447ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ZAPISI
Mojca Kukanja
Ustna zgodovina v osnovni {oli
Uvod
Ustna zgodovina je v na{em osnovno{olskem prostoru premalo zastopana. Vklju~itev v
u~ne na~rte in delo pri pouku ter izven njega bi izredno koristilo u~encem tako na podro~ju
razvijanja dolo~enih spretnosti in sposobnosti kot tudi na podro~ju razumevanja, analiziranja
in vrednotenja zgodovinskih dogodkov. Navsezadnje, vendar ne najmanj pomembna, pa je
aktivna vklju~enost u~enca pri raziskovanju preteklosti – preko primarnih virov in z njimi
povezanih neprecenljivih pri~evalcev.
V nadaljevanju je prikazan alternativni pristop projektnega dela na podro~ju ustne zgodo-
vine, ki ga lahko u~itelj zgodovine uporabi pri delu z u~enci, ravno tako so podani predlogi,
kako u~ence vklju~iti v projektna dela, jih nau~iti pravilnega pristopa pri uporabi ustnih
virov, razumevanja, analiziranja in interpretiranja izre~enega. Izrednega pomena je, da je
ustna zgodovina zastopana na vseh stopnjah in fazah vzgojno-izobra‘evalnega procesa ter v
heterogenih oddelkih.
1. Ustna zgodovina
Ustni zgodovinski viri so zgodovinski viri, ki s pomo~jo ustnega izro~ila ohranjajo zgo-
dovino. To je razvidno predvsem iz zgodb star{ev oziroma starih star{ev, mitov, bajk, legend
ipd. Ustna zgodovina, ki je opredeljena kot ustno izro~ilo oz. pripoved, je pomemben vir
odkrivanja, raziskovanja in nadaljnjega interpretiranja zgodovine. O ustni zgodovini lahko
govorimo tudi kot o sistemati~nem zbiranju zgodb pre‘ivelih pri~ zgodovine, katere so ne
glede na rasno, socialno, politi~no ali versko pripadnost pri~evalca klju~ni element sestav-
ljanja zgodovine in kot take jih moramo skrbno varovati pred izginotjem (Moyer, 1999).
Termin »zgodovina« izhaja iz gr{ke besede historia, ki ozna~uje spra{evanje in s spra{e-
vanjem pridobljeno znanje, vesti, nauke ter opisovanje in pripovedovanje preteklosti (Gross,
1989, str. 21). V starogr{kih besedilih se zgodovina (pojmovno) pojavlja kot spra{evanje in
zapisovanje v obliki liri~nega besedila ali kronolo{kega dnevni{kega zapisa dolo~enih dogod-
kov. Tudi v srednjeve{kem latinskem jeziku se pojem zgodovine nana{a na spra{evanje in
pripoved.
Ustna zgodovina je bila v tak{ni ali druga~ni obliki vedno integralni del zgodovinarjeve-
ga poklica in dejavnosti. Njene korenine segajo ‘e v ~as Tukidida in Herodota, s katerima se
je uveljavilo mnenje, da struktura pri~evanj temelji na preverljivih pri~evanjih, neposrednem
opazovanju in pri~anju zanesljivih pri~. Herodot je namre~ pred pisnimi pri~evanji v ospred-
je postavil osebno pripovedovanje in skladno s tem so njegove raziskave temeljile predvsem
448
na ustnem izro~ilu (Momigliano, 1988). Herodotu je kljub oznakam za la‘nivca, uspelo nare-
diti spo{tovanja vredno zgodovino na podlagi ustnega izro~ila in tistega, ~emur je bil sam
pri~a.
Po drugi svetovni vojni je ustna zgodovina postala kriti~na to~ka in hkrati izreden doda-
tek tradicionalnim virom zgodovinske dokumentacije. Opredeljena je kot intervjuvanje ude-
le‘encev oz. ekspertov dolo~enega podro~ja z namenom razsvetlitve in ohranitve njihovih
spominov, mnenj in izku{enj (Everett, 1992). Materiali in pri~anja ustne zgodovine vsebujejo
informacije, ki so plod subjektivne izku{nje pri~evalca in katere v pisnih zgodovinskih virih
ter dokumentacijah te‘ko zasledimo.
Ustna zgodovina ima potemtakem nalogo ohranjevanja in varovanja osebne interpreta-
cije intervjuvanca, misli, ob~utkov in videnja, ki so obogatena z dodatnim gradivom kot so
fotografije, pisma, dnevni{ki zapisi ipd. Kon~ni produkt, bodisi posnet ali zapisan, odra‘a
trud intervjuvanca in intervjuvanega v izgrajevanju edinstvenega zgodovinskega poro~ila oz.
edinstvene pripovedi. Pri tem moramo biti pozorni na spoznanje, da ustna zgodovina niso
nepotrjene govorice oz. »~en~e«, temve~ preverjena in dokazana dejstva, ki jih mora na tak{en
ali druga~en na~in analizirati in postaviti v pravilen zgodovinski kontekst, avtor oz. tisti, ki
opravlja intervju (zgodovinar).
1.1 Uporaba ustne zgodovine
Za pravilno uporabo ustne zgodovine moramo poznati vse njene pomanjkljivosti in inten-
zivnosti. Dober intervju zgodovinarja mora zagotavljati poznavanje podro~ja spra{evanja,
oseben vpogled v ‘ivljenje intervjuvanca in pisne anekdote, ki so povezane z dolo~enim
obdobjem oz. dogodkom, ki ga ‘elimo raziskati s pomo~jo pri~evanja. Najve~je napake, ki so
se zgodile v interpretiranju in zapisovanju zgodovine, so plod slabega dela zgodovinarja in
nepoznavanja tehnik ustnega pri~evanja.
Vrste intervjujev, kot jih omenja Stephen E. Everett, so naslednje:
– ‘ivljenjepis pri~evalca: intervju je osredoto~en na ‘ivljenje individuuma in njegovo delo;
– predmetni oz. tematski intervju: pridobivanje informacij o to~no dolo~enem dogodku,
temi;
– izhodni (kon~ni) intervju: namenjen je pri~evalcem, ki zaklju~ujejo neko ‘ivljenjsko pot,
poglavje, delo, ki so ga opravljali v obdobju, ki ga raziskujemo;
– trenutni intervju: posebna vrsta intervjuja, ki poteka v ~asu nekega dogodka (med vojno),
ki ga raziskujemo (1992).
Pripravljalna stopnja: izbira podro~ja raziskovanja (teme) in s tem povezanih pri~evalcev
(intervjuvancev); vzpostavitev stika z intevjuvanci (cilji, nameni raziskave, osebna predsta-
vitev ipd.); preu~itev literature in drugih virov o dogodku, ki ga ‘elimo raziskati z ustno
zgodovino; na~rtovanje vpra{anj (pravilen izbor narave vpra{anj) in ustrezno potrdilo o dovo-
ljenju opravljanja intervjuja s strani pri~evalca.
Intervju – »trenutek resnice«: dobra opremljenost z vsemi potrebnimi pripomo~ki (kase-
tofon, mikrofon, video kamera, dodatne baterije, pisala, papir, drugi dodatni viri); priprava
ustreznega okolja za izvedbo intervjuja (mirno, pomirjujo~e); predstavitev intervjuvanca,
teme in drugih pomembnih podatkov (na snemalno napravo); samozavest, samokontrola in
spro{~eno vodenje intervjuja; brez vsiljevanja svojih vnaprej pripravljenih vpra{anj; sprotno
ozna~evanje, pripisovanje naslednjih vpra{anj; spodbujanje intervjuvanca, da sproti pojas-
njuje dolo~ene nare~ne besede; brez prekinjanja pri~evalca med odgovarjanjem na vpra{anje;
brez strahu pred trenutki ti{ine (pri~evalcu moramo dopu{~ati dovolj ~asa za premislek in
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
449ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
odgovor); vpra{anja na listu morajo biti zgodovinarju v oporo, ko se odgovori intervjuvanca
oddaljujejo od dolo~ene tematske problematike; zaradi utrujenosti obeh akterjev je
priporo~ljivo izvajanje intervjuja v intervalih (dve do tri ure) z vmesnimi kratkimi premori
(Everett, 1992).
Obveznosti po opravljenem intervjuju: po opravljenem intervjuju lahko pri~evalec na hi-
tro poslu{a svoja pri~evanja, ki jih dopolnimo na svoj list z vmesnimi opombami. Posnetek
moramo ustrezno prepisati (v celoti ali v skraj{ani obliki). Obveznost, ki ne sme biti spregle-
dana, je tudi zahvalno pismo intervjuvancu s kopijo posnetega intervjuja (oz. naknadnim
zapisom). Vse pridobljene materiale in vire moramo skrbno shraniti in rezultate tudi predsta-
viti {ir{i javnosti.
2. Ustna zgodovina v {oli
U~ni na~rt zgodovine v osnovni {oli opredeljuje splo{ne in operativne cilje predmeta po
razredih devetletne osnovne {ole, kjer pa ni omenjena ustna zgodovina kot integralni del ciljev,
ki naj bi jih u~enci osvojili (1994). Pri ciljih ni navedeno, da naj bi se u~enci lotili aktivnega
raziskovanja preteklosti v doma~em kraju, dru‘ini, svojcih in prijateljih ter posledi~no vredno-
tili, primerjali in analizirali pisne zgodovinske vire z ustnimi. Npr. cilj: seznanjanje z vlogo
virov in literature pri pojasnjevanju preteklosti, pomenom muzejev in arhivov ipd.
Operativni cilji za {esti razred sicer navajajo, da u~enci spoznajo ustno izro~ilo z zgodo-
vinsko tematiko, ki pa slu‘i zgolj za poznavanje in opredelitev novih pojmov in virov. Aktiv-
nosti, ki so povezane z aktivno vklju~itvijo u~enca pri samostojnem vrednotenju zanesljivo-
sti in objektivnosti omenjenih virov, ni.
Ustni viri so v u~beniku za 6. razred osemletne osnovne {ole navedeni kot manj zanesljivi
viri, kar pa je manj primerna oznaka (Jan{a-Zorn, Miheli~, 1994, str. 5). Na tak{en na~in so
ustni viri predstavljeni kot »nezanesljivi«, njihova uporabnost pri pri~evanju preteklosti pa
kot »neverodostojna«. U~ence bi morali navajati na dejstvo, da ne obstaja absolutno zanes-
ljiv vir oz. popolnoma objektiven pisni ali ustni zgodovinski vir, zatorej morata biti oba
enakovredno zastopana in uporabljena pri preu~evanju preteklosti.
2.1 Vklju~evanje ustne zgodovine v u~ni na~rt osnovne {ole
U~ni na~rt zgodovine od 6. – 9. razreda devetletne osnovne {ole eksplicitno ne ume{~a
podro~ja ustne zgodovine med cilje, ki jih morajo u~enci osvojiti (2003). Vendar pa moramo
pri tem upo{tevati dejstvo, da je ustna zgodovina s tehnikami, ki jih morajo u~enci poznati,
uporabna na vseh stopnjah izobra‘evanja. Prav tako pa je pomembna zaradi interdisciplinar-
ne naravnanosti, saj omogo~a raziskovanje in vklju~evanje drugih predmetnih podro~ij.
Nekaj napotkov o pomembnih vidikih in poteh vklju~evanja ustne zgodovine v {olski
kurikulum:
1. Na za~etnih stopnjah bi morali ustno zgodovino s svojimi tehnikami vklju~iti na stopnje
izobra‘evanja s pomo~jo intervjujev, ki naj bi potekali med u~enci, u~enci in u~itelji ter
drugim {olskim osebjem. Vpra{anja bi morala obravnavati teko~o problematiko, razume-
vanje preteklosti, razli~nih tipov dru‘ine, tradicij, otro{tva, dru‘be pred desetletjem ali
ve~, napredka v dru‘bi, sprememb itd. Z intervjuvanjem v dru‘ini, soseski, med prijatelji,
v {ir{i dru‘bi in drugod, bi u~enci razvijali sposobnosti razumevanja sveta v vseh svojih
razli~icah in se spopolnjevali na pomembnih podro~jih socialnih ve{~in. Izpostaviti je
450
treba spretnost, ki jo u~enci lahko razvijajo preko ustne zgodovine, to je poslu{anje.
Poslu{anje drug drugega je namre~ vrednota in spretnost, ki pa je v na{ih {olah vse manj
zastopana.
2. V {olsko delo in u~ne priprave bi morali vklju~iti ve~je {tevilo {olskih projektov, ki bi
temeljili na ustni zgodovini. Projekti so lahko tudi o‘je problemsko naravnani, spodbujati
pa bi morali interdisciplinarnost in aktivno delo u~encev. Primeri projektov so lahko:
razli~ne porazdelitve vlog v dru‘ini neko~ in danes, delo neko~ in danes, hrana, moda,
{ola in u~itelji itd. Celoletni projekti pa so dalj{i, zahtevnej{i in problemsko raz~lenjeni.
Smiselno je, da si jih u~itelji zgodovine in drugih predmetov skupno dolo~ijo na za~etku
{olskega leta, se medsebojno povezujejo in sodelujejo.
3. U~ence bi morali navajati na poslu{anje zvo~nih posnetkov razli~nih intervjujev pri~,
pripovedi, pesmi in drugega iz na{e preteklosti. Po poslu{anju raznih zgodb iz preteklosti
bi morali sestaviti klju~ne povzetke in jih primerjati z dana{njimi dogajanji, vrednotami
in ‘ivljenjem.
4. U~itelj zgodovine bi moral ve~krat letno povabiti v goste osebo, ki bi jo pred u~enci tudi
predstavil in intervjuval. Tak{en zgled bi u~encem koristil pri poslu{anju tako u~itelja in
njegovih tehnik spra{evanja, kot tudi gosta, njegovih izku{enj in spominov. V spodbudnem
okolju lahko u~ence navajamo na postopno samostojno delo, ki naj bi sprva temeljilo na
aktivnosti in zgledu u~itelja, nato pa na samostojnem delu in vodenju intervjuja u~enca.
5. V raziskovalno delo bi morali vklju~iti samostojno raziskovanje dru‘inske zgodovine indi-
viduuma (rodoslovje).
2.2 Vrednost ustne zgodovine v osnovni {oli
Ustna zgodovina prina{a mnogo prednosti, ki jih drugi primarni viri ne premorejo v tolik{ni
meri. U~itelji zgodovine se pri svojem delu lahko poslu‘ujejo vrste zgodovinskih virov kot
so; ~asopisi, pisma, dnevni{ki zapisi, fotografije, zapisani spomini in drugi dokumenti. Ven-
dar pa ima klju~ni pomen ravno ustna zgodovina, ki pa je v na{em osnovno{olskem sistemu
tudi najslab{e zastopana. Ustna zgodovina bogati u~en~evo razumevanje preteklosti in aktiv-
nosti v razredu, hkrati pa je pomembna spremljevalka skozi celo ‘ivljenje, saj razvija {iroko
paleto sposobnosti in znanj (Walbert, 2006a). Prednosti uporabe ustne zgodovine so nasled-
nje (Walbert, 2006c):
Ustna zgodovina omogo~a spoznavanje preteklosti iz razli~nih zornih kotov u~enca, s
katerimi se ne soo~a v {olskem ~tivu in drugem gradivu. Na tak{ne na~ine dopu{~a vstop na
tista obmo~ja, ki jih pisni viri skorajda ne bele‘ijo (spomini, izku{nje pri~evalcev ipd.). U~enec
s tem spoznava dru‘bene, socialne, politi~ne in individualne razse‘nosti interpretacije zgo-
dovine.
Ustna zgodovina razvija spretnosti in sposobnosti posameznika (pravila uporabe inter-
vjuja, uporabe razli~nih virov, analiziranje, poslu{anje, interpretiranje, kriti~nost itd.). Spret-
nosti, ki jih u~enec osvaja in uri, so najbolj intenzivne na podro~ju samostojnega razisko-
vanja in pisanja (ve{~ine pravilnega zapisovanja) ter na podro~ju kriti~nega mi{ljenja. U~enci
spoznajo, da zgodovina ne pripada zgolj pomembnim politi~nim voditeljem, generalom in
dogodkom, ki so povezani s politi~nimi spremembami, temve~ vsem ljudem, ki so te dogod-
ke do‘ivljali preko lastne izku{nje, miselnosti in vrednot.
Ustna zgodovina omogo~a nadome{~anje pisnih virov z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo. Brez ustne zgodovine bi v sodobnem ~asu izgubili zgodovino in spomine posa-
meznika. U~enca pri tem navajamo na uporabo IKT pri svojem delu.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
451ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Ustna zgodovina dopu{~a spoznavanje preteklosti skozi razli~ne informacije, spomine,
misli in prepri~anja. Skozi ustno zgodovino ne obravnavamo preteklih dogodkov zgolj
kronolo{ko, objektivno in tematsko naravnano, temve~ se pri preu~evanju lahko poglobimo v
~ustva, upanja, osebno izku{njo, razo~aranja, dru‘insko zgodovino intervjuvanca. Pomemb-
na je tudi zaradi obravnave vseh ljudi in ne zgolj vodstvenih politi~nih osebnosti, saj v pri~anju
najpogosteje nastopajo »mali ljudje«, ki so v pisnih virih izpu{~eni.
Ustna zgodovina dovoljuje uporabo raznovrstnih vpra{anj, ki jih zgodovinar (u~enec)
postavlja intervjuvancu po lastni presoji. U~enec z vnaprej pripravljenimi vpra{anji presoja,
katero je v dolo~enem trenutku smiselno uporabiti. Do odgovora, ki ga ‘eli raziskati, pa mora
prihajati postopoma z vrsto drugih podvpra{anj, ki mu pomagajo pri kon~nem analiziranju in
interpretiranju. Sestava vpra{anj, ki morajo slediti namenu in ciljem intervjuja, je za u~enca
te‘ka naloga, ki pa jo mora opraviti samostojno (u~itelj je zgolj usmerjevalec in pomo~nik,
ko ni izhoda).
Ustna zgodovina zagotavlja vpletenost pri~evalca pri obnavljanju preteklih dogodkov in
mu s tem omogo~a zagovarjanje svojih interpretacij, misli in spominov, ki so lahko v nasprotju
z zapisanimi viri.
Pomembnost ustne zgodovine je tudi v razse‘nosti medosebnih odnosov in interakcij,
humanosti in empati~nosti, razumevanju in odgovornosti, ki jo lahko pri u~encih razvijamo.
Razvoj ~ustveno-socialnega podro~ja je pri u~encih izrednega pomena.
Ustna zgodovina je uporabna tudi kot vodilo pri spreminjanju zakoreninjene osredo-
to~enosti zgodovine, saj odpira nova podro~ja preiskovanja in z njimi podira zapore in pre-
grade med generacijami, u~itelji in u~enci ter celotnim zunanjim svetom. V zapisovanju zgo-
dovine pa vra~a pomenskost in vrednost vsem ljudem, ki so preteklost izkusili in pre‘iveli, v
besednem zapisu, ki jim daje ob~utek pripadnosti in aktivne vpletenosti v izgrajevanju pre-
teklosti (Thompson, 1988, str. 22).
Poleg omenjenega ima ustna zgodovina tudi druge pomembne vloge kot npr. prikazovati
u~encu, kako skrbeti za ustne vire, izro~ila, primarne vire ter kje odkrivati njeno objektiv-
nost, kriti~nost in verodostojnost podatkov. Kot navaja Potrelli, ki ustne vire ume{~a med
pripovedne, so posneta pri~evanja ponavadi uni~ena, ostanejo nam samo zapisani viri (1991).
Morali bi poskrbeti, da ohranjamo tako ustne posnetke, zapise, pisma in drugo pomembno
gradivo.
Prav tako Potrelli opozarja na verodostojnost ustnih virov in subjektivnost, saj nam ustni
viri govorijo o tem, kaj so ljudje ‘eleli narediti, kaj so naredili, kaj jim je ‘al, da so naredili in
kaj bi lahko naredili (1991, str. 67). ^e strnemo napisano, nam ustni viri povedo veliko ve~ o
dogodkih samih, vklju~ujo~ emocionalne primesi, razmi{ljanja in vrednotenja preteklih do-
godkov, kot zgolj jasna dejstva poteka dogodkov. U~ence moramo na tak{ne interpretacije
zgodovine navajati, kot tudi na dejstvo, da ne obstajajo la‘ni ustni viri in la‘ni pri~evalci.
Kajti vsak dogodek je interpretiran in do‘ivljen na podlagi lastnih psiholo{kih okvirov, stop-
nje razumevanja in vrednotenja, zatorej poudarjanje o la‘nivosti ustnih virov ne bi smelo ve~
tako pogosto prihajati v ospredje.
3. Priprava in vloga u~itelja
U~itelj mora pri pou~evanju zgodovine uporabiti ~im ve~je {tevilo virov, ki tako ali druga~e
pri~ajo o preteklosti. Kljub dragocenosti primarnih virov in njihovi vsestranski uporabi, so
le-ti v u~nem procesu zelo malo uporabljeni, saj prevladujejo pisni viri in {olsko ~tivo. Poleg
raziskovanja s pomo~jo primarnih virov bi moral u~itelj zgodovine u~ence navajati na skrbno
varovanje ostankov preteklosti.
452
Projekti in programi, ki naj bi jih organiziral in vodil u~itelj zgodovine, bi morali temeljiti
na razvoju: verbalnih sposobnosti in poslu{anja; sposobnosti debatiranja, argumentiranja;
socialnih ve{~in (sodelovanje, timsko delo, interaktivnost); razumskih predstav o socialnih
in dru‘benih spremembah; empati~nosti in razumevanju drugih generacij; sposobnosti izbi-
ranja, razvr{~anja, analiziranja in interpretiranja ustnih virov; kriti~nosti in objektivnosti;
sposobnosti pisanja in izra‘anja pri predstavitvi svojih spoznanj (Ross, 1984, str. 433).
Poleg na{tetih sposobnosti in ve{~in, ki bi morale slu‘iti kot integralni cilji projektov
ustne zgodovine v osnovni {oli, so v nadaljevanju predstavljena izhodi{~a, po katerih bi se
morali u~itelji ravnati pred pri~etkom dela z u~enci (Walbert, 2006b). Izhodi{~a so prila-
gojena slovenskih osnovno{olskim u~nim na~rtom.
U~iteljeva priprava na projektno delo bi morala obsegati naslednje cilje:
1. Namen projekta oz. naloge (delni in kon~ni cilji): temeljit premislek in skladno s cilji
izbor podro~ja raziskave. Najprej mora u~itelj pomisliti na znanja in spretnosti, ki bi jih
morali u~enci osvojiti in nato dolo~iti projektno nalogo.
2. ^asovna porazdelitev dela: ustna zgodovina in z njo povezane metode dela zahtevajo
veliko ~asa, zato si ga mora u~itelj vnaprej zelo dobro organizirati. ^asovna porazdelitev
dela mora obsegati: izbor teme in diagnosti~no preverjanje znanja; preu~itev izbrane teme;
izbor oseb, ki bodo intervjuvane; izbor dodatnih virov; spoznanje s tehnikami in metodo-
logijo ustne zgodovine; sestava vpra{alnika; izpeljava vseh intervjujev; prepis oz. povze-
tek intervjuja; diskusija in argumentiranje svojega dela z drugimi; {ir{a predstavitev dela.
3. Metodologija dela – u~enje pristopov pri delu z intervjuji: u~enci se bodo o ustni zgodo-
vini in opravljanjem intervjujev najve~ nau~ili, ~e se bodo te zahtevne naloge lotili profe-
sionalno.
To pomeni, da jih moramo v metodologijo dela uvesti kot prave zgodovinarje, z vsemi
fazami, ki jih morajo poznati in jih nadaljnje tudi obvladati. Pri tem se morajo uriti, imeti
ve~ prakti~nih vaj dela z intervjuji in si pri delu pomagati z dodatno literaturo, medmre‘jem,
avdio-vizualnimi pripomo~ki in drugim.
4. Oblike dela – individualno, v paru ali skupinsko: ker ustna zgodovina zahteva dolgotraj-
no raziskovanje in je zahtevno opravilo za individuuma, ki se z njenimi postopki dela {ele
soo~a, je smiselno, da u~itelj dovoli, da u~enci delujejo v manj{ih skupinah. Prav tako je
potrebno dolo~iti, ali bodo intervjuje opravljali individualno ali v skupini. Naloge so
porazdeljene, u~enci pa pri tem delujejo v soodlo~anju, sodelovanju in timskosti.
5. Soodlo~anje u~encev pri izboru intervjuvancev ali samostojna odlo~itev u~itelja: u~enci
so zagotovo veliko bolj navdu{eni in motivirani, ~e sami izberejo osebe, ki jih bodo inter-
vjuvali. V takih primerih ponavadi izberejo dru‘inske ~lane, svojce ali prijatelje.
6. Kako nadaljevati po opravljenem intervjuju: u~ence je potrebno navaditi na prepisovanje
intervjuja (oz. klju~nih povzetkov), katere skrbno shranimo v {olski arhiv ali {olsko knji‘ni-
co. ^e so rezultati projektnega dela zelo dobri in uporabni za nadaljnje raziskave, je
smiselno, da jih podarimo zavodu ali muzeju. Poleg tega je pomembno, da intervjuvanci
podpi{ejo obrazec, s katerim se strinjajo, da je njihovo pri~evanje lahko zapisano in pred-
stavljeno {ir{i javnosti.
7. Oprema: u~itelj mora dobro poznati vso opremo, ki jo pri intervjuju lahko uporabi, nada-
ljnje pa se mora odlo~iti ali bodo u~enci pogovor posneli ali si samo zapisovali. Vendar
moramo upo{tevati dejstvo oz. kriti~no to~ko ustne zgodovine, ki naj bi se ohranjala v
ustnem zapisu in ne pisnem. U~itelj mora imeti na razpolago snemalno napravo/predvajal-
nik in druge potrebne pripomo~ke, s katerimi bo delo potekalo nemoteno. U~ence mora
na delo s tehnolo{kimi pripomo~ki tudi ustrezno pripraviti in usposobiti.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
453ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
8. Kaj naj u~enci naredijo s »surovim« intervjujem: u~itelj se mora zavedati, da je dobesed-
no prepisovanje intervjuja zelo dolgotrajno delo. Bolje je, da u~ence navaja na pisanje
povzetkov ali predstavljanje najbolj zanimivih pri~anj v obliki zgodbe. Lahko pa naredijo
tudi vsebinski povzetek v obliki vsebinskega kazala, ki bo prikazoval vsebino intervjuja
po kraj{ih naslovih in podnaslovih vklju~ujo~ klju~ne besede ali kraj{e povzetke.
9. Kon~no poro~ilo: u~itelj mora imeti dobro vizijo kon~nega dela oz. predstavitve projekta
ustne zgodovine. To lahko obsega predstavitev posnetka pogovora, pisno predstavitev v
obliki izvle~ka, ~asopis ipd. Poleg tega mora vklju~iti tudi fotografije, dokumentacijo in
druge vire, ki so povezani z raziskovalnim obdobjem ali osebo. Umetnostno oz. tehni~no
nadarjeni u~enci pa lahko izdelajo kratek dokumentarni film oz. prika‘ejo posnetke inter-
vjuja na velikem platnu.
10. Povratna informacija: povratna informacija se nana{a na {ir{o skupnost oz. osebe, ki smo
jih intervjuvali. Ti ljudje so nam namre~ podarili neprecenljivo darilo, saj so nam bili
pripravljeni razkriti dragocene spomine preteklosti. U~enci se morajo zavedati, da se je
potrebno zahvaliti v obliki ustne zahvale, darila in jih obravnavati s spo{tovanjem. U~enci
in u~itelji se skupno odlo~ijo, v kak{ni obliki se bodo zahvalili.
4. Ustna zgodovina in projektna dela
Razli~ne oblike dela, projektne naloge in drugi pristopi, ki naj bi jih u~itelj zgodovine
uporabil pri delu z u~enci v ~asu pouka in izven njega, so lahko naslednje.
4.1 Dru‘inska zgodovina in dru‘insko drevo (rodoslovje)
Dru‘inska zgodovina omogo~a raziskovalcu, ki je hkrati njen sestavni del, neomejen do-
stop do razli~nih informacij. Kot privilegiran uporabnik teh informacij pa ima lahko razisko-
valec veliko ovir, ki jih je potrebno vnaprej razumeti in spoznati. Kot pravi antropologinja
Kikumura, imajo zunanji raziskovalci (v na{em primeru u~enci) dostop do avtenti~nosti in
veliko bolj objektivnih informacij, kot pa tisti, ki prihajajo znotraj dru‘ine. Po drugi strani pa
imajo dru‘inski ~lani dostop do va‘nih vsebin, ki so drugim prikrite in so ponavadi pogojene
z razumevanjem, empati~nostjo, jezikom, tradicijo in vrednotami dru‘ine in dru‘inske zgo-
dovine (1986). Pri raziskovanju dru‘inske zgodovine in izgrajevanju dru‘inskega drevesa
moramo u~ence voditi k cilju, da pri tem primarno izvejo ~im ve~ o sebi in svojih koreninah
ter posku{ajo razumeti ~as, v katerem so ‘iveli stari star{i. U~ence lahko motiviramo z vna-
prej pripravljenimi vpra{anji, ki pa jih samostojno dopolnijo glede na podro~je, ki ga ‘elijo
raziskati (hrana, poroka, dru‘ina, delo ipd.).
Primer raziskovalnega dela – Vpra{anja za raziskovanje dru‘inske zgodovine za u~ence
U~enci imajo na razpolago vpra{anja, na podlagi katerih si izberejo vire in osebo, pri
kateri bodo posku{ali priti do odgovorov: Kaj pomeni tvoj priimek? Od kod izvira? Ali so te
poimenovali po kak{nem predniku? Po komu in zakaj? Imena star{ev in starih star{ev vklju~no
z vzdevki. Datumi rojstva in porok vklju~no s kraji. Opi{i svoje otro{tvo (glede na spremem-
be v dru‘bi, ki si jih kot otrok najbolj ob~util). Ali ste se selili? Kam in kdaj? Ali se spominja{
svojih pra-dedkov in pra-babic? Kaj ti je najbolj ostalo v spominu? Zapi{i imena. Katera
oseba iz tvojega otro{tva ti je ostala v spominu? Kdo je bil takrat najstarej{i? Katero opravilo
si kot otrok sovra‘il? Katera iznajdba je po tvojem mnenju najpomembnej{a, ki se je zgodila
v ~asu tvojega ‘ivljenja? V ~em se dana{nji svet razlikuje od tistega v tvojem otro{tvu? Ali
454
ste imeli kdaj kakr{nokoli pomanjkanje v dru‘ini (hrana, obleke ipd.)? Kaj si najraje po~el v
prostem ~asu in kdo so bili tvoji prijatelji? Kako je izgledalo dru‘enje s star{i? Kaj ste po~eli?
Primer je uporaben za u~ence, ki ‘elijo izvedeti ve~ o sebi in svojem otro{tvu. Spoznanja
lahko zapi{ejo in prika‘ejo v obliki kratkega filma (s fotografijami, dokumentacijo ipd.) ali
pa osebne knji‘ice. Poleg tega pa morajo izdelati (zgraditi) dru‘insko drevo ali si pomagati z
ra~unalni{kimi programi, ki so jim na voljo (kot npr. ra~unalni{ki sistem Best family tree
software).
4.2 Zgodovinski projekt »nona, povej mi ...«
Naslov: Nona med drugo svetovno vojno
Ker ‘elimo projektno delo pri ustni zgodovini umestiti v ~as in prostor, v katerem so
u~enci nezavedno prepleteni s svojimi bli‘njimi in njihovo preteklostjo, bomo projekt po-
imenovali po noni, ki na primorskem ozna~uje babico oz. staro mamo. U~enci morajo v
projektno delo vklju~iti karseda veliko {tevilo primarnih in drugih virov, s katerimi bodo
raziskali in prikazali ~as, v katerem je ‘ivela pri~evalka – nona ali pa pri~evalec – nono. Sem
spadajo stare obleke, fotografije, pisma, razni dokumenti, dnevni{ki zapisi ipd. Poleg poslu{anja
pri~evanja nonine preteklosti in intervjuvanja z vpra{anji, ki so vnaprej premi{ljeno izbrana,
lahko u~ence popeljemo v svet lirike, ki so jo predniki v vojnem ~asu poslu{ali in peli. Lirika
tistega ~asa se razlikuje od dana{nje, in to je vodilo, po katerem u~ence usmerjamo, da ana-
lizirajo pesmi (npr. partizanske) in jih primerjajo z dana{njo tematiko, ki je v liri~nih besedi-
lih najbolj zastopana.
U~itelj si mora pred pri~etkom projektnega dela sestaviti pripravo, ki naj bi obsegala:
osnovne podatke o projektu, didakti~no-metodi~ne podatke in vzgojno-izobra‘evalne cilje.
Glavni cilj projekta je, da u~enci spoznajo pomembnost ustne zgodovine kot integralnega
dela preteklosti. Delni ali precizni pa so naslednji: U~enci samostojno razi{~ejo preteklost;
Razvijejo verbalne spretnosti; Razvijejo kriti~nost in objektivnost pri interpretiranju zgodo-
vinskih dogodkov; Analizirajo in primerjajo zgodovinska dejstva s pomo~jo drugih virov;
Razumejo prostor in ~as dogajanja ter razvijejo ‘ivljenjsko pomembne lastnosti; humanost,
empati~nost, ~ustvovanje ipd. Sledi na~rt o ~asovni omejenosti projekta, priporo~ljivi staro-
sti u~encev in seznamu le-teh, uporabnih virih in dodatni literaturi.
Koraki projektnega dela
Diagnosti~no preverjanje znanja: Uvod se za~ne z diskusijo v razredu z namenom prever-
janja znanja u~encev o tematiki projekta. Poleg tega je dobro, da si u~itelj zapi{e tiste u~ence,
ki lahko opravijo intervju in tiste, ki ga ‘al ne morejo opraviti, lahko pa priskrbijo veliko
drugih virov. Diskusija mora temeljiti na odprtih vpra{anjih u~encev in kon~ni u~iteljevi
razlagi.
Analiza fotografij in drugih virov: U~itelj poka‘e u~encem fotografije iz ~asa, ki ga bodo
raziskovali. Fotografije analizirajo in zapi{ejo, kaj jim le-te predstavljajo ter vpra{anja, ki so
se jim ob analiziranju porodila in jih bodo zastavili v svojem intervjuju. Fotografije lahko
prikazujejo razli~ne izseke ‘ivljenja, narave, ljudi in podob druge svetovne vojne. Pomemb-
ne so zaradi raziskovalne naravnanosti, ki jo pri u~encih spodbudijo, saj ponujajo veliko
informacij in hkrati veliko odprtih vpra{anj, do katerih bo pri{el u~enec s samostojnim ra-
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
455ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ziskovanjem. Na podlagi fotografij si lahko u~enec zastavi nekaj hipotez ali raziskovalnih
vpra{anj, ki bodo izto~nice pri sestavi intervjuja. U~itelj zgodovine lahko naredi okolje
u~encem veliko bolj avtenti~no, ~e pri prikazovanju fotografij ali odlomkov dokumentarnega
filma in v ozadju predvaja glasbo tistega ~asa. Pri analiziranju fotografij u~encem sestavimo
naloge oz. delovni list, v katerega zapi{ejo pomembna spoznanja. Primer delovnega lista za
analizo fotografij vklju~uje objektivno opazovanje (Opi{i vse, kar vidi{ na fotografiji; oblike,
strukture, pojave, ljudi itd. Izogibaj se subjektivnosti in osebnim ~ustvom, ki so povezani
fotografijo); subjektivno opazovanje (Opi{i ~ustva, asociacije in sodbe, ki jih ~uti{ ob opazo-
vanju fotografije. O ~em razmi{lja{? Kaj ~uti{? Kaj te veseli? Jezi?); znanje (Ali lahko ume-
sti{ fotografijo v ~as in prostor, ki si ga ‘e spoznal?); sklepe (Lastni zaklju~ki, misli in spoz-
nanja).
U~enci lahko odgovorijo na naslednja vpra{anja: 1. Kak{na vpra{anja se ti porajajo oz.
spro‘ajo ob pogledu na fotografijo? Zapi{i jih. 2. Kaj vse {e ‘eli{ izvedeti? 3. V kak{nih
okoli{~inah je slika nastala? 4. Kako so ljudje oble~eni (~e so na fotografiji), kak{na je nara-
va? 5. Kaj ti povedo izrazi na obrazu ljudi? 6. Kaj je vplivalo na stanje, ki ga vidi{ na fotogra-
fiji (ljudje, narava ipd.)? 7. Ali te karkoli presene~a? 8. Kaj bi ljudje oz. pojav na fotografiji
potreboval? 9. Kaj je unikatnega na fotografiji, ki jo je ‘elel shraniti za spomin fotograf oz.
oseba, ki jo je posnela? Itn.
Poleg fotografij pa u~enci analizirajo tudi pisma, zapise, liri~na besedila in dokumenta-
cijo. Npr. u~enci preberejo pesem in jo analizirajo. Neznane nare~ne besede samostojno
razi{~ejo in besedilo postavijo v ~as in prostor, v katerem je nastalo. Poistovetijo se z avtorjem
besedila in zapi{ejo, kak{ne okoli{~ine so ga pripeljale do zapisa liri~nega teksta. Na tak{en
na~in lahko interpretirajo veliko besedil, ki so se rodila v vojnem ~asu (npr. partizanske
pesmi) in jih umestijo v {ir{i dru‘beni in politi~ni kontekst.,Vpra{anja, ki jih pri analizi upo-
rabimo, so: Kdo je avtor besedila, kdaj in zakaj je nastalo? Ali je besedilo zapisano na podla-
gi osebne izku{nje ali pri~evanja nekoga drugega? Namen besedila? Ali je nastalo z dolo~enim
upanjem, vizijo? Ali je avtor kritiziral ali obsojal? itd.
Povezava obrvnavanih primarnih virov z dru‘bo – intervju: Intervju je faza, ki sledi obrav-
navanju tematskih vsebin s poglobljeno uporabo drugih virov, ki nam pomagajo razumeti in
interpretirati obdobje, ki ga raziskujemo. Intervju poteka po ustaljenih korakih- u~enci (z
u~iteljevo pomo~jo) ga morajo vnaprej pripraviti in le-ta mora pripeljati do ‘elenega cilja oz.
namena projektne naloge. Teme, ki jih lahko u~enci uporabijo v svojih intervjujih, so nasled-
nje: dru‘ina, {ola v vojnem ~asu, delo otrok, hrana, obleke, strah pred sovra‘nikom, migra-
cije in veliko drugega.
Izvedba intervjuja: Intervju mora potekati po dolo~enem zaporedju in v spro{~enem
vzdu{ju. U~enec sledi svojim vpra{anjem, ki pa ne smejo biti edino vodilo intervjuja. Smi-
selno je, da zaprosi pri~evalca – nono tudi za drugo gradivo in vire, ki slu‘ijo kot spomin
preteklosti.
Zapis intervjuja: Izre~ene besede je v isti obliki zelo te‘ko prenesti na list papirja, zato je
smiselno, da poda u~itelj vnaprej dobre napotke o tem, kako naj u~enci opravljen intervju
zapi{ejo. Intervju morajo ve~krat poslu{ati in izbrati misli in odgovore pri~evalca glede na
zastavljeno vpra{anje. Za u~ence je najbolj{e, da intervju zapi{ejo v obliki kratkih povzetkov
na zastavljena vpra{anja ali v obliki zgodbe, ki jo prika‘ejo po kronolo{kem zaporedju pri~anja
none.
Analiza opravljenega dela: Po opravljenem delu morajo u~enci svoja spoznanja in hipo-
teze ponovno preveriti in jih argumentirati u~itelju in drugim so{olcem. S pomo~jo vpra{anj,
ki jih pripravi u~itelj, pregledajo ali je cilj ustrezal namenu. Vpra{anja so lahko v obliki
ocenjevalnega obrazca. Predloge, pripombe in pohvale u~enci zapi{ejo in jih posredujejo
456
u~itelji, saj bodo le-te izbolj{ale kakovost {olskega projektnega dela pri ustni zgodovini.
Poleg samoocenjevalnega obrazca lahko u~enci sestavijo kriterije, po katerih bodo ocenjeva-
li delo svojih so{olcev. Delo pa mora po vnaprej postavljenih kriterijih oceniti tudi u~itelj z
opisno oceno, ki mora biti v funkciji nadaljnjega spopolnjevanja in povratne informacije, s
katero se bodo u~enci {e veliko nau~ili. Poleg zapisane oblike samoocenjevalnega obrazca
lahko u~enca spodbudimo k razmisleku o svojem delu z naslednjimi vpra{anji: Ali sem izbral
pravo osebo za raziskovanje dolo~enega zgodovinskega problema? Ali sem se dovolj dobro
pripravil za intervju? Ali sem med intervjujem pravilno uporabljal vso zahtevano opremo?
Ali so bila vpra{anja dobro izbrana? Ali sem dovolj dobro motiviral in postavljal vpra{anja?
Ali sem bil dovolj objektiven pri interpretaciji povedanega? Ali sem bil med opravljanjem
intervjuja subjektivno naravnan in zapleten v pogovor? Ali sem se med intervjujem dobro
po~util? Ali se moram v ~em {e izpopolniti? Ali ‘elim {e opravljati intervjuje? Ali sem svoja
spoznanja kriti~no in verodostojno podkrepil? Ali sem pripravil izvirno predstavitev, ki bo
{ir{i javnosti ostala v spominu? Ali sem se intervjuvancu ustrezno zahvalil? itd.
Predstavitev projekta {ir{i javnosti: Ker je kon~ni rezultat trdega dela in novih spoznanj
zmeraj potrebno predstaviti, se morajo o obliki predstavitve vnaprej dogovoriti u~enci in
u~itelj zgodovine. Predstavitev je lahko v obliki predvajanega filma, ki ga morajo tehni~no
urediti u~enci, zvo~nega posnetka pogovora oz. intervjuja, knji‘ice o noni in njenem ‘ivljenju
z vrsto drugih primarnih virov, ki predstavitev pribli‘ajo poslu{alcu in jo obogatijo. U~enci si
morajo prizadevati, da vklju~ijo obleke, pisma, fotografije, morda tudi kulinari~no zna~ilnost
(polento), pesmi tistega ~asa in veliko drugega. V goste lahko tudi povabijo pri~evalko, ki jih
bo odgovorila na zastavljena vpra{anja, ki jih niso dobili preko predvajanega intervjuja in
predstavitve.
Zaklju~ek
Z ustno zgodovino u~enci do‘ivljajo nepopisne ob~utke, saj so ujeli in obdr‘ali nekaj
dragocenega iz preteklosti. Z izborom spominov in izku{enj pri~evalca vstopajo v druga~no
preteklost, kot so je vajeni iz pisnih virov. Ustna zgodovina je uporabna tudi pri delu z vsemi
u~enci, saj z njo razvijajo kriti~nost, zavest o pomembnosti pri~anj in vrednotenju razli~nih
virov.
Delo pri razli~nih projektih ustne zgodovine blagodejno vpliva na razvoj spretnosti in
sposobnosti, ki so v ‘ivljenju individuuma nenadomestljive vrline. U~enci s samostojnim
raziskovanjem preteklosti, vezmi, ki jih spletajo s primarnimi viri, interpretacijo in vredno-
tenjem, dosegajo pomembne cilje, ki bi jih z delom preko sekundarnih virov te‘ko dosegli.
Na u~ence ima metoda razgovora s pripovedovanjem ve~ji vpliv kot zapisana beseda, saj
pusti veliko prikritih sledi, ki se ukoreninijo v spomin in zavest u~enca ter so pomembna
sopotnica skozi celo ‘ivljenje.
Z vstopom v svet ustne zgodovine, pripovedi in ustnega izro~ila u~itelji ponudijo u~encem
nekaj pristnega in avtenti~nega, saj se soo~ijo z realno mo~jo zgodovinskih ostankov, dogod-
kov, posledic in izku{enj pri~evalca. S spodbujanjem in razvijanjem ustne zgodovine v {oli
se lahko u~ence vpelje v svet zgodovinarjevega dela in rekonstrukcije zgodovine.
L i t e r a t u r a
Everett, S. E. (1992). Oral history. Techniques and Procedures. Washington: Center of Military history.
www.army.mil/chm-pg/books/oral.htm (maj, 2006).
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
457ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Gross, M. (1989). Historijska znanost. Zagreb: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (gradivo za
interno uporabo).
http://www.genealogy.about.com (maj, 2006).
http://www.trialware.in (maj, 2006).
Jan{a-Zorn, O., Miheli~, D. (1994). Stari in srednji vek. Zgodovina za 6. razred osnovne {ole. Ljublja-
na: DZS.
Kikumura, A. (1986). Family life histories. V: The oral history reader (2005). New York: Routledge,
str. 140–-144.
Momigliano, A. (1988). Razprave iz historiografije I. Ljubljana: Studia humanitatis.
Moyer, J. (1999). Step-by-step guide to Oral history. www.dohistory.org/oralhistory.html. (maj, 2006).
Portelli, A. (1991). What makes oral history different. V: The oral history reader (2005). New York:
Routledge, str. 63–74.
Ross, A. (1984). Children becoming historians. An oral history project in a primary school. V: The oral
history reader (2005). New York: Routledge, str. 432–447.
Thompson, P. (1988). The voice of the past. Oral history. V: The oral history reader (2005). New York:
Routledge, str. 21–28.
U~ni na~rt za zgodovino v osnovni {oli. (1994). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo.
U~ni na~rt: program osnovno{olskega izobra‘evanja. Zgodovina (2003). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo,
znanost in {port; Zavod Republike Slovenije za {olstvo.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra‘evanja. Uradni list RS, {t.12/91.
Walbert, K. (2006a). Oral history and student learning. www.learnnc.org/articles (maj, 2006).
Walbert, K. (2006b). Ten questions for planning an oral history project. www.learnnc.org/articles (maj,
2006).
Walbert, K. (2006c). The value of oral history. www.learnnc.org/articles (maj, 2006).