjarstvu in posebno o načinu, kako bi donašala sadjereja več dobička. Vstopnina na rastavo znaša samo 30 vinarjev.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pokrče in okolico
napravi v četrtek dné 8. kimovca 1904, ob 1/24. uri po-poludne, v gostilni g. Jan. Vedenika p. d. pri Lajtnarju v Pokrčah svoj letni občni zbor po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav načelnika. 2. Govora o verski in narodni šoli. 3. Poučni govor o Japoncih. 4. Volitev novega odbora. 5. Pobiranje letnih doneskov. — Po zborovanju prosta zabava, za katero je vse potrebno oskrbljeno. Svirajo tamburaši iz Celovca. — K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence in Slovenke	odbor.
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
Ustnica uredništva.
G. dopisnika iz Glinj prosimo, naj se oglasi pri našem uredniku, ker članek nima podpisa in je tudi preobširno pisan, torej se bode moral skrajšati. — Več drugi dopisov objavimo prihodnjič.
NAZNANILA.
Vabilo na plesno zabavo,
katero priredé tamburaši tamburaškega društva „Bisernice“ iz Celovca dné 11. septembra t gostilni pri Vogrinu v Galiciji. Začetek ob 1. uri popoludne. Vstop je prost. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Odda se po ceni:
Časopis: „Slovenski Svet“ za 1. 1880.
„ „GlasonošaizKarlovca“,l. 1864. „Slovenka“, 1. 1897., 1898. in 1899. proti odposlani kupnini. — Naslov prodajalca se izvé pri upravništvu „Mira“ v Celovcu.
(Internat)
čč. šolskih sester v .Narodni šoli*
družbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim starišem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dné 15. oktobra t. L Plačila 16 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
Proda se iz proste roke
Faneatova in UlMnjeva kmetija t Toglah.
Skupno posestvo je v lepi ravnini in znaša okoli 45 oralov svetà; posetve je 45 birnjev, dovolj travnika, gozd ves zaraščen in s pravico do velikih pašnikov. Več pové posestnik Jožef Lakner p. d. Hrastnik na Radišah, pošta Žrelec pri Celovcu.
Službo organista in cerkovnika
se oddà s 1. prosincem 1905. 1. v Bilèovsu. Dosedanji dohodki okolu 500 kron. Več pové župni urad v Bilčovsu, pošta Bistrica v Rožni dolini.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Kajža, ■a3g2g
v2 ure od Otoka oddaljena, ki ima 10 oralov svetd se prodà z vsem pohištvom in živino vred za 4600 kron. Več pové Matija O raž p. d. Prahulnik na Gori, pošta Otok ob Vrbskem jezeru.
Naznanjam uljudno, da je ravnokar izšel mo
novi veliki cenik,
ki obsega čez 600 podob, in katerega razpošiljam zastonj In poštnine prosto. Ker razpošiljam svoje blago po celem svetu, je to dokaz, da je isto res fino, da so cene nizke in postrežba poštena. Naj se zatorej vsak zanesljivo obrne do moje tvrdke.
Z velespoštovanjem
H. Suttner,
arar in zalagatelj c. kr. avstrijskih .uradnikov v Kranju (Krainburg).
Na znanje!
P. n. kmetje se v njih lastni prid prosijo, naj potrebno usnje za jesen kupijo samo v trgovini z usnjem: Adolf Mechur (prej Jakob Petschovnik), Celovec, novi trg 4.
Zagotavljam najcenejo postrežbo s spoštovanjem
Adolf Mechur,
trgovina z usnjem, Novi trg št. 4. v Celovcu.
Slovenska gospodinja !
HOP’ Zavedaj se svojega rodu ter zahtevaj vselej in povsod cikorijo Cirilovo, torej slovensko, katera je najbolja inv prid družbe sv. Cirila in Metoda.
-'KVH|HHBHHnSS5KHHRI^BffiSH3iS!S^B9GB52S33£9H2BBE92&r
Istrska vinarska zadruga
v Pulju
prodaja v svoji
podružnici v Seljaku,
Freihausgasse št. 3.
sledeča popolnoma natorna Istrska vina za
sledeče cene na debelo, od železnice v Beljaku, brez sodov, v množinah od 56 1. naprej, in sicer: rdeča vina : Teran II. 36 K, Teran I. 44 K, Statela 36 K. Refoškat60K. Opolo (krvno vino) 56 K.
Bela vina: Namizno vino 40 K. Muškat II, 60 K. Muškat I, 104 K. D n g a v a 80 K.
Za točno postrežbo se jamči, sodi se dajejo na posodo.
Spoštovanjem
J. Koller,
poslovodja.
ZcTravje je najveeje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo Izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom :
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1 ducat (13 steklenic) 4 K, 3 ducata (34 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baratinčič, učitelj ; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stepan Borčič, župnik; Uija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 73, poleg cerkve sv. Marka.
DSpr"	je naj večje bogastvo!
MF’ Hočete «tolgo živeti
in se veseliti dobrega zdravja? Da dosežete to, skrbite zato, da ohranite zdrav želodec in redno prebavljanje.
Vsak, kdor je želodec s težkimi, prevročimi ali premrzlimi jedili pokvaril ali prehladil, najde gotovo pomoč v
Germanovem življenjskem cvetu (esenci),
katerega z največ,)im uspehom rabi pri pomanjkanju teka, slabosti želodca, naplbnenjn, gorečiei (zgagi), slabosti, glavobolu, omotici, krču, zaprtem telesu, zlati žili. Po preobilih pojedinah, posebno po mastnih in težko prebavljivih jedilih, ta cvet odstrani tiskanje in bolečine in zbuja tek, s čemur v visoki meri pomaga k ohranjenju telesa. Ker odstranjuje vse sprijene šoke iz telesa, očiščuje kri, in ima tudi pred vsemi podobnimi pripomočki to prednost, da je čisto neškodljiv, če se tudi rabi dolga leta, ker je napravljen iz najfinejših, skrbno izbranih zelišč, ter ima prijeten, grenko-aromatičen okus, da ga morejo rabiti tudi občutljive osebe, otroci in žene.
Germanov življenski cvet kot pravo ljudsko in domače sredstvo, naj ne manjka v nobeni hiši, ker dostikrat obvaruje pred hudo boleznijo, ko ni zdravniške pomoči blizu. Pri nakupu naj se vedno zahteva Germanov življenski cvet iz lekarne ,,erni orel” v Belovaru, ker so še sredstva z enakim imenom, a ne tako dobra. Za znamenje pristnosti mora vsaka steklenica, ki je v zelenem zavitku, nositi polno ime tvrdke: Gekarna „pri črnem orlu44 K. Germana v Belovaru (Hrvatsko), kamor je tudi pošiljati vsa poštna naročila. Gena steklenice K P40, po pošti vsaj dve steklenici. Za zavoj 40 vin. več, kot poštno povzetje, ali se pošlje znesek prej. Naslovi morajo biti pisani razločno in natanjko. Pojasnila, prospekti, navod o porabi zastonj.
Germanov življenjski cvet moram trpečemu človeštvu najtopleje priporočiti, ker sem se osebno, kakor pri mnogih občanih, katerim sem ga priporočal, mogel prepričati, o izvrstnih uspehih.	Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu, Hrvatsko.
Dve steklenici, kateri ste mi poslali, sta mi zelo dobro storili. Prosim, pošljite še 6 steklenic. Peter Gračlinac, vp. župnik. Gradec.
Naznanjam Vam, da sem od raznih stranij poskusil že mnogo sredstev, ali nobeno ni imelo zaželjeni uspeh, kakor Germanov življenski cvet.
Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu.
Pošljite mi zopet osem steklenic Germanovega živJjenskega cveta, ki ga bom vsem bolehajočim na želodcu najtopleje priporočala. Jaz že okrevam.	Apolonija Haberl v Semnjah, Štajersko.
Stiskalnice za sadje — Stiskalnice za vino
z dvojnim stiskalom ,,Herltules44 za gonjo z roko.
I Iv < !i * a v 1 iei i e stiskalnice
za visok stisek in velike uspehe.
Mline zn sadje in groztlje.
Povsem urejene montarne, stalne in za prevažanje. Stiskalnice za pridelovanje sadnih in jagodnih sokov^ Sušilnice za sadje in zelenjad, lupilce in rezalnice, najnovejše soni odel uj oče patentovane brizgalnice za vinograde, sadje, drevesa, hmelj, grenkuljico „Sypbonia*4. Pluge zn vinograde izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi
Pii. Maylartli & Comp.
tovarna poljedelskih strojev, livarna in plavž na par.
Dunaj, H./l., Taborstrasse št. 71.
Obdarovani z nad 490 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširni ceniki se delijo sastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se iščejo.
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
^chicht-ovo štedilno milo
z znamko ..jelen64.
Ono je mF" zajamčeno čisto	in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi Tinhivro	nnvro/vrl f
dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT“ in varstveno znamko „JELEN“. UUUIVd	pUVMJUI
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 1,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme za vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.