Igor Drakulič
Zgodba o Odeji
Škofjeloško podjetje Odeja je eno redkih uspešnih tekstilnih podjetij v Sloveniji. Še več, proizvodnje prešitih tekstilnih izdelkov niso preselili iz Škofje Loke na jug ali vzhod, kjer je cenejša delovna sila. Zaupajo sebi in svojim ustvarjalnim močem, znanje pa radi delijo tudi z drugimi. Vedno poskušajo biti korak pred konkurenco, saj je kopiranje uspešnih tekstilnih izdelkov zelo preprosto. Vse se vidi že navzven. Skrivnost se delno skriva v materialih, ki postajajo »vesoljski«. Nanotehnologija ne prodira le v sfere najsodobnejše tehnologije ampak tudi v naše spalnice. Ne nazadnje prespimo skoraj tretjino življenja in zelo koristno je, če pri tem uživamo. Narediti nekaj dobrega seveda ni enako kot biti uspešen. Dober izdelek se sicer sam hvali, kljub temu pa mu je treba dati pospešek z inovativ-nim trženjem in uspešno prodajo. »Na koncu je treba vse skupaj lepo zapakirati, dodati pentljo in narediti zgodbo,« razlaga Melita Rebič, direktorica Odeje, s katero smo se pogovarjali o vseh vidikih tekstilne panoge, se selili s kontinenta na kontinent in iz enega razvojnega studia v drugega. Kakšna je tržna pozicija tekstilne panoge v Sloveniji, Evropi in svetu?
Tekstil je ena izm.ed tistih panog, ki že več let ni med ndjbolj priljubljenimi in se sooča tudi z drastičnim, zmanjševanjem zaposlenih. Po podatkih tekstilnega združenja. na GZS-juje bilo konec oktobra 2008 v tekstilni, panogi, zaposlenih 21.100 delavcev, kar je devet odstotkov m.anj kot konec leta 2007; pa že v letu 2007, se je število zaposlenih zm.anjšalo za skoraj šest odstotkov v Sloveniji, in za 6,5 odstotka v EU. Preko združenja. sm.o poskušali, našo panogo malo bolj popularizirati, ampak je zelo težko karkoli, spreminjati, na. kratek Melita Rebič, direktorica podjetja Odeja d. d. Škofja Loka, rok, predvsem, zaradi, imidža, kakršnega je	ob podelitvi naziva Superbrands Slovenija 2008.
dobila v preteklosti.. Zaradi, tega je v
(foto: iz arhiva Odeje d. d.)
Sloveniji tudi vse manj izobraževanja. Vpisi, na tekstilne šole so zamrli, in zaradi, tega bodo v prihodnosti, težave pri. pridobivanju strokovnega kadra. Kaj pa lastno vzgajanje kadrov?
Zaenkrat še nismo imeli, toliko problem.ov z zaposlovanjem, in sm.o še uspeli, pridobiti, zadostno število šivilj. Zelo resno pa razmišljamo, da bi. v podjetju uvedli, šiviljo-inštrukto-rico. V preteklosti. sm.o v Odeji, že vzgajali, kadre na tak način, zato bom.o poskušali, prekvalificirati. tiste, ki. bodo zainteresirane. 1/ zadnjih, letih sm.o bili. stalni, iskalci, primernih kadrov, zaradi, krize pa sm.o tudi. mi začasno ustavili, novo zaposlovanje. Največje težave sm.o i.m.eli. s pridobivanjem, šivilj, kljub temu, da.je precej tekstilne industrije na Gorenjskem, propadlo.
Ali ni to celo prednost, če kadre vzgojite sami?
To .je res, vendar .je zelo dobro, da i.m.a tekstilni, delavec neko strokovno podlago. Zdaj sta sam.o še dve tekstilni, šoli. v Ljubljani, in Mariboru - obe s slabim, vpisom, pa tekstilni, fakulteti. v Ljubljani, in Mariboru.
Kaj pa se dogaja na Kitajskem in v Indiji, kjer ugotavljajo, da je delovna sila predraga tudi tam in jo selijo v Vietnam in še dlje?
Razlika m.ed ceno delovne sile na Kitajskem, in v Evropi, .je bila v preteklosti, večja, zdaj pa se počasi. zm.anjšuje. Pred šestimi leti. sm.o rekli., da m.oram.o s proizvodnjo zdržati, v Sloveniji., saj tudi. tam. ne bo vedno tako poceni, delovna sila. Ampak ravno zdaj .je prišel podatek, da Kitajska redno subvencionira tekstilno proizvodnjo in .ji. na ta način daje zagon. Tako .je kitajska vlada s i. februarjem. 2009 sprejela ukrep o subvencioniranju 14-odstotnega DDV-ja. Na ta način bodo poskušali še bolj posodobiti tehnologijo, čeprav se v tekstilni, industriji, že zdaj največ vlaga prav v tem. delu sveta. S tem. poskušajo še povečati. tekstilno proizvodnjo in pospešiti, izvoz. Zaradi, takšnih in podobnih državnih ukrepov lahko dosegajo tako nizke cene izdelkov. Pri. nas ni. praktično nobenih podobnih ukrepov in spodbud za razvoj tekstilne panoge. Ampak te škarje se zapirajo tudi. na Kitajskem. - cena delovne sile se povečuje tudi. tam..
Nekatera podjetja se celo vračajo nazaj v Evropo in Ameriko.
Mislim, da.je bistveni, vzrok za vračanje kakovost. Kitajska gre s kakovostjo sicer naprej, ampak mislim, da.je ravno tu glavna razlika m.ed Evropo in Kitajsko. V Odeji, poskušam.o ustvarjati, vrhunsko kakovost izdelkov, delam.o na dizajnu, blagovni, znamki, in fleksibilnosti, podjetja. To pom.eni., da se poskušam.o m.aksi.m.alno prilagajati, različnim, si.tuaci.jam.. In to .je tisto, kar nas drži. v taki. kondi.ci.ji, kot .jo kažem.o.
Ko se primerjate z najuspešnejšimi evropskimi tekstilnimi podjetji - ali ste ravno tako uspešni kot oni?
Po produktih zagotovo. Odeja vedno razstavlja na frankfurtskem. sejmu, ki. .je najpomembnejši v tej panogi.. Na sejmu vedno znova ugotavljam.o, da so naši. izdelki. pri.m.erlji.vi. z vso konkurenco. Na področju prešitih odej je šel razvoj m.ateri.alov zelo naprej in v naše izdelke poskušam.o vgrajevati najsodobnejše m.ateri.ale, ki. potem, funkcijsko zadovoljujejo določene potrebe potrošnikov. Delam.o na lastnem, dizajnu in se vsako leto predstavi.m.o z novo kolekcijo v bombažnem, satenu za dekorativo. To .je naš dizajn, ki je delo naših oblikovalk v skladu s trendi. - tako da.je to dizajn s tistimi trendi., ki. so napovedani, za naslednje lete.
Na frankfurtskem in drugih sejmih se srečujete z vso svetovno konkurenco, vsi imate dostop do najnovejšim materialov, do najsodobnejšega razvoja, veste, kaj se dogaja ... kako potem dosegate konkurenčno prednost in dodano vrednost?
Iz tega moraš narediti zgodbo, jo lepo zapakirati in predstaviti. Materiali so na voljo, odvisno paje od načina predelave materialov, inovativnosti. pri prešivanju in raznih detajlov na izdelku. Zdaj sm.o že daleč od nekdanjega ravnega prešivanja. Eden izmed programov je Bio - za tiste, ki hočejo sam.o naravne materiale. V programu Lux. so prestižnejši. materiali za ljudi, ki želijo večji užitek v postelji ali pa imajo posebne zahteve. Pri tem, ali si boljši od konkurence, tehnologija ni najpomembnejša. Bolj gre za to, kako se znajdeš, kje vidiš prednosti in kako jih znaš predstaviti kupcu. Res je, da naši izdelki posegajo v srednji in višji srednji cenovni razred, vendar je pom.em.bna vrednost, ki jo kupec prejm.e za svoj denar. Naši izdelki vsebujejo vrhunske materiale in izdelavo.
Odeja je majhno podjetje v primerjavi z Benettonom in podobnimi svetovnimi tekstilnimi giganti. Ali imate enak dostop do najnovejših materialov, ali so oni v prednosti?
Pri večjih količinah lahko dosegaš nižje cene pri dobaviteljih in m.ogoče je to eden od naših hendikepov. Kljub tem.u globali.ziram.o svoje nabavne poti in poskušam.o doseči čim. ugodnejše nabavne pogoje.
Ali Benetton lahko sam vlaga v nek razvoj ali v razvojno skupino, ki ni nujno znotraj podjetja? Torej, da sam investira precejšnja sredstva in pride do lastnih razvojnih prednosti na trgu.
Seveda. Mi. pri novih materialih sodelujem.o s svojimi dobavitelji. Imamo razvojno naravnanega dobavitelja na Irskem, ki nenehno predstavlja nova vlakna z novimi funkcionalnostmi. Z njimi imamo dober partnerski odnos in to poskušam.o vgraditi v naše izdelke. Delno se seveda naslanjam.o tudi na lastni razvoj. Torej ocenjujete, da po ničemer ne zaostajate za razvitim svetom?
Tako je in to se vidi, tudi po ponudbi na trgu. Če se v Sloveniji, sprehodišpo trgovinah, je takoj jasno, kje je Odeja v primerjavi s konkurenco. Kako rešujete problem kopiranja?
Problem, kopiranja je velik, vendar ga ne m.oreš preprečiti. To pomeni, da m.oram.o nenehno razmišljati, kaj novega bom.o naredili, da bom.o korak pred konkurenco. Redno se nam. dogaja, da se na trgu pojavljajo naši kopirani izdelki. Dogaja se celo to, da konkurenca pride k dobavitelju in reče - hočem, take barve in tak artikel, kot ga ima Odeja. Svet in svetovni trendi na področju tekstila - kam grejo?
Težko je reči, kam. grejo. Trenutno se ne dogaja nič revolucionarnega. Na zadnjih sejmih opažam.o trende v opremljanju dom.ovanj, različne barve itd., kakšne bistvene novosti pa ni bilo. Trendi grejo v to, da se poskuša čim bolj približati kupcu, čim. bolj zadovoljiti njegove osebne potrebe. Za to m.oraš imeti zelo dobro usposobljene trgovce, ki znajo svetovati stranki, kaj v široki paleti bi bilo zanjo najprimernejše. To so izdelki, ki jih v bistvu ne m.oreš testirati. Zato m.ora stranka povedati trgovcu, ali ima rada visoko, trdo ali m.ehko vzglavje, ali spi na boku in podobno ... potem, zna trgovec bolje svetovati, kaj je najprimernejše. Trendi gredo v individualizacijo, zadovoljevanje potreb, vedno bolj pa se igra tudi na noto zdravja, na katerega sm.o vsi občutljivi. V povprečju prespim.o tretjino življenja in prav je, da se m.ed spanjem. odpoči.jem.o. 1/ tej sm.eri. gre tudi naše poslanstvo ozi.rom.a naš slogan,
ki pravi - z odličnimi izdelki om.ogočam.o ljudem, zdravo spanje, obnovitev energije in uživanje v počitku. Kdaj se je zgodil zadnji revolucionarni preskok na tem področju?
1/ dizajnu se je zgodil s prehodom, na enoigelne avtomatsko vodene p re šivalne stroje. Prej je bilo mogoče vseprešivati. naravnost, zdajpa.je meja le domišljija. Pri. materialih pa bi. lahko izpostavila »outlast«, ki. ga uporablja tudi. ameriška Nasa. Gre za material, ki. omogoča regulacijo temperature - ko ti. je vroče, absorbira temperaturo in jo potem, oddaja nazaj. V tekstil se delno prenaša tudi. nano tehnologij a, vendar m.anj kot v druge panoge.
Kako skrbite za posodobitev tehnologije in strojev?
Uporabljam.o najsodobnejšo tehnologijo in nič ne sodobni materiali, kakovost in vsestranska zaostajamo za svetom.. V naši. proi.zvod.nji. sta. dva nači-uporabnost. (foto: Tomaž Lunder)	na. za izdelovanje odej - na enoigelnih in večigelnih
strojih. Na slednjih je bolj m.noži.čna produkcija, enoi-gelni. pa so zelo fleksibilni, in lahko hitro prilagajamo vzorce in di.m.enzi.je. Na večigelnih steče reprom.ateri.al skozi, stroj, prešije se po določenem, vzorcu in se potem, izdeluje do konca.
Kakšna je življenjska doba teh strojev?
Pri. enoigelnih strojih je okrog 15 let. Če se pojavi, kakšna bistvena novost, lahko tudi. manj, seveda pa obstajajo tudi. različne nadgradnje obstoječih strojev - zadnja taka nadgradnja omogoča šivanje kristalov. Sicer pa gre za računalniško vodene stroje, za katere tehnologi, izdelujejo programe, ker pa. so za. uporabo prijazni, jih, brez težav uporabljajo naše šivilje. Za to ne potrebujejo posebnega, računalniškega, znanja. V zadnjih letih, morda celo desetletju - še posebej pa zdaj v času krize - govorijo vsi le o inovativnosti in razvoju. Kdor ni inovativen, ne pride do kupcev, ni uspešen, je blizu propada...
Inovativnost je povezana tudi. z novimi tržnimi mediji, in prijemi - internet, družbene skupnosti, forumi, blogi, Facebook - skratka to, kar obvlada predvsem, mlajša generacija. Opažam.o, da vse več kupcev prihaja v trgovino z natančno izdelano željo. Povejo, da so dobili. i.nform.aci.je na internetu in da bi. zdaj radi. videli, izdelke še v živo. Internet vsekakor postaja vedno pomembnejši. i.nform.aci.jski. kanal tudi. za naše kupce. Internetno stran imamo že kar nekaj časa. 1/ kratkem, jo bom.o prenovili, inovativni. prodajni, kanali, pa so izziv, ki. ga bom.o reševali, v prihodnje.
Kaj pa različna združenja? Ste članica upravnega odbora tekstilnega združenja na Gospodarski zbornici Slovenije. Kako ocenjujete pomembnost in koristi GZS-ja in podobnih združenj?
Ocenjujem, lahko predvsem, koristi, poslovne skupine tekstilne industrije, ki je ena i.zm.ed vej na. GZS-.ju. Te koristi, so predvsem, v združevanju in oblikovanju skupnega, mnenja. Če jaz sam.a sporočim, neko mnenje, reci.m.o o vladnih ukrepih, je to glas vpijočega v puščavi..
Zglavnik GRAFITI iz nove kolekcija za mlade, ki jo odlikujejo trendovski dizajn Andreje Cegnar, široka paleta živih barv,
Združeni smo močnejši, naš glas se sliši dlje, uspešnejši sm.o lahko tudi pri pogajanjih o kolektivni pogodbi za panogo. Gre torej za združeno m.nenje, ki ga oblikujemo na upravnem. odboru, kije dovolj širok in to mnenje posredujemo naprej. Prav na eni. od zadnjih sej UO sm.o oblikovali, neko m.nenje in zadolžili, predsednika tekstilnega združenja, da se sestane z generalnim direktorjem. GZS-ja Sam.om. Hribarjem. Miličem. - slednji, naj vladi, posreduje naše m.nenje, da trenutni, ukrepi, ne prispevajo dovolj k rešitvi, krize v naši. panogi.. Kaj pa grozdi in izmenjava dobrih praks ter razvoja?
Sm.o tudi. člani. Irspina, tekstilne tehnološke platforme, bili sm.opa tudi. člani, tekstilnega inovativnega grozda, kije šel v stečaj. Ti. grozdi, so bili. namenjeni, združevanju in povezovanju znanja, in industrije, tekstilni, inovativni grozd. pa. je živel tri. leta, potem. pa. je vse skupaj zamrlo. Člani, takih grozdov m.orajo biti. iniciativni, m.orajo delati, in poganjati, stvari. naprej. Irspin še živi. in je največjo vlogo odigral, še preden sm.o se združili.. Uspel je namreč pridobiti, kar precej sredstev iz evropskih skladov za tehnološke projekte, preko Irspina pa redno potekajo različna izobraževanja. Predavajo nam. številni, profesorji, zadnje izobraževanje pa je bilo o nanotehnologiji.. Člani. Irspina sta ljubljanska in mariborska univerza ter predstavniki, podjetij.
Omenili ste pridobivanje sredstev iz skladov. Imate tudi v Odeji kaj tovrstnih izkušenj?
Vsi. razpisani, projekti, v preteklih m.eseci.h so bili. nam.enjeni. skupinam, in vedno je m.oral biti. nekdo nosilec, ki. je jamčil za vsa podjetja v svoji, skupini, da bodo delovala naslednjih osem. let. Pokažite mi. junaka, ki. bi. danes lahko jamčil kaj takega. Ga ni.. Imeli. sm.o nekaj projektov, ki. bi. ustrezali, pogojem, na razpisih, pa se ni.sm.oprijavili.. To so neživljenjski. razpisi.. Zdaj se je pojavil problem, podjetja IBI Kranj, ki. je bil v eni od skupin, ki je pridobila sredstva z razpisa, pa je šel v stečaj. Jaz še za Odejo ne morem jamčiti, da bo živela čez deset let, kaj šele za neko podjetje x.y. Izvajalce razpisov opozarjamo na to neživljenjsko določilo, vendar brez uspeha. Sicer pa razpisi, niso neživljenjski. sam.o zaradi, tega. Od razpisa do prijave je 45 dni., potem. pasi. komisija za izbor vzam.e od 45 do 60 dni.. Če je projekt potrjen, ga m.oraš v nekaj m.eseci.h speljati, praktično in finančno, potem, pa šele dobiš subvencijo. Vendar mi ne m.orem.o dobiti, stroja v treh m.eseci.h, pri. čem.er ne sm.em.o nobenih aktivnosti, iz razpisa opraviti, prej. Veliko je slišati., da v Sloveniji, slabo črpam.o evropska sredstva, vendar je to zelo povezano s številnimi birokratskimi ovirami. V Odeji. sm.o dokumentacijo za projekte vedno pripravljali, sami, in to je pravi, elaborat, ki. ga pripravlja več ljudi.. Včasih ti. kar zmanjka, volje, čeprav je denar zelo dobrodošel. Tisti., ki. ga m.oram.o zaslužiti, na trgu, vemo, da trdo delamo zanj. Sicer sm.o doslej nekajkrat že pridobili, evropska sredstva - enkrat iz Podjetniškega sklada za informatizacijo proizvodnje, drugič za pomoč za vstop na ruski, trg, tretjič pa za posodobitev tehnološkega parka. Praksa marsikaterega tekstilnega podjetja je, da seli proizvodnjo v dežele s cenejšo delovno silo. Kaj pa Odeja?
Mi. imamo proizvodnjo tukaj, v Sloveniji, in zaenkrat vztrajamo pri. tem.. Poskušamo biti. fleksibilni, v proizvodnji, in do kupcev. Imamo široko paleto izdelkov, pri. vseh izdelkih pa širok nabor di.m.enzi.j, ki. jih prilagajamo individualnim, željam.. Letos bom.o poskušali, še dodatno optimirati. procese. Vzadnjih. treh letih je bil stalen pritisk na proizvodnjo, da sm.o čim. več naredili.. Morda sm.o pri. tem. tudi. malce pozabili, na učinkovitost in spregledali, potrebo po racionalizaciji.. Zdaj je pa čas, da spet preveri.m.0 procese, ugotovi.m.o, kje so
rezerve in kje lahko še kaj prihranimo, da bomo tudi stroškovno učinkovitejši. Kaj pa standardi kakovosti ISO?
Imamo ga že od leta 1998, prilagojenega na ISO 2000. 1/ letu 2008 so predstavili, nov standard, ki. se mu bom.o prilagajali, naslednje leto. Sicer ni. bistvenih razlik s prejšnjo različico. Standard ISO uporabljam.o že precej časa, s čimer sm.o uredili, procese in odgovornosti..
Kot uspešno podjetje ste prav gotovo že imeli kakšno ponudbo za prevzem? Sicer pa - kako imate urejeno lastništvo?
Pri. nas je stoodstotno lastništvo pod okriljem. uprave in zaposlenih. V: tej skupini, je 32 ljudi.. Odkar sm.o ustanovili, lastno podjetje, na katerega sm.o prenesli, poslovanje Odeje, ni. več nobene ponudbe za odkup ali. prevzem., prej so pa bile.
Kaj pa dobre prakse iz tujine?
Z ostalimi proizvajalci, imamo zelo dobre odnose. Pred kratkim, je skupina naših strokovnjakov obiskala podjetja Billerbeck na Madžarskem., kjer so si. ogledali, proizvodnjo perja in puha, kjer si. ne konkuri.ram.o. Za Slovence je to m.orda malce nenavadno, ker vsi. skri.vam.o znanje pred drugimi. Izobraževanje je bilo zelo koristno in so pridobili, kar nekaj dodatnih znanj. Resnici, na ljubo tudi. mi razmišljamo, da bi. ponudbo razširili, s perjem. in puhom., ker nekateri, kupci, nočejo drugih materialov.
Poslovna inteligenca, obvladovanje poslovnih procesov, inovacije in razvoj, gole številke ali občutek ... kaj poleg tega še spada k receptu za uspeh in kako bi jih rangirali po pomembnosti za doseganje uspeha?
Težko je reči.. Imeti. m.oraš občutek, ki. pa je del poslovne inteligence. Procesi, niso enoznačni., vsi. so pom.em.bni. in se prepletajo m.ed seboj. Vsekakor je treba dodati, kadre, pa drugačnost, fleksibilnost,... Tisto, kar delaš, m.oraš delati, z veseljem, in z dušo. Na koncu pa m.oraš vse zaviti, v pentljo, procesi, morajo biti. usklajeni, in čim bolj racionalizirani.. Sicer lahko nekaj delaš zelo dobro, vendar je to treba znati, prodati.. Tudi. razvoj ne m.ore živeti, brez dobre prodaje in trženja. Sodelavcem, velikokrat rečem., da sm.o vsi. v istem, čolnu. Če je en član ekipe odličen, drugi, pa zaostajajo, ni.sm.o nič naredili. - ekipa m.ora biti. dobra. Kakšno ekipo imate - ste vi zadovoljni z njo, so člani ekipe zadovoljni z vami?
Jaz sem. zadovoljna z njimi, če pa so oni. zadovoljni, z mano, bi. bilo treba vprašati, njih. Mislim., da je ekipa kar dobra. Tudi. na tem področju pripravljamo nekakšno mini. revizijo - preverjam.o strategijo, vizijo, procese, cilje, kompleten poslovni, model. Vsi. pravijo, da je
Posteljnina Aurora je bila leta 2008 izbrana v kategorijo TOP TEN najboljše oblikovanih izdelkov na sejmu pohištva v Ljubljani. Oblikovala jo je Andreja Cegnar. (foto: TomažLunder)
treba recesijo izkoristiti za rast in izboljšanje. Če o tem. sam.o govorimo, ni. nič, je treba še kaj konkretnega postoriti. - in ta projekt nas čaka letos.
Številna poslovna literatura piše in svetuje o tem, kako pomembne so ekipe v podjetjih, kako nujno je medsebojno zaupanje, spodbujanje, spoštovanje. Kako gradite te elemente v Odeji?
Veliko se i.zobražujem.o v zvezi, s tem. - organi.zi.ram.o delavnice in seminarje. Imeli. sm.o tudi. gradnjo tima (team. bui.ldi.ng), včasih si. tudi. na hitro izmislimo kakšno skupno akcijo. Gradnja tima je recimo tudi. obisk teksti.li.jade - letnega družabnega in športnega srečanja slovenskih tekstilnih podjetij; poskušam.o tudi. z neform.alni.m.i. srečanji.. Vse zaposlene vsako leto povabimo na skupno kosilo, ki. se ga od 160 zaposlenih ponavadi, udeleži. 120, skupaj praznujemo tudi. različne obletnice in torej tudi. na. ta. način gradimo pripadnost podjetju. Znotraj vodstvene ekipe tudi. organi.zi.ram.o različne delavnice, za m.oderatorjepa ponavadi, povabi.m.o zunanje strokovnjake. Takrat se um.aknem.o iz podjetja, da se lahko v miru posveti.m.o izobraževanju. Koliko vlagate v izobraževanje?
Lani. sm.o v izobraževanje namenili. 2.426 ur, karjepom.eni.lo 24 tisoč evrov. To je 14,8 ure ozi.rom.a 150 evrov na zaposlenega, skupni, znesek za izobraževanje pa. je v letu 2008predstavljal petino dobička. Kaj pa dodelavni (lohn) posli?
Lohn poslov v pravem. pom.enu besede pri. nas nikoli. ni.sm.o imeli, sm.o pa v preteklosti, v sodelovanju z IBI-jem. imeli, nekaj skupnih dodelavnih poslov. Nekaj tega je še ostalo, je pa to zdaj naš posel, ker je IBI propadel in sm.o m.orali. poiskati, nadomestnega dobavitelja. Ko sm.o jih iskali, sm.o ugotovili, da je bil IBI kot dobavitelj zelo kakovosten. Propad IBI-ja je velika izguba za ta prostor. Njihovo znanje je šlo v nič in tudi. če bi. nekdo hotel oživiti, njihovo proizvodnjo, bi. bilo to skoraj nem.ogoče. Ko so šla gorenjska tekstilna podjetja v preteklosti. v stečaje, sm.o pričakovali, da bom.o pridobili, izkušene strokovne kadre. Vendar se to veči.nom.a ni. zgodilo, ker se zaposleni, v tekstilu zaradi, negativne izkušnje rdje odločdjo za odhod na zavod ali. za prezaposlitev v drugo panogo. Kljub temu, da gre za Odejo, uspešno podjetje s pozitivnim imidžem?
Se vedno je to tekstil. Imamo sicer plače, ki. so 20 odstotkov višje od povprečja v tekstilni, panogi, ampak to še vedno ni. veliko denarja. To je večni, problem.. Plača je vedno premajhna, za podjetje pa je to velik strošek in treba je krm.ari.ti. m.ed možnostmi, in realnostjo.
Kaj o Odeji menijo drugi
Rok Šimenc, direktor Razvojne agencije Sora, Škofja Loka
»Na uspešnost Odeje vpliva več dejavnikov, kijih uprava podjetja skrbno vodi. in neguje. Podjetje i.m.a jasno vizijo in cilje poslovanja, ki. jih gradi, tako na tradiciji, kot s pom.očjo inovativnega razvoja. Prav tako je jasno, da i.m.a podjetje jasno strategijo, ki. jo sestavljajo urejenost podjetja z optimiranimi delovnimi procesi, in tehnologijo, razvojni, in inovativni. programi oz. izdelki, ter sredstva, kjer bi. poudaril predvsem, tista nem.ateri.alna, kot so znanje in ne nazadnje pripadnost podjetju.
Inovativni. razvojni, pristop gradijo tako na vrhunskem, oblikovanju izdelkov, kot tudi. na kakovosti. m.ateri.alov in izdelkov, kar m.ed drugim, dokazujejo tudi. številni, certifikati. Odeja
ponuja kupcem nekaj več kot drugi proizvajalci posteljnine, kar kupci prepoznam.o. Poleg razvoja gradi tudi na lastni blagovni znam.ki. Ne nazadnje to dokazujejo številne nagrade tako na oblikovalskem, kot tudi. m.arketi.nškem. področju.
Vse to dokazuje, da lahko dobro vodeno podjetje konkurira »instant in cenenim.« izdelkom. z Daljnega vzhoda. 1/ te izdelke je vgrajeno bistveno več znanja, in urejenosti. - to pa je tudi. edina m.ožnost za uspešnost podjetja in dvigovanje dodane vrednosti, izdelkov na evropsko raven.
Omeniti, je treba tudi. visoko družbeno odgovornost Odeje, s čimer dokazujejo, da skrbijo tako za lokalno okolje, v katerem, delujejo, kot tudi. za naravno okolje. Tudi. s to aktivnostjo pa si. podjetje gradi, ugled in konkurenčnost«
Trg
Odeja je največje in vodilno industrijsko podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo prešitih tekstilnih izdelkov. Intenzivno sledi tehnološkemu razvoju v svetu in z lastno blagovno znamko prodira na svetovne trge. Njihov proizvodni program obsega vse vrste izdelkov za opremo ležišč za otroke, mladino in odrasle: prešite odeje, zglavnike, nadvložke, vreče za vzmetnice, pregrinjala, posteljnino, okrasne zglavnike ter široko paleto izdelkov, ki grejejo in varujejo malčke med spanjem, igro in sprehodom.
Odejine izdelke odlikujejo vrhunski materiali in visoka kakovost, predvsem pa so produkt lastnega razvoja in oblikovanja.
Letno izdelajo okrog petsto tisoč različnih izdelkov, približno 40 odstotkov proizvodnje prodajo v Sloveniji, ostalo izvozijo. Med pomembnejše trge spadajo Hrvaška in
www.od«|a.ti
www.«d«(a.*l
Odejina trgovina v nakupovalnem centru Supernova na Rudniku v Ljubljani. (foto.- Tomaž Lunder)
ostale države nekdanje Jugoslavije, Avstrija, Finska, Norveška, Rusija in Ukrajina.
Intenzivno in vsakodnevno se prilagajajo spremenjenim zahtevam trga, hkrati pa iščejo priložnosti na novih trgih.
Podjetje se je v zadnjih letih odločilo za razvoj lastne maloprodajne mreže v Sloveniji. Trenutno imajo 10 svojih trgovin.
Dosežki
Zgodba o uspehu je plod ustvarjalnosti lastnega razvojnega in oblikovalskega teama in hkratnega angažiranja vseh zaposlenih, ki so Odejo popeljali v sam vrh proizvodnje najkakovostnejših izdelkov. Njihove oblikovalke so za svoje delo prejele številne nagrade in priznanja na sejmih tako doma, kot v tujini. Avtorske kolekcije se lahko pohvalijo s statuo in diplomo Ljubljanski zmaj (1987 in 1990) ter nagradami in pohvalami ljubljanskega sejma (1990,2004,2007). Za kolekcijo športnega programa so leta 1990 prejeli nagrado društva oblikovalcev Slovenije. Iz Beograda so prinesli zlato košuto (2002), zlati in srebrni ključ (2003 in 2004) ter diplomo (2007), na celjskem sejmu so jih nagradili z zlato zibko in srebrno plaketo za otroški program (1987), prejeli pa so tudi Zlati znak Celeia. Na zagrebškem sejmu Intertekstil so leta 1998 prejeli Kristalni svet, v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 na sejmu Ambienta pa pohvale za oblikovanje kolekcij. Nagradi Zlati MM za celovit sejemski nastop so prejeli v letih 1990 in 1992. Zagrebški velesejem pa jih je za visoko raven sejemskega nastopa nagradil v letih 1998, 2000 in 2005.
Njihovi izdelki so zadnja leta izbrani v kategorijo TOP TEN najboljše oblikovanih izdelkov na sejmu pohištva v Ljubljani:
TOP TEN 2006: odeja in zglavnik Grafiti
TOP TEN 2007: drobni tekstilni izdelki Color
TOP TEN 2008: posteljnina Aurora
Odeja je leta 1998 prejela tudi certifikat sistema kakovosti ISO 9001.
Nenehna želja po napredku, zmožnost hitrega prilagajanja razmeram na trgu, opiranje predvsem na svoje znanje in izkušnje ter razvoj in trženje lastne blagovne znamke, ki jo nadgrajujejo z vedno boljšimi in kakovostnejšimi izdelki, so vrednote zaposlenih v Odeji.
V letu 2008 so poleg uvrstitve v kategorijo Superbrands prejeli tudi nagrado TRUSTED BRAND, ki zagotavlja visoko prepoznavnost in zaupanje kupcev v blagovno znamko na območju Slovenije.
Zgodovina
Odeja je zrasla iz obrtne delavnice, ustanovljene pred 76 leti v centru Škofje Loke. Prvi zametki segajo v leto 1927, ko je škofjeloški podjetnik Rado Thaler najel nekaj delavk in v bližnji baraki organiziral ročno izdelovanje prešitih odej ter s tem dopolnil ponudbo blaga v svojih trgovinah. Pet let kasneje, leta 1932, je baraka uradno postala obrtna dejavnost. Podjetje je delovalo pod Thalerjevim vodstvom vse do konca druge svetovne vojne, ko je Narodna vlada Slovenije leta 1945 prevzela obrat v državno upravljanje. Takrat so zaposlovali 23 delavcev in letno izdelali 21 tisoč prešitih odej. Petletno obdobje (1967-1972) je predstavljalo za Odejo čas napredka na vseh področjih delovanja. Razširil
se je proizvodni program z nadvložki (novost na takratnem jugoslovanskem trgu), ki je omogočil bolj kontinuirano delo skozi vse leto. Velika količina dela je zahtevala izgradnjo nove tovarne na Trati, kamor se je leta 1973 preselilo 130 delavcev. Ko je trg postajal vse zahtevnejši, se je v podjetju pokazala potreba po lastni razvojni službi, ki je prinesla spremembe pri asortimanu izdelkov. Veliko so investirali v strojno opremo, ki je omogočila proizvodnjo novih izdelkov in vse večjo produktivnost.
Po osamosvojitvi in spremembi političnega sistema so v Odeji začeli s privatizacijo družbenega kapitala in se statusno preoblikovali v delniško družbo. V letu 1994 so končali z lastninjenjem podjetja. Število zaposlenih je poskočilo na 150, povečala seje urejenost in kakovost izdelkov in poslovanja v skladu z mednarodnimi standardi ISO 9001, kar jim je leta 1998 prineslo tudi certifikat sistema kakovosti.
Danes je Odeja s 164 zaposlenimi uspešno in sodobno opremljeno tekstilno podjetje s proizvodnjo v Sloveniji.
Izdelki
Odejina najnovejša kolekcija posteljnine in pregrinjal MYSTIC, ki jo je oblikovala Lili Pajnter.
(Joto: Tomaž Lunder)
Odejin program obsega prešite odeje, zglavnike, nadvložke, vreče za vzmetnice, posteljna pregrinjala, posteljnino, okrasne zglavnike ter sedežne blazine, pa še izdelke za otroke, brisače in drobni program (torbice, copati...).
Zaradi izredno široke ponudbe izdelkov v vseh kategorijah in specifičnih zahtev kupcev so jih razvrstili v posamezne programe oziroma blagovne znamke.
ODEJA BIO volneni program so izdelki, polnjeni s 100-odstotno ovčjo volno merino ali volno iz kamelje dlake. Vsi izdelki imajo oznako Woolmark kakovosti. So izjemno topli, zračni in mehki ter namenjeni predvsem ljudem, ki imajo radi naravne materiale in toplo ležišče. Volna je odličen izolator in regulator toplote, vpija vlago in zagotavlja miren spanec.
ODEJA BIO bombažni program so odeje in nadvložki, izdelani iz kakovostne sanfori-zirane bombažne tkanine in polnjeni z bombažnimi vlakni. Program nadgrajujejo z vrhunskimi obdelavami tkanin (Aloe Vera), najnovejšimi naravnimi vlakni (bambus) in ga dopolnjujejo s široko paleto ergonomsko oblikovanih zglavnikov iz lateksa in steriliziranih ajdovih luščin.
ODEJA MEDICO je program izdelkov, primernih za astmatike in alergike ter za opremo bolnic, hotelov in domov z visokimi higieničnimi standardi. Izjemno široka je tudi ponudba najrazličnejših zglavnikov, prilagojenih individualnim zahtevam kupcev. Izdelki so klinično testiram.
ODEJA MEDICO LUX je program odej, zglavnikov in nadvložkov z večjo dodano vrednostjo, saj so v izdelke vgrajeni najsodobnejši materiali izjemnih značilnosti, posebej prilagojeni občutljivim ljudem, ki jih pestijo sodobne bolezenske tegobe, predvsem alergije. Polnila so večinoma izdelana iz posebej obdelanih, silikoniziranih poliestrskih vlaken, ki so higienična, topla in voluminozna. Mehke tkanine iz mikrovlaken, specialna poliuretanska pena s spominom za anatomske zglavnike, s posebnimi premazi, proti pršicam (Actigard) zaščitene tkanine ali pa vgrajena membrana Outlast kot produkt raziskav vesoljske tehnologije, ki je sposobna izjemno akumulirati toploto - vse to so značilnosti visoko kakovostnih izdelkov programa.
ODEJA LUX je program izdelkov višjega cenovnega razreda, namenjen zelo zahtevnim kupcem. Program odlikujejo najnovejši in prestižni materiali ter vrhunska tehnologija in dizajn. Izdelki iz hidrofilne bombažne satenaste tkanine v kombinaciji s polnilom Cirrus ustvarjajo najoptimalnejšo spalno mikroklimo. Izdelki iz regeneriranih celuloznih vlaken lyocel pa postavljajo povsem nove standarde na področju posteljne opreme, saj zagotavljajo zdravo in osvežujočo spalno klimo. Za alergike so še posebej primerni izdelki Antidust iz tkanine z vgrajenimi karbonskimi vlakni Antistress, ki preprečujejo statično elektriko telesa in posebej proti pršicam obdelanim polnilom Fillwel Antidust. Vsaka skupina materialov je vgrajena v pripadajočo skupino izdelkov: tanjšo odejo, debelejšo odejo z višjo toplotno vrednostjo, zglavnik in nadvložek.
TREND program je skupina trendovsko oblikovanih izdelkov za mlade po duši: odeja in zglavnik Grafiti, toaletne torbice in copati Color, zglavnik Piramida, sedežne in okrasne blazine Color.
ODEJ.CA in BIODEJ.CA sta zaščiteni Odejini blagovni znamki za otroške izdelke: odejice, zglavnike, posteljnine, ortopedske pripomočke, ščitnike in spalne vrečke.
Vedno pomembnejši postaja dekorativni program, ki ga vsako leto zaznamuje
avtorska kolekcija satenaste posteljnine, prešitih pregrinjal, okrasnih zglavnikov in v zadnjem času tudi brisač.
V	Odeji neprestano sledijo tehnološkim in modnim trendom ter zato stalno nadgrajujejo in izboljšujejo svojo ponudbo izdelkov in blagovnih znamk.
Razvoj
Ena od zelo pomembnih Odejinih strateško razvojnih usmeritev je razvoj in prodaja izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Zato v Odeji neprestano sledijo tehnološkim novostim, analizirajo ponudbo materialov na trgu in vse skupaj združujejo v optimalen rezultat ter stalno izboljšujejo svojo ponudbo in storitve. Vse izdelke in vgrajene materiale še pred redno proizvodnjo pazljivo testirajo z namenom zagotoviti res kakovosten in brezhiben produkt, ki bo zadovoljil končnega uporabnika. Zavedajo pa se, da je njihova velika konkurenčna prednost tudi odličen dizajn in prepoznavnost blagovne znamke. Oblikovanje kolekcij, razvoj novih izdelkov, oblikovanje embalaže in skrb za celostno podobo blagovne znamke, promocijske predstavitve, podoba Odejinih trgovin in vsi promocijski materiali so plod dela Odejinega lastnega oblikovalskega in razvojnega tima. Vsako leto se predstavijo na trgu s povsem novo, avtorsko in trendovsko kolekcijo posteljnine, pregrinjal in okrasnih zglavnikov, ki so jo zadnja leta nadgradili še s kolekcijo brisač.
V	neizprosni tekmi na svetovnem tržišču je prednost Odeje v kakovostni enakovrednosti na vseh ravneh proizvodnje in trženja - od načrtovanja do plasiranja izdelkov, ki se lahko uveljavijo kot plod vrhunskega znanja in kakovostno opravljenega dela. Tudi kakovost je namreč eden ključnih delov njihovega imidža ter jim daje prepoznavnost in krepi zaupanje v blagovno znamko.
Promocija
V	Odeji se zavedajo ključne vloge trženja v procesu večanja prepoznavnosti in utrjevanja ugleda blagovne znamke.
Zelo pomembna vsakoletna promocijska aktivnost je nastop na vsaj štirih mednarodnih sejmih: na sejmih pohištva v Beogradu in v Ljubljani, na Ambienti v Zagrebu in Heimtextilu v Frankfurtu. Sejemske predstavitve so estetske in prepoznavne ter izpostavljajo predvsem njihovo konkurenčno prednost - odličen dizajn.
V	svojih promocijskih aktivnostih uporabljajo še televizijo, radio, tiskane medije in druge sodobne komunikacijske poti.
Kot produkt uspešnega sodelovanja z agencijo Publicis je nastal TV oglas Hipnotizer s kontroverznim Petrom Mlakarjem v glavni vlogi, nekaj let pozneje pa so po maneken-skem odru stopale najlepše ovce in spraševale Bi spali z mano? Sledila je svetovljanska manekenka v večerni toaleti iz prešite odeje ter slogan Doživeti na lastni koži in nato čuten, nežen in prefinjen oglas Sirena. Odmevna je bila tudi promocijska akcija, ko so po fasadah znanih mestnih hiš v vseh večjih slovenskih mestih visele poslikane prešite odeje in slogan Prevetrimo postelje.
Podjetje namenja veliko pozornost tudi komuniciranju s ciljnimi skupinami končnih uporabnikov kot na primer pri promocijski akciji Grafiti, ki so jo v Odeji uspešno izvedli sami. Oglaševanje mladostnih, trendovskih in »odštekanih« izdelkov se je spogledovalo
Pri projektu Ustvarjajmo z Odejo so učenci škofjeloških osnovnih šol ustvarjali likovna dela na temo Grafiti. Nagrajeni Grafit učencev OS Jela Janežiča je soustvarjalo 28 učencev in meri 180 x 260 cm.
(foto: iz arhiva Odeje d. d.)
z mladostniki. Nastal je slogan Odeja je zakon!, pisani jumbo plakati, TV oglas - risanka z rap glasbo, internetna stran, katalogi, tiskani oglasi in stripi, nagradne igre v izbranih mladinskih tiskanih medijih ter projekt Ustvarjamo z Odejo po osnovnih šolah.
Kot obvezen in sestavni del tržne strategije v Odeji skrbno pazijo na celostno podobo blagovne znamke, izdelkov in prodajnih mest ter skrbijo za izobraževanje prodajalcev.
Vrednote
Odeja je prepoznavna in predvsem zaupanja vredna blagovna znamka. Izdelki so kakovostni, iz vrhunskih materialov, odlično oblikovani in se uvrščajo v višji srednji in višji cenovni razred ter se lahko primerjajo z izdelki drugih uveljavljenih evropskih proizvajalcev. Kupec, ki ceni udobje, kakovost, dober dizajn, zdravje in prestiž, skratka kakovost bivanja in spanja, bo izbral Odejo. Vse to je združeno v sloganu Doživeti na lastni koži, ki ga v Odeji uporabljajo že nekaj let.
Osnovne vrednote, ki jim v podjetju zvesto sledijo, pa so zadovoljen končni kupec, nenehna težnja po napredku, lasten razvoj in dizajn, kakovost, hitra prilagodljivost, zanesljivost in stroškovna učinkovitost, odličnost v poslovanju, skrb za družbeno odgovornost ter medsebojno sodelovanje in pripadnost podjetju.
Ali ste vedeli...
-	da so podjetje skozi zgodovino vodile predvsem ženske direktorice,
-	da je Odeja že več kot 25 let sponzor ženske košarkarske ekipe v Skofji Loki,
-	da se še najdejo kupci, ki pravijo, da že 45 let uporabljajo isti Odejin izdelek in bi zato radi novega zastonj,
-	da je Odeja sponzor kolesarske dirke po Sloveniji Rekreatur in vsako leto nagradi izbrano žensko ekipo,
-	da preživimo skoraj tretjino svojega življenja v postelji,
-	da lahko puh in tudi volna povzročita hudo alergično reakcijo. Alergija je preobčutljivost. Beseda je grškega izvora in pomeni »reagirati drugače«. V zadnjih 30 letih se je število ljudi z alergijami podvojilo, po nekaterih podatkih celo potrojilo in še vedno narašča. V Sloveniji imamo več kot 40 tisoč alergičnih otrok,
-	najboljša polnila v Odejinih izdelkih so iz posebej obdelanih silikoniziranih poliestrskih vlaken, ki so ustrezen in predvsem bolj zdrav nadomestek puha,
-	da je priporočljivo zamenjati zglavnik po 2-3 letih uporabe,
-	da v samo enem letu uporabljamo odeje in zglavnike približno 2900 ur,
-	da odrasel človek lahko ponoči izloči do enega litra znoja,
-	da je Odejine spalne vreče uporabljala jugoslovanska in tudi slovenska vojska, slovenski alpinisti pa so jih testirali na Himalaji,
-	da v podjetju lahko izdelajo 1500 odej na dan,
-	da Odejin logotip predstavlja medvedka, pokritega z mehkimi prešitimi odejami. Poudarki
•	Pri tem, ali si boljši od konkurence, tehnologija ni najpomembnejša. Bolj gre za to, kako se znajdeš, kje vidiš prednost in kako jo znaš predstaviti kupcu.
•	Trendi grejo v to, da se poskuša čim bolj približati kupcu, čim bolj zadovoljiti njegove potrebe. Za to moraš imeti zelo dobro usposobljene trgovce, ki znajo svetovati stranki, kaj v široki paleti izdelkov bi bilo zanjo najprimernejše.
•	Sodelavcem velikokrat rečem, da smo vsi v istem čolnu. Če je en član ekipe odličen, drugi pa zaostajajo, nismo nič naredili - ekipa mora biti dobra.