ft*«: Caio tata » poi M. k, &ÉM tata 9 dta. h«i frignata»^: tata Ci ta. l««ta aft oznanila ne po dopenom; pri vedantnam pdMHtn pop«*. Uprenmätab naročnino, tassrate in reklamacij*. Telefon itderurba* štev. 113
STRAŽA
KONUSE« Munta LIST « SLOVENSKO LIOBSTW
»' nfta)a v pondeftak, «od» In
Itvo in upravn&hro je v ® cesto štev. 5. Z uredništvom a» COOK govoriti vsak dan samo od 11 ta
tl me dopoldne. Rokopisi Se ne vražjo. Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon interurban štev. 113.
71. štev.
Mapibop, dn« Sl. Junija 1989.
Letnik XIV.
Novi volilni zakon.
(Govor poslanca dr. H o h n j e ca v zakonodajnem odboru 17. junija).
Ideja demokracije zahteva, da se da vsemu narodu in vsem njegovim članom brez izjeme možnost, da po svojih izvoljenih zastopnikih po poedinih korporacijah, zlasti v parlamentu sodeluje pri zakonodaji in upravi države in dežel. Etični postulat, ki izvira iz ideje demokratične države, je, da ljudstvo ne sme biti samo objekt vlade, ki mu prisoja samo pasivno vlogo, marveč da je narod subjekt državljanskih pravic in nositelj zakona. Zato pa pri zakonodaji ne sme biti noben državljan izključen. Pravo naroda, da izbira svoje zastopnike, je volilno pravo. Po naravnem zakonu pripada to pravo vsakemu človeku kot takemu. Nato se mora ozirati objektivno volilno pravo, to je one zakonske norme, ki naj uredijo aktivno volilno pravo posameznih državljanov.
Zakonske norme, ki so predložene narodni skupščini kot nov volilni zakon, so take, da jih moramo i~ menovati nedostojne za moderno državo XX. stoletja po končani svetovni vojni. Volilni zakon mora vsem državljanom volilno pravo omogočiti in olajšati, ne ga pa odvzeti ali otežkočiti. Predložene zakonske norme pa to pravo celotno odvzemajo polovici državljanov, med druge polovice pa jo prav velikemu številu dejansko odrekajo (negirajo) z določbami o okrajnih kandidaturah, o skrutiniju in količniku.
Konstatiram to nad vse značilno dejstvo, da postoji leta 1922 po Kristusovem rojstvu neka država, ki je moderna v tem smislu, ker je najnovejšega datuma, ki pa spada med nemoderne najstarejšega datuma po svojih nazadnjaških zastarelih zakonih, pa naj so ti zakoni tako novega datuma, da so jedva predloženi kot zakonski načrt, ki naj ga sprejme parlament. L. 1922 se vodi v našem parlamentu diskusija o volilnem zakonu, ki določa, da je le polovica državljanov nositeljica državljanskih pravic, dočim je ženska polovica — brez teh pravic. To ni znak časa, marveč je le dokaz za atavistično preziranje drugega spola. Vsi naši posk i.si, da bi ublažili, ako ne celotno odpravili ta politični atavizem, so bili do sedaj brez uspeha. Ne nameravam ponavljati argumentov, ki sem jih že tolikokrat navedel. Brezploden bi bil ta posel, ker si gospodje vladne večine kakor junak Odisej zoper sirenske glasove — skrbno mašijo ušesa. Samo to bi si dovolil pripomniti, da v tem vprašanju ranžira naša država celo za reak-cijonarno Madžarsko, ki je pri sedaj izvršenih volitvah dala volilno pravico vsaj približno 1 milijonu žensk.
V tem vprašanju niso predložene nikake spremembe, da bi se izboljšal volilni zakon, sklenjen od začasnega narodnega predstavništva. Vse spremembe, kar jih je predloženih, pomenijo temeljito poslabšanje volilnega zakona.
Tako poslabšanje pomeni ustanova dvojnega količnika. Kandidatne liste, ki prvega visokega količnika ne dosežejo, sploh ne pridejo v poštev pri dodelitvi mandatov. S tem bo manjšim političnim skupinam zabranjen vstop v parlament. Kaj bodo taki politični iz gnanei počenjali doma? —:
Tako poslabšanje 'nadalje involvira (upeljuje) sistem okrajnih kandidatur. Tu moram izjaviti: aut — autl Ali okrajni poslanci ali okrožni poslanci! Kombinacija obeh sistemov ne gre dobro; mi vidimo, da je ta kombinacija tudi v našem zakonskem predlogu slabo izpadla, òe hočete držati idejo okrajnih kandidatur, mora imeti vsak okraj pravico, da ima svojega poslanca. Po našem zakonskem predlogu pa nimamo te garancije. Ostali bodo okraji brez poslanca. Tak zakonski predlog, sam pobija idejo, na katero se opira kot ria temelj. Dalnja posledica te določbe bo cepanje kandidatnih list, cepanje glasov it'd.
Ustava proglaša načelo, da je posamezni poslanec ne samo zastopnik ožjega kroga, ki ga je izbral, ampak da predstavlja ves narod. Kako se naj zastopnik razmeroma majhnega okraja, izvoljen od primeroriaa toa-lega števila izmed ogromne množice Vseh v državi od-dknih glasov, smatra za zastopnika cele države?! Kalci) naj zastopnik malega okraja osredotoči svoje delo na celo državo, ko bo povsem odvisen od svojih okraj -«tih volilcev in navezan na izvrševanje njihovih mnogoštevilnih okrajnih, želja in zahtev? Tako gospodje iz vladne večine zatajujejo ustavo, ki je njihovo delo.
Sistem okrajnih kandidatur je tudi proti določbi ustave o predstavništvu manjšin. Ne gre tu samo za ria-rodne, plemenske ali verske manjšine, gre tudi za poli -lične manjšine v okviru državnega naroda. Take manj šine Se morejo uveljaviti edinole v večjem okrožju, nikakor pa ne v majhnem okraju. Z okrajnimi kandidaturami je več ali manj zopet uveden sistem majorca — »ečiriski sistem), negiran pa moderni sistem proporca. ,
Proporceli sistem je korktura nepopolnega računanja volilnega izida, katero je združeno z odločitvijo po majoriteti. Pri majorcu ima sicer mnogoteri glas svojo veljavo, pa nima nikake vrednosti za izvolitev kandidata. Ostaje za večino mrtva manjina. Vrednost prava ne obstoji v veljavnosti, marveč v effikasnosti
(učinkovitosti). Pri majorcu igra vsaha stranka v vsakem volilnem okraju va banque: vse ali nič. Tako bo tudi z našimi okrajnimi kandidaturami. Kako se ‘naj poterti izvrši ona ustavna določba o zastopstvu manj-
Problem, kako se naj vsem glasovom daje vrednost, in sicer ista vrednost, rešuje proporčni sistem. — Najprej je to idejo branil in skušal popularizirati Anglež Tomaž Hare leta 1859. Za to idejo so se borili John Stuart Mili, Bluntschli, pl. Mohl in D’Honđt, ki je izumil poseben način za prakso. Proporčni sistem se je uvedel najprej na Danskem, potem v Belgiji in Švici in polagoma, zlasti po vojni, več ali manj v vseh evrop skih državah. Čehoslovaška, katere volilni zakon je iz -med najbolj demokratičnih na svetu, ima celo trojni skrutinij. Drugi in tretji skrutinij imata namen, da se vsi glasovi, ki so pri prvem skrutiniju ostali v prid posameznih strank, seštejejo iz vseh volilnih okrožij cele države ter da se dosedaj še nedodeljeni mandati razdelijo po tem merilu med posamezne stranke. Pri drugem skrritiniju se jemljejo v obzir samo stranke, ki so vsaj v enem volilnem okrgožju dobile najmanj 20 tisoč glasov ali pa volilno število (število glasov.'ki v tem volilnem okraju odpade na en mandat). Ideja več skrutinijev je bila sprejeta in uzakonjena leta 1905 v švicarskem kantonu Tesimi, z zakonom z dne 22. okt. 1919 v Belgiji ter kot možnost sprejeta v Nemčiji v zakonu z dne 27. aprila 1920.
Take zakonske norme imajo v volilnem pravu istinito kulturne države v Evropi. Naša država pa na polju politične kulture ne napreduje, ampak nazaduje. Mi vidimo, da pomenijo te izprenfembe, ki so predložene za volilni zakon iz leta 1920, velik korak nazaj. Leta l!uo je bil volilni zakon spri jet solidnim parlamentarnim potom. Bila je polnovredna debata v odboru in na parlamentarnih sejah. Sedaj pa bo to pri nas šlo po sistemu najkrajšega postopanja s prostim mašinskim izglasovanjem. Mi vemo, da bo ta predlog sprejet. Jaz pa povdarjam samo to: če bi ne bilo koalicijskega terorja, če bi bila tudi članom klubov vladne večine dana svoboda, sem jaz prepričan, da bi ta zakon ne dobil v parlamentu večine, ako bi se glasoval strogo parlamentarnim potom.
Izjavljam v imenu našega kluba, da tega zakonskega predloga ne moremo sprejeti.
Za svobodo delavskega pokreta.
(Govor poslanca dr. H o h n j e c a v narodni skupščini dne 16. junija).
Stvar, za katero gre pri tej interpelaciji, ni samo strankarskega obiležja, ampak je širšega, splošnega pomena in resnega značaja. Zato sem se tudi jaz javil k besedi.
Slavje 1. majnika je slavje dela. To slavje rii samo privilegij ene države, ni privilegij ene stranke; to Slavje ima sedaj internacionalen karakter, to slavje je internacijonalen arangement. Ni se treba vprašati, katerega izvora je to slavje in kateri so tisti inspiratorii, ki so dali podbudo za to slavje, im kateri so glavni ak terji na takšnih prireditvah. Po vsem tem ni treba vpraševati. Moramo se pa ozreti na dejštvŠ; da je to slaVje postalo mednaroden običaj, in s tem dejštvorii računati. Dandanes niso delavci več organizirani sri-mo v eni stranki, kakor so bili morda ob svrijerii čašu. Organizirani šo v raznih strankah ih po Svetovni vojni je ta diferenciacija strankarske organizacije med delavstvom narasla. Toda kljub temu, da So danes delavci organizirani v raznih strankah, smatrajo vse stranke, katerim delavci pripadajo, da slavijo I maj -nik.
Proslava 1. majnika je slavje nk čast delu. Delo je dolžnost človekova, in sicér gospodarska iri rhorril-na dolžnost. Delo je vrhu tega gospodarska činjenica in potenca prve vrste. Vi morete izpopolniti stroje kakor hočete, do največje višine: toda, ako ne bo človeške moči, človeškega ' dela, produkcija ne bi) napredovala, ampak bo zastala. Ako ne prime Za stroj človeška roka, katero je že Aristotel imenoval orgai tinnì orghnorum ako se ne pridruži človeški razum, človeška volja iri moralne lastnosti, katere vloži delavec v prMukcijo. ni produkcije. Gospodje! Iri ker je delo ‘ako vrievrižeti goSpodarški činitelj in potenca, gre delti čaši. To Velja zlasti za naš čaš, Ito se tako 'povdarja pritrdila povišanja produkcije. In 1. majnik je tisti praznik, ki daje delu ČciSt
Mi imamo polno praznikov; imamo čerkvetie praznike, imamo tudi državne praznike. /tokaj bi Uidi de-lavèc ne imel svojega praznikk? In če je ta	bas
1 majnik, je to prinesel seboj razvoj razilier, iz katerih jé zrastlri delavsko gibanje. 1. majnik je pa tudi praznik subjektov dela, to je delavcev. Delavci imajo praVičo, da tudi tri dan manifestirajo za svojo svobodo. In gospodje, svoboda je prvi pogoj zri veselo delo m zri riapredek. Kjer ni svobode, tam je med narodom mrtvilo. Zgodovina dokriztije, da noberiri držriVa ‘rti propadla zaradi prevelike/svobode, ampak držrive so propadle zaradi absolutizma in despotizma. Radi preveli-
ke svobode pa dosedaj še nobena država ni propadla.
Istina je, da ima svoboda svoje meje, absolutne, neomejene svobode ni, to je semogoče. Če hočeta biti svoboden, moram spoštovati meje, katere mi nalagk svoboda mojega bližnjega. Vsi moramo spoštovati meje, katere naši svobodi stavijo zakoni. Stari filozof Ciceron je dobro rekel ob svojem času: Omnes servi le-gum sumus, ut liberi esse possimus. Vsi smo podložni zaKonom, da moremo biti svobodni. Toda, gospodje, če mora delavec spoštovati zakon, morajo spoštovali zakon tudi višji krogi. Mi pa moramo žalibog dostikrat opažati, da višji krogi, zlasti kapitalistični ne spoštujejo zakona tako, kakor bi morali, ampak da v protislovju z zakonom odirajo nižje sloje in izrabljajo njihov slabi položaj. Njihova krivda je, da so prišli nižji sloji v tak gospodarski položaj, v katerem sedaj stokajo. Če delavec vidi, da visokim buržoazijskim krogom ni Ireba tako spoštovati zakona, kakor ga morajo delavci, če vidijo, da jim pride za najmanjši prestopek, ki gri storijo, na vrat žandar s puškinim kopitom, potem se ne smemo čuditi, da je toliko nezadovoljstva med delavskim ljudstvom.
Delavec ima pravico, da na dan svojega praznika demonstrira tudi proti kapitalizmu. Kaj je kapitalizem? (Medklici). Nekateri gospodje ne vedo, kaj je to kapitalizem. To ni isto, kakor kapital. Kapitalizem, gospodje, pomeni premoč kapitala nad delom, premoč dobička nad človekom, premoč bankirjev in borzijancev nacl delovnim ljudstvom, pomeni absolutizem bank, trusio v in kartelov v gospodarskem in političnem življen-ju. To je kapitalizem in zoper tak kapitalizem ima delavec pravico demonstrirati. Vsi zastopniki delavskega ljudstva morajo protestirati proti takemu kapitalizmi» in proti njemu nastopati.
Zato mislim, da vlada nima pravice, da bi zabran-jevala delavske organizacije in njene manifestacije. —* Dokler je delavstvo organizirano, se ni treba bati izgredov in ekscesov. Tisto delavstvo, ki ni v organizacijah, se -a lažje zapeljati k nepostavnostim.
Po mojem mnenju tiči zato prepovedjo, katero sc* smatrali gospodje okoli vlade za potrebno, nekaj drugega. Gospodje, ki imajo politično moč v rokah, bi radi, da bi bila*uli<*a v rokah gotove stranke, katera se zadnji čas javlja na ulicah in cestah in Kateri je jjaft« nost pridela ime fašizma. Oni bi radi ulico reserviralì za fašiste in za njihova nasilstva. Radi tega zabranjuje drugim nastop na ulici. Odločno zahtevamo od via de, oziroma od demokratske stranke, da odtegne svoji) roko in zaščito od fašističnega nasilja, ker bodo v nasprotnem slučaju druge stranke prisiljene, poseči po samoobrambi in po obrambi zakona, ivončno morato reči, da mi obsojamo vsa nasilstva in vsako tiranstvo.
Izjaovljam v imenu svojega kluba, da, obsojam» vladno prepoved ob priliki 1. majnika in vse ukrepe, ki so naperjeni proti svobodi delavskega gibanja.

KRALJEVINA SHS.	j
Na zadnji seji narodne skupščine so odgovarjala ministri na interpelacije poslančev.
Zakonpdajjtti odbor je sprejl v specijalni debati “novi volilni red. Opozicija pri tej debati ni bila navzoča rit znak protesta, -.v
Ministrstvo za šume in rude bo te dni ukinilo ru-v darske Urade v Zagrebu in Ljubljani in bo preneslo delokrog teh dveh iiradtìv v Sarajevo — čudno, da rie v Beograd.
POLJSKA.
Glavni odbor deželnega zbora je na svoji sejiidoločil z 299 proti 98 glasovom za 'ministrskega predsedriikk-Štefana Prànowskéga, ki je bil "V kabinetu "Witos ministèri za trgovino in industrijo Pranošvski je stopil V stik ? rijri v’ čelniki strank in potem sporočil predsedniku deželnega! zbora, da sprejme sestavo nove vlade.
V HAAGU.
Angleški (isti poročajo, da je tudi Poinca(£ s potekom hhaških predkönferenc zadovoljen in dri bo predlagal ministrskemu svetu, naj odpošlje francoske izvedence in diplomate v Haag.
RUSIJA.	. V
B e r lin s k i listi poročajo, da je svet ljudskih komisarjev v Moskvi soglagno. odklonil ratifikacijo pogodbe, ki sta jo Krasin in Cičerin sklenila z Italijo. Pogodba
UJGg« invi OlUlCgtl lAUAIArt« V/M «■ uv»u „JV. Tf , dl ■ , - ,
ročila ljudskemu komišarijafu za ‘zunanje stvari, da se pogaja z italijansko vlado za dgsego spremenljive pogodbe.
Kriza demokratske stranke. Demokratska stranka je v pravem razdoru in razkolu. Vse struje in frakcije, iz katerih se je sestavila, sò z veliko silo stopile na plan, tako bivši samristalci, naprednjaki in nacijonriii-sti takozvane srbske koalicije. Razven teh so se pojavile še druge manjše skupine iz osebnih in pokrajinskih interesov. Ta potres je izzval poslanec Angjelič s svojim kritičnim člankom v «B. Dnevniku.« Pri vsem razdor«
se lahko deli demokrate na dve struji: eni hočejo ostati v zvezi z radikalci ter se celo z njimi spgteti, če hi radikalci odrinili in odžagali Protiča, drugi pa hočejo obdržati svojo stranko v odporu proti radikalcem in če bi tudi morali iti v opozicijo. Za zvezo z radikalci brez g. Protiča so bivši naprednjaki z ministrom Marinkovičem v spominu na staro fuzijo z radikalci, ire pa Pribi-čevič, ki v svoji oblastiželjnosti zasleduje še cilj, da svojega sovražnika Protiča onemogoči pri radikalcih. Na čelu druge skupine je Ljuba Davidovič, ki je takoj pripravljen, vse vezi pretrgati z radikalci. Davidovičeva skupina je močnejša in značilno je, da Pribičevič pomaga Pašiču in radikalcem napadati šumskega ministra Rafajloviča, ki pripada tej skupini.
Princ Jurij straši med beograjsko porodico baje s svojimi pismi iz Pariza. Kot prvorojeni sin pokojnega kralja Petra umevno ne more pozabiti izgube prestola, Za razmere v kraljevini in za njegovo sorodstveno razmerje je vsekakor zelo značilno dejstvo, da se princ Jurij ni udeležil poročnih slavnosti v Beogradu. Za nas, ki stojimo na stališču, da je popolnoma postranskega pomena oseba vladarja v dobro urejeni državi, kjer imej ljudstvo v svojih avtonomnih pokrajinah glavno besedo, je sorodstveno razmerje kraljeve rodbine le v toliko važno, v kolikor vpliva na splošnost. Ge se Pašiču zdi potrebno in umestno v Parizu živečega kraljevega brata proglasiti za živčno bolnega, je to vsekakor stvar pojmovanja tistih, ki se smatrajo kot poklicani branitelji interesov in ugleda vladajoče dinastije. — Leta 1914., v prvih dneh vojne v Srbiji, je princ Jurij kot major poveljeval enemu oddelku vojske v stari beograjski trdnjavi. Da pokaže svojo junaštvo in ne-ustrašenost se je povzpel princ Jurij s svojimi adjutanti na slabo trdnjavsko obzidje ter se tako izpostavil nevarnosti obstreljevanja z avstrijske strani. Nekoliko sovražnih topovskih strelov je zrušilo dotični del obzidja in pokopalo princa s častniki vred med ruševino. Častnike so odpeljali težko ranjene v bolnišnico, dočim se je princ Jurij pustil voziti v okrvavljeni srajci in hlačah z avtomobilom po glavnih beograjskih uticah, da ga je navzoče občinstvo pozdravljalo s frenetič-nimi klici: «Živijo princ Jurij, prestolonaslednik«! — Komentar prepuščamo čitateljem, dokler še ni1 prepovedano — misliti.
Mišljenje v Vojvodini. V Bački se je na postaji St. Ker pred kratkem z na j večjo muko preprečila velika železniška nesreča. Brzovlak in ekspres bi bila kmalu trčila skupaj, ker sta bila napačno dirigirana. Temu slučaju je demokratski list «Jedinstvo« v Novem Sadu posvetil članek, ki pravi tudi sledeče: «Partizanstvo in protekcijonaštvo so zavedli gospodje iz Srbije med naše uradnike in če bo tako ostalo, bo imelo še strahovite posledice. Pred kratkim je bil izmenjen stari in izkušeni šef subotiške železniške kurilnice, na njegovo mesto je pa prišel golobradec, ki nima ne teoretičnega znanja, nfe prakse, pač pa močno protekcijo. Mi Vojvodinci smo bili zelo širokogrudni, da smo se odrekli svoje pokrajinske uprave. Mi smo dobro hoteli, sedaj smo pa za svoj širokosrčni patrijotizem težko kaznovani. Mesto da bi se dalo posla našim ljudem z znanjem in prakso, se dovajajo k nam ljudje brez izobrazbe, brez sposobnosti, pravi ignoranti in protekcijonaši, naši spo sobni se pa odrivajo in tako se vsepovsod dela ogromna škoda. Mi hočemo in zahtevamo stalno in sposobno u-radništvo. ne pa tako, ki s stranko pride in s stranko odide. Dalje tako ne gre in tega nezdravega stanja mora biti konec.«
Milijarde za reakcijo. Na razpravi v Moskvi proti socijalistom, ki so se zarotili proti sovjetski vladavini Rusije, je nastopil tudi francoski komunistični vodja Frossard kot priča. Razkrival je zveze ruskih sooialistoc s francosko vlado ter navedel pri tem na podlagi raznih dokazov in dokumentov ,da Francija od leta 1917 neprestano podpira vse vojne naklepe in vse zarote — proti Rusiji, da je podpirala tako tudi socijalne revolucij onar j e, četudi ne misli na prav nič drugega, kot na vpostavitev carizma v Rusiji. Z vsemi zarotniki in tako tudi s socijalisti so stali francoski diplomati v neprestani zvezi, bili so začetniki mnogobrojnih atentatov, za vse te akcije, zveze in podpore troši francoska vlada mesečno okrog 50 milijonov frankov in vse vojne intervencije proti Rusiji so stale francoski narod nad 1 milijardo. Će bi prišteli k temu še to, kar daje za nekdanjo niško caristično reakcijo Beograd, Bukarešta, Varšava itd., dobimo strašne številke strašnega bremena, ki ga morajo nositi narodi po samovolji svojih — mračnjakov.
Za povečanje žandarmerije. Beograjski listi poročajo, da je vojno ministrstvo dovolilo,,da vojaki svoj rok odslužijo tudi v žandarmeriji, ako to želijo. Ker bodo v žandarmerijski službi dobivali tudi žandarme-rijsko plačo, izgleda, da bode mnogo vojakov odšlo med žandarje ràdi «hleba i para« — kruha in denarja. Vladni listi ž zadovoljstvom poročajo, da bo ministrstvo policije pridobilo tako mnogo žandarjev, ki jih sedaj primanjkuje! Naj se potem še kdo čudi, odkod neznosna draginja, ko je vedno večji deficit delovnih moči in državnih proračunov pri tako silni vojski in žandarmeriju,;. ..
X ' Častna mesta v cerkvi. Policajminister« je izdal ve-lepotrebnò (!) in veledemokratično (!) naredbo častnih mest pri državnih praznikih v cerkvah vseh veroizpovedi. Desna stran je določena za civilne državne prvake,. leva pa za vojaške in sicer se določa levo in desno pri pravoslavnih cerkvah gledajoč v oltar, pri katoliških pa od oltarja. Naredba predvideva tudi posebne k Jopi za predstavnike civilne in vojaške oblasti.

Za begunce.
Za nesrečne naše brate iz Koroške in Primorja se je zavzel v narodni skupščini dne 16. t. m. naš poslanec Žebot in je zavrnil vladnega zastopnika ministra dr. Krstelja s sledečimi besedami: Vprašanje podpor beguncem iz Primorja in Koroške je v naši državi jako žalostno urejeno. Mi smo danes slišali iz ust gospoda zastopnika vlade, ministra Krstelja, da se naša vlada dosedaj še ni resno brigala za vprašanje koroških in primorskih beguncev. Mi smo slišali, da je gospod minister odgovoril na interpelacijo poslanca Golouha, da se naj ti begunci vrnejo v svojo domovino. Jaz hočem gospodu ministru dokazati, da je stotinam in stotinam teh ubogih družin povratek v domovino nemogoč.
Za Wranglovce ima vlada denar — za Korošce in Primorce pa ne! Gospod poslanec Žebot je upravičeno očital brezbrižni beograjski vladi sledeče dejstvo: Vsi dosedanji govorniki so povdarjali, da ima naša država mesečno 6 milijonov dinarjev za ruske begunce, da pa žalibog nima denarja za naše lastne rojake, za kri naše krvi. Kot Slovan ne odrekam našim ruskim bratom ptavice, da dobivajo podporo, ker jih je njihova lastna domovina vrgla na cesto. Toda, to vendar ne gre, da bi se našim rojakom po krvi, našim Slovencem in Hrvatom s Primorja in Koroškega odrekla podpora, katera jim gre.
Koroških beguncev Beograd sploh niti poznati noče. To ravnokar pribito dejstvo je očital v parlamentu vladi gospod poslanec Žebot in konstatiral za nas Slovence žalostno dejstvo: Mi imamo v Mariboru in okolici okoli 110 ubogih družin iz Slqv. „Koroške, ki so morale po nesrečnem plebiscitu zapusiJjB&vojo domovino in sp se razpršile po vsej Sloveniji: iffMaariboru. Ptuju, Lju-bljanPin drugih krajih. Te uhijPfhužine so morale bežati radi tega iz svoje domovinKrker so se njihovi člani v Slovenski Koroški udejstvovali kot narodnjaki in agitatorji za našo državo. Sedaj pa ne smejo nazaj. Požgali s j jim hiše in'jim pompali vse premoženje:, danes tavajo po naši zemlji in nikdo se ne briga zanje razen naših kmetov in nekaterih drugih dobrih ljudi, ki jim dajo grižljaj kruha in drugo podporo. Zastonj delajo prošnje na centralno vlado, na pokrajinsko vlado in na druge oblasti; od nikoder ne dobijo nobenega odgovora. V Mariboru je okoli 60 slovenskih koroških dijakov, ki ne uživajo nikake državne podpore. Tu v centrali dajete milijone in milijone za ruske dijake. Ne odrekam Rusom pravice, da dobivajo podporo, s polno pravico pa zahtevam, ; da se daje tudi tem pridnim rojakom iz Koroške podpora, kakor se daje drugim dijakom — tujcem!
Wranglovce v državno službo — slovensko urad-ništvo pa v penzijon! V zbornici je pribil poslanec Žebot krivico, ki jo dela vlada; našemu slovenskemu urad-ništvu v Mariboru s sledečimi, beležke vrednimi besedami: Mi se pa moramo pri tej stvari, ko govorimo o težavah naših beguncev, of irati še na drugo dejstvo. Letošnje leto je naša vlada reducirala število uradnikov, poduradnikov in slug y znatni množini. Iz statistike bi vam lahko dokazal, da so vrgli v Mariboru, Ljubljani in v drugih krajih na stotine slovenskih uradnikov, poduradnikov ih slug na cesto. Danes so številne družine z otroci brez službe. Dobivajo samo borno penzijo, Toda istočasono, ko so vrgli naše rojake na cesto, je bilo n. pr. v Mariboru pri sodišču sprejetih v službo 11 Wranglovcev, ki ne razumejo našega jezika, ne poznajo naših pismenk in naših zakonov. — Gospodje od vladne večine, če vi smatrate, da je to postopanje pravilno, vas ne razumem.
Beograd zapravlja begunske dokumente. Kdo je kriv, da ne morejo naši begunci, ako bi hoteli, nazaj v svojo domovino, je povedal narodni skupščini in poslancem Žebot, ko je izvajal: Gospod zastopnik vlade je poprej izjavil, naj se vrnejo begunci nazaj v bivšo domovino. (Minister dr. Krstelj: «Ja nisam ovo kazao!«) Vi ste to rekli, gospod minister! Cela zbornica je priča! (Minister dr. Krstelj: «Dobro«!) Toda tudi, ako bi hoteli vsi oni, katere je usoda vrgla iz Primorske in Koroške v naše kraje, iti danes nazaj v svojo domovino, bi tega ne mogli storiti, ker jim je naša slavna uprava zapravila njihove dokumente. Na stotine slučajev je, da so ljudje prosili za opcijo in poslali iz svoje občine akte v Ljubljano, iz Ljubljane so poslali akte v Beograd, a v Beogradu danes teh aktov ni nikjer. Prav je imel kmet na zboru v Savinjski dolini, ki je rekel: «Prihodnjikrat, ko se bo smrt klatila po Savinj ski dolini, jo bom pobasal v .vrečo in poslal v Beograd, da se nikdar več ne vrne v Slovenijo, kakor se izgubijo akti, katere pošiljamo v centralistični Beograd«. V klubu imam 5 pisem utogih slovenskih primorskih družin, ki so optirale za naše državljanstvo. Njihovi akti romajo že pol leta, že leto dni okoli. Vprašal sem po njih v notranjem ministrstvu, a aktov ni nikjer. — Iz Ljubljane so jih poslali v Beograd pod to in to številko, a tu jih «nema«. Tako ti ljudje sedaj nimajo ne dokaza, da so, državljani Italije, ne dokaza, da so državljani Nemške Avstrije ali naše države. Tako se postopa tu v Beogradu z begunci iz Koroške in Primorske.
Rusom proste železniške vožnje — Korošcem in Primorcem pa ne! Zgoraj omenjeno je očital sedanji vladi poslanec Žebot in rekel: Ruskim beguncem dajete — če-ne vsem, pa vsaj nekaterim — prosto vožnjo po železnicah. O tem sem se sam prepričal. Toda če naši begunci prosijo, se prošnja odkloni. Tako postopate s sinovi in hčerami našega naroda, ki je toliko trpel, bodisi v Primorju, bodisi po plebiscitu na Koroškem,
Apel poslanca žebota za skupen nastop zbornice pri odpomoči našim beguncem: Prosim vas, ne pojdite preko teh vprašanj tako hladno na dnevni red, kakor
-	......................................... n ...m.——-
greste preko takih vprašanj vedno. Prosil bi vas, da se vsi skupaj potegnemo za te trpine, ki so pred vojno alf med vojno ali po preobratu agitirali in delovali za našo veliko narodno ideje in za našo državo. Ti ljudje so s svojimi družinami vred danes kandidati jetike radi pomanjkanja, radi tega, ker jih država noče poznati in neče podpirati tako, kakor podpira Wranglovce. Končno prosim celo zbornico, da blagovolite vsi v tem vprašanju vsaj enkrat glasovati z opozicijo.
Dnevne novice.
Pozor na modri križ in na položnice! V znamenje^
da naročnina na «Stražo« dne 1. ali dne 15. julija poteče! Vsem, ki so pred enim mesecem dobili modri križ in položnice, pa še naročnine niso poravnali, se list prihodnji teden ustavi. — Upravništvo «Straže.«
Našim somišljenikom in volilcem! Iz Beograda razglašajo, da bodo volitve v oblasti že dne 28. julija. Podrobnosti glede izvedbe volitev še niso nikomur znane, ker še Beograd ni niti imenoval velikih županov, niti okrožnih načelnikov, ki bi naj pripravili vse potrebno za volitve. Vendar pa opozarjamo naše pristaše, naj se nikar ne pustijo ujeti nasprotnikom na limanice, da bi podpisovali kake kandidatne liste, katere jim bi mogoče ponujali v podpis. Tajništvo SLS in KZ bo pravočas no razposlalo na vse zaupnike natančna navodila glede volitev in kandidatnih listin. Da ire ho nepotrebnih! zmešnjav in nepotrebnih potov krog raznih oblasti, bo-; dite previdni ter se držite navodil tajništev naše stranke! Pozor!
Dne 19. t. m. je zatisnil od dolgotrajne bolezni izmozgani č. g. župnik Jurij Selih za vedno svoje oči. —• Blagopokojni je bil rojen dne 15. aprila 1861 v Špitaliču ter posvečen dne 18. julija 1887. Zadnji čas je dolgo let župnikoval pri Sv. Kunigundi na Pohorju, kje® je stopil vsled bolehnosti v pokoj in tamkaj tudi umrL Rajni je bil goreč duhovnik in vnet zagovornik antial-koholnega gibanja na Slovenskem Štajerskem. Pogreb blagopokojnega se je vršil ob 11. uri predpoldne dne 21. junija. Rajnemu sobratu bodi zemljica lahka, ker v; življenju in na zemlji je mnogo pretrpel radi bolezni.
Dr. Ivan Janežič. Iznenadna vest o nepričakovani smrti g. dr. Ivana Janežiča, profesorja bogoslovja v p., škof. konzislorijalnega svetnika itd., me je globoko pretresla. Njegovo za vse dobro in plemenito, krepko izpisano pero je za vedno — zlomljeno. Kot urednik in izdajatelj novomeške «Sedanjosti«, katero je pokojnik gmotno in z dopisi marljivo in vztrajno podpiral, štejem si v dolžnost, da se tudi na tem mestu hvaležno spo minjam svojega dobrotnika in sotrudnika. Njegova krepka osebnost in z globokim rodoljubjem navdahnjena plemenita duša je odsevala iz vsake njegove vrstice. Zlasti je blagi pokojnik pravilno in ljudstvu dostopno pojmoval in razlagal načelo avtonomije in v njem izražen boj za samostalnost Slovenije in njenega prebivalstva. V tem smislu je v javnosti, posebno pa v «Sedanjosti«, avtoritativno branil in zastopal koristi večstomilijonskega premoženja bivše kronovine Kranjske. Še predno je ta pereča zadeva zapuščine avtonomnega premoženja dežele Kranjske stopila v odločilen štadij rešitve, je angelj smrti iztrgal iz rok d”; Janežiču njegovo rodoljubno pero. Bog mu daj večni mir in pokoj! — Fran Radešček.
Volitve in krize. Listi vsak dan prinašajo vesti, vedno nove revizije o volilnem zagonu in o terminu za volitve. Sedanji, od večine poslancev predloženi načrt, ima namen, da izloči male stranke. Socijalni demokrat-je, narodni socijalisti, republikanci in enake male frakcije bi po tem načrtu ne prišle pri bodočih volitvah V poštev. V Sloveniji bi tudi demokrati izginili iz površja. Na Hrvatskem bi istotako HPS, kakor tudi JDS bile hudo prikrajšane. Tudi večinske stranke še niso popolnoma na jasnem. Sigurno, da takim poslancem, ki so malo šli med narod, okrajne in osebne kandidature niso ljube ter zahtevajo strankarske liste. Te dni se mnogo govori, da bodo volitve v skupščino še to je-
sen.	Radikalci, posebno ekstremisti bosanske vrste trdijo, da bo šla vlada narazen in da bo Ljuba Jovanovič vodil volilni kabinet. Velesrbi bi radi pri bodočih volitvah uveljavili nasilni volilni sistem iz Budimpešte. Napetost med radikali in demokrati je dosegla višino. Kumanudi in Pribičevič sta glavna ovorä v demokratski stranki, da se demokratski klub ne more več sporazumeti. Veliko se v Beogradu govori o aferi ministra Žerjava in zapravljenih milijonov Jadranske banke. Treznomisleči demokrati se bavijo z vprašanjem, da se slovenska JDS izključi iz jugoslovanske —* JDS. Novejše vesti pripovedujejo, da radikali ne bodo dovolili Kumanudi ju niti proračuna niti posojila. Labirint, zmešnjava je vedno večja. Mogoče je nenadna odgoditev zbornice. Srbijanski mogotci so izgubili glavo. Zmaga avtonomista Spaho v Sarajevu je položaj Vladne večine še poslabšala. Politiki, ki so v zvezi z dvorom trdijo, da bo kraljeva dvojica brzojavno pozvana v Beograd. Pašič je silno nervozen. V zbornici se opaža, da radikali mnogo konferirajo s Protičem.
Nakaza zakonske predloge za državnozborski volilni red je zdrhžila opozicijo v zakonodavnem odboru V enoten in odločen nastop. Posledica tega nastopa, Če bo dosledno izvajan, bo, da se vladi kaj lahko pripeti, da bo njena večina brez moči, da še dalje izigrava glasovalni aparat v parlamentu. Ajdimo kuči, nema kvo-ma!
«Kmečki fond«, ki ga je ustanovil dr. žerjav z Redarjem Jadranske banke, izvabljenim na goljufiva ime na Markovič,! Lavrič, Smola,. Korenjak itd. z raznimi sumljivimi svinčenimi in sjndikatnimi kupčijami nat škodo splošno-narodne koroške zadeve, odkriya zavesa koruptne gnjilobe policajdemokratskih krogov. Ray-
*. ’ «'-tu
na tel j Jadranske banke, g. Ciro Kamenarovič, objavlja, kako je dr. Žerjav inkasiral protivrednost vagona Ko-koschineggove manufakture, torej protivrednost 10 izvoznic ja-e, 'Viatmnin y švico. beda; je jasno, odkod je dr. Žerjav «posojal« denar samostojni stranki in nje-mim prvakom. Niti «Kmetijski list«, še manj pa dični minister Pucelj, mesar in volovski prekupčevalec, nista še pojasnila, javnosti, kako je vrnjeno tistih 400.000 K, katere jim je «posodil« dr. žerjav na škodo splošno-»arodne stvari. Sedaj tudi vemo, kdo je prodal avtonomijo centralistom, Slovenijo Srbom, in Koroško Nemcem: barantaši z volimi, z jajci in z narodnimi interesi ter z ljudskimi žulji!
Dr. Gregor Žerjav, kakor čujemo, namerava spremeniti svoje ime. Odslej se bo imenoval žerjav Gredol. Izpred vrat nizke temnic^ se je dvignil po čudnih potih milijonske hrbtenice Jadranske banke v nedogledne ministrske višave, dokler ni padel zopet pred — sodnika. Gregor — gredol!
Dvojna mera. Prekrstitev Novačanove «Naše vasi« izpod okrilja srbske zemljoradniške 'stranke se je ob Radičevem botrinstvu izvršila pod imeno m«Nova vas« in z razpetimi jadri zaplula v republikanski vrtinec. Kdo bi zameril? če poleg vedno plenjene belgrajske «Republike«, katere zaplembe sodišče v večini slučajev sploh ne potrdi, obstoja vkljub nasilnemu režimu naj -reakcij onarne j še vladavine , tudi Radičev «Slobodni dom« v Zagrebu, pač bi ne smelo biti ovire, da si tudi Novačan zatakne v gumbnico svojo republikansko — «Novo vaš.« Zemlja svojega toka zaradi nje pač ne bo j spremenila. Toda državno pravdništvo v Celju hoče biti bolj papeško od papeža. Popolnoma je pozabilo, da us tava (pomni : centralistična ustava!) velja ravno-tako za Belgrad in Zagreb, kakor za Celje. Enostavno je prepovedalo nadaljno izhajanje «Nove vasi.« To je torej proslula policaj demokratska «svoboda tiska« v Jugoslaviji! Manjka samo še to, da se v Sloveniji zabrani] o kratkomalo vsi listi, ki prinašajo Kamenarovi-čeva poročila o lopovščinah liberalcev in njihovega — samostojnega repka.
Na pokojnega škofa dr. Napotnika se sklicujejo naši brezverski samostojneži, ko pišejo v zadnjem «Kmetijskem listu« zoper katoliške shode. Katoliški shodi, na katerih naše Verno ljudstvo navdušeno manifestira za svojo katoliško vero in za krščansko šolo ter glasno obsoja samostojneže, demokrate in socijalne demokrate, ki hočejo katoliško cerkev zasužnjiti in podjarmiti Pribičeviču in drugim framasonom, so samostojnim trn v peti. Zahtevajo, da jih cerkvena oblast takoj prepove. Pravijo, da je bil tudi pokojni škof dr. Napotnik proti takim shodom, kar seveda ni res. Pokojni škof dr. Napotnik je govoril kar najbolj navdušeno na vseh slovenskih katoliških shodih. Nameraval je tudi sam v Mariboru prirediti tak shod ter ga kolikor mogoče temeljito pripraviti. A prehitela ga je huda bolezen in •j smrt. Na tega navdušenega škofa se torej salboverni samostojneži naj nikar ne sklicujejo. Pozivamo poslanca Mermoljo in Kušarja in druge, ki so hodili ob ustanovitvi samostojne stranke moledovat k pokojnemu škofu dr. Napotniku, da naj prepove duhovnikom agitacijo zoper samostojno stranko, da nam odkrito povejo, kaj jje dosegla dotična deputacija. Pobrati so morali ti samostojni apostoli šila ih kopita ter jo pobrisati iz škofije tako, da se niti ozreti niso imeli časa. Tako drastično je pokojni škof mariborski pokazal svojo naklonjenost samostojnežem! Je pač že tako: Kdor je proti veri in cerkvi, takega katoliški škof mora obsoditi!
Z apelom na prometnega ministra hoče zaspani ljubljanski «Narod« odstraniti prometno krizo in zato ne zahteva v svoji sobotni številki nič več in nič manj kot militarizacijo železniških prog v Hrvatski, ali kakor pravi, v Radičevi republiki, češ, da so na teh progah sami protidržavni elementi, ki ovirajo in zaostav-Ijajo promet cele države. Tako «Narod«, v beograjskem «Balkanu« pa Čitamo pod naslovom «Iz lude kuče. (Iz norišnice). Država proti ureditvi prometa«, da je beo-
LISTEK.
Gladiatorji.
t Pf	Dròga knjiga. — Anteros.
(115. nadaljevanje.)
Huda je bila skušnjava za Britanca, da bi šel z njima. Pa globoko so sègle v njegovo srce besede, ki jih je čul ob grobu —.
Tudi njemu je bilo naročeno delo od Boga, tudi on Ü naj žrtvoval svoje slabosti in želje —,
Ako o pravem čašu posvari cezarja, bi mu morebiti še rešil življenje. In čimbolj si je želel, spremljati Ma~ riamno, tembolj se mu je zdelo, da je njegova dolžnost, jo zapustiti in se žrtvovati za dobro delo usmiljenja.
Tudi Kalha je tako sodil in je odločno prigovarjal Bski, naj stori kar se da za cezarja.
Mariamna je molčala in njene oči so prosile, naj ostane pri njej, pa pogumno se je obrnila v stran, zatajila svoje želje In preden še je pohitela hči v srečno očetovo naročje; je že bil Eska na pol pota k Cezarjevi palači. ■
, XV. ’■
Od mrtvih je vstal —.
Marsikatero popivanje je doživel tribun Julij Placid, marsikatero k^zep je že moral plačati, ki jo zahteva narava tudi od najkrepkejših, kadar prelomijo njeno postavo zmernosti v razkošnosti in uživanju—- toda nikoli, tudi po najfazuzdamh orgijah v Cezarjevi palači se mu še ni primerilo, da bi bile Vse njegove dušne in Telesne moči
grajska postaja, ki je vendar za državo najvažnejša in J>o svojem poslovanju tudi najznačilnejša, vsa naphana z vagoni, ki se po zanikrnosti direkcije plena in raznovrstnih državnih organov sploh ne ganejo z mesta in tako zaustavljajo ves promet. Podobnih člankov bi iz beograjskih in drugih srbskih listov navedli lahko celo vrsto, v najhujši krizi in v največjem neredu je baš promet v Srbiji, kjer ni «Radičeve republike« in kjer so največji državotvorni na železniško upravnih mestih.
Nove volitve v ljubljanski občinski svet so torej že razpisane. Volitve se bodo vršile v petek, dne 20. okt. t. 1. Priznati je treba, da se je vlada to pot nepričakovano hitro odločila za razpis. Da pa vendar ostane dosledna v svoji nedoslednosti, je vlada potisnila volitve kar na štirimesečno oddaljenost, tja v pozno jesen. Ker se z razpisom novih volitev prične volilno gibanje in volilni boj, je očividna namera vlade, pomagati demokratom na občinsko sedlo v Ljubljani zelo prozorna. Obstoječe medsebojno razmerje strank v Ljubljani pa dokazuje že vnaprej, da bo štirimesečni rok policajde-mokratom izpodjedel zadnji korenček njihovega življenja v občinski avtonomiji stolnega mesta Slovenije. Žerjavščino po mestih in njej žepno sorodno pucljev-ščino na kmetih je treba končno temeljito iztrebiti.
Meščanski šoli v Žalcu jemlje sklep višjega šolskega sveta v Ljubljani prvi razred in tako se ta šola odpravlja, ker ji bo razred za razredom tako odpadel. To šolo, ki so si jo kot prvo priborili Slovenci v nekdanjem graškem deželnem zboru ,jemlje sedaj policaj-demokratska «svoboda in prosveta.« Zaprte bolnice, u-kinjene šole, nabito polne kasarne — to je znamenje in proslava današnjega režima!
Sprejemni izpiti se bodo vršili na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru dne 30. junija in 1. julija t. 1.	.
Policijski izpiti. V Beogradu se je te dni dovršil že četrti kurs na policijski šoli. Od 51 kandidatov, ki so ga obiskovali, jih je 22 položilo izpit z odliko, 19 z zelo dobrim, 9 z dobrim uspehom, 1 je pa odstopil. To je nova vrsta policajdemokraške «prosvete«, ki ima večino odličnjakov. — Policijski gojenci se vežbajo in likajo, da bodo dobro uradovali. Mogoče tako, kakor poroča sarajevski « Journal.« Trgovec Salatič je dobil poziv, da naj pride na policijo. Pozivnica ne pove kakega razloga, ima pa tole opazko: «Če ne pride v dveh urah, ga bo clo policaji prignali.« Ta policaj, ki na tak način zove ljudi, ima gotovo odliko na beograjskem policijskem kurzu.
Ubojstvo vojaka Cvetka v Slov. Bistrici. Vojni minister je odgovoril dne 16. t. m. narodnemu poslancu Žebotu na njegovo interpelacijo glede usmrtitve rekruta Cvetka dne 19. aprila na postaji Slov. Bistrica, da pride vojak Bogdanovič, ki je brez potrebe ustrelil rekruta Cvetka pred vojno sodišče. Ob enem bo tudi moral Bogdanovič'plačati sorodnikom ubitega Cvetim odškodnino.
Bankovci po 5 dinarjev izgubijo dne 1. julija t. 1. svojo veljavo. Do zadnjega junija jih še lahko zamenja te pri podružnicah Narodne banke v Mariboru ali v Ljubljani, po 1. juliju pa jih hote morali poslati v Beograd, ako jih hote hoteli zamenjati. Skrbi naj torej vsak, da se teh bankovcev še do dne 30. junija iznebi, da ne bo pozneje trpel škode.
Drugi zakon pravoslavne duhovščine. Te dni je predal dr. Irinej Čirič, vladika novosadski, Sv. arhijer-skemu saboru elaborat o drugem Zakonu pravoslavne duhovščine. Vladika Čirič upa, da bo rešena cela zadeva v ugodnem smislu in se bodo pravoslavni svečeniki lahko tudi ženili, ako jim je Umrla prva žena, v — drugič!
Nov vozni red za vse proge Štajerskih železnic, veljaven od 1. junija t. L, je izdala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 40 para. Vozni red je zelo natančen in praktičen, ker še vtakne v listnico in se ga ima lahko vedno pri sebi. Ga toplo priporočamo!
tako popolnoma razdjane in razorane, kakor tistikrat, ko sé je zbudil iz mrtvaškega spanja, ki ga je objelo po njegovi napitnici na Valerijo.
Ko se mu je vrnila zavest, je najprvo občutil skrajno bolestno vrtoglavost, popolnoma zmeden je bil, d§ ni vedel, kje je, niti kako je prišel v ta položaj.
S težavo je sedel na divan in zdelo se mu je, kakor da bi se mu bila svinčena krogla zavalila po možganih. Žila mu je utripala vročinski, njegove roke so bile otečene, trde in neobčutne, njegova usta izsušena, ustnice so mu bile razpokane in divje ga je bolela glava.
Glavobol po pijanih nočeh mu je bil znan pojav in vedel je, kako je treba zdraviti take^ posledice.
Skočil je po koncu, ne meneč se za divje bolečine, ki so mu šinile po vseh udih pri tej nenadni kretnji, zagrabil je čašo z mize, si jo napolnil do vrha s falerniča-nom in jo jo vkljub ogabnemu okusu, ki mu ga je povzročal vinski duh, izpil do dna.
In zgodilo se je, kar je pričakoval.
Zdravi|Sje učinkovalo v trenutku. Dobil je moč, da se je postavil na noge. Potegnil si je z roko^ po čelu in se z vsem naporom svoje volje prisilil k razmišljanju.
Začel je vezati dogodke, ki so bili vzrok njegovega opojnega spanja —.
Stopnjema, enega za drugim, kakor člene verige, je zasledoval doživljaje dneva. Začel je daleč od zadaj, okoli poldneva, in neposredna preteklost mu je prišla vedno ostreje v spomin.	.	.
Spomnil se je Valerijinega obiska —. Sedel je z njo na divanu —. Kje je bila sedaj — ?■ S praznimi očmi je pogledal .krog sebe, kakor bi mislil, da jo mora še najti
V Sobi — .	-j;'-’	■ "LL
Zagledal je: na krožniku čaši —. Ena izmed njiju je bila napol prazna —.	>■■!:	, i
Trditi, da je imel Placid vest, bi se pravilo, zmešati
Iz Maribora.
Lepo priznanje jim je ušlo. «Tabor« od torka je spustil v svet sledeče beležke vredno priznanje: «Da sa je šolstvo na meji in v Mariboru po prevratu še precej hitro -in dobro uredilo, to je pred vsem zasluga sedanjega višjega šolskega nadzornika dr. Poljanca in pa tudi tedanjega poverjenika dr. Verstovšeka, ki sta dobro poznala krajevne razmere in potrebe.« Tokrat priznava . «Tabor« dr. Verstovšeku vsaj polovico zaslug na hitri ureditvi obmejnega šolstva, a ravno mariborsko JDS glasilo je pisalo svoj čas o Verstovšekovih zaslugah na šolskem polju čisto v negativnem smislu. Demokratie.
■ pač morajo včasih prezreti ali zanikati tudi največje < nepristranske zasluge kakega njihovega nasprotnika.
Sokolska koračnica in Telo va procesija. Minulo nedeljo je spremljala Telovo procesijo pri mariborskih frančiškani^ vojaška godba, ki je pri obhodu pridna švirala sokplsko koračnico. Značilno: izrazito katoliška procesija in menda nalašč — sokolska koračnica!
Ponočnjaški davek se po mariborskih gostilnah ili kavarnah za sedaj enkrat prav pridno ter vestno pobira. Nekateri ga plačajo kar po dvakrat: v gostilni ter kavarni. Pred davkom bežijo iz javnih lokalov za enkrat oni, ki so pred upeljavo davka najdalje popivali in veseljačili in sedaj z begom iz gostiln nekako protestirajo proti novi, a pametni ponočnjaški davščini. Novi davek na ponočnjaštvo bo nosil občini in mestnim, revežem lepe svote in je res hvalevredno, da morajo tudi bogatejši sloji nehote spuščati drobtinice raz svojih obloženih miz za reveže, česar bi sicer gotovo ne storili. Po preteku dobrega meseca ne bo godrnjal nikdo več zoper davek na ponočnjaštvo, ki pa je v prid mestnim revežem.
POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
Prekmurski narodni izdelki na razstavi. Pokrajinska obrtna razstava obeta postati prav zanimiva ten bo ilustrirala razvoj obrti v vseh pod mariborsko oblast spadajočih pokrajin. Posebno zanimiv pa bo brezdvomno prekmurski s svojimi pristno domačimi izdelki, kakor za-;« boji, omare in zibike, kakoršne so v rabi v Prekmurju, pa tudi drugi predmeti, o katerih ve pri nas le malokdo. Za ta bo razstava zanimiva tudi za vsakega neobrtnika.
Velik obrtni shod ob priliki razstave. Ob priliki pokrajinske obrtne razstave v Mariboru se bo vršil tudi velik obrtni shod, katerega se udeleže obrtniki iz cele naše države in je zato posebne važnosti. Zato opozarjamo že danes vsa obrtna > društva na ta shod, ter jih pozivamo, da se za to že danes pripravljajo. Razpravljalo se bo o vsefe aktuelnih vprašanjih obrtništva, o njega zaščiti itd, kakor tudi o ustanovitvi Zveze obrtnih zadrug, odnosno ustanovitvi enotne organizacije. Obrtna društva naj že sedaj zbirajo tozadevni materijal in predloge, da bo zborovanje tém temeljitejše in uspešnejše. O podrobnostih bomo še pravočasno poročali.	■
Vinška p o s k u š n j a na razstavi. Ob priliki razstave se bo vršila v posebnih paviljonih pokušnja žlahtne
kapljice, ki priraste v naših bogatih krajih. Razstave sé lab ko udeleži vsak vinogradnik, Podrobnosti bomo še poročali.
Več ministrov in poslancev si bo ogledalo: pokrajinsko obrtno razstavo. Ker se bo istočasno vršil tudi obrtni shod, je upati, da bomo imeli pri tej priliki najboljši uspeh, ker bodo merodajni faktorji na lastna ušesa .slišali naše zahteve in želje. Noben obrtnik ne sme ostati doma. Vs.e mora na plan! Pokažimo kaj znamo, koliko nas je in ■ morali nas bodo upoštevati. Vsi za enèga, eden za vse!
Vzgajajte vajence k delu! Po vojni je veselje do dela zelo padlo. Zato ga je trebo zopet vzgojiti in obuditi. Začeti pa moramo lam, kjer vojna še ni pokvarila, pri obrtnem naraščaju, pri vajencih. Na obrtni razstavi bo poseben oddelek za vajence, v katerem bodo brezplačno razstavljena vajeniška dela. Najboljša dela se bodo nagradila, kar ne bo samo v čast vajencu, temveč tudi mojstru, ki je vajenca vzgojil in učil. Mojstri! Dajte vajencem priliko in potrebni materijal, da izvrše kako primerno delo, seM v ponos, obrti pa na čast!
Kraljeva 1 ov s k a o b 1 e k a, ki jo izdela krojaški mojster g. Orač v Slovenski Bistrici, bo razstavljena na pokrajinski obrtni razstavi. Obleka bo res mojstersko delo, ki je vredno, da si ga človek ogleda.	s
vse pojme. Že zdavnaj je udušil in uglušil tega Svojega opominjevalca.
Pa ko je zagledal napòl prazno čašo in se spomnil svojega obiska pri Petozirisu in strupa, ki si je z njim hotel zagotoviti sužnjev molk, ga je vendarle stresi? groza po vsem telesu: Toda še preden ga je minila grozote, se mu je zasvetilo v spominu, — skrivnost, ki je.zapjo vedel ä Eska, zarota zoper cezarja, usodni naklepi, ki je njihovo izvršitev vsak trenutek prinašal bliže in bliže, — vsè tò mu je na mah šinilo skozi glavo in za hip je obstal kékòk okamenel pred brezdnom, ki se je odpiralo pred njim.
Toda z nevarnostjo mu je prišla tudi odporna sila. Tak je bil njegov značaj. .	'	/v-i
»Končno«/je dejal in se pijano prijemal za mižo, ; «čaša je skoraj prazna, strup je storil svojo dolžnost. .— : Najprvo bom pogledal, kje leži tista mrhovina, in pOtéift je še Časa dovolj, da poiščem, kje tiči Valerija!« * ■
Če bi ga ne bili boleli vsi udje, bi se bil po svoji na* vadi s hudobno zadovoljnostjo nasmejal, ko je pomislil, kako navihano je ukanil žensko, ki ji jé pravil, da jo ljubi. Pa mesto smeha se mu je obraz bolestno spačil in S klepetajočimi zobmi in tresoč se ria vsem telésu ter z . negotovim, opotekajočim se kóràkom se je napotil ven na dvorišče. Na lastne oči se je hotel prepričati, da leži mrtva in trda na kamenju orjaška postava sužnja, ki se ga je tako zelo bal —. •
Na dvorišču ni bilo nikogar in prazne so ležale verige : na kamenju —.,
Strah bi ga bil popadel, da ga ni jeza še huje da« vila —.	.
Ni bilo dvoma, Eska je ušel in njegovo, tribunovo življenje je bilo popolnortia v sužnjevih rojkéH,--r'.ì	'
(Dalje prihodnjič).
Paviljoni se začnejo že prihodnje dni postavljati. Opozarjamo ponovno vse one, ki nameravajo zgraditi lastne paviljone, da predložijo tozadevne načrte razstavnemu odboru v odobritev, na kar še le lahko pričnejo z zgradbo.
Vrtno veselico priredi Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru in sicer v nedeljo, dne 2. julija t L .na vrtu restavracije Gambrinus. Začetek ob 15. ari. Konec ob 24. uri. Vstopnina 5 dinarjev za osebo. Cisti dobiček je namenjen v pvdporo bolnih tovarišev.
LES, vsakovrstni,
rezan in v hlodih kupuje v vsakih množinah po dnevnih cenah »Lesna in kovinarska zadruga v
V Kanzasu, Amerika! Mlinarski vajenec IKdor posodi šivilji
got j se sprejme v umetni mlin, biti v duhu poštenosti 5000 K
i Tosi d Kotnik Kot i se sErcJulc v umetni mlin, biti
ass ìmora p°štenih statišeT- p°oudbe
umrl je neki _ dediči pridejo
Kotnikovi, vsi menda od Pohorja ,
_ doma, v poštev. Natančnejše ; ^alec' Strnišču pri Ptuju«- Istotam se : podatke v pisarni dr. Rapoc, kupi dobro ohranjen kovaški. odvetnik v Mariboru.	268
meti.	26'
5000
pol leta proti obresto vanju 40 K pod »Poštenost«, poštno ležeče J od 1000 K ali skupaj 200 K? —
269 Poštenost zajamčena. Naslov v gm ' upravi lista.	272
KISOVA KISLINA SO [ kemično čista
ima na zalogi ter edino zastopstvo za Slovenijo
GOSPODARSKA ZVEZA, r. z. z o. z. LJUBLJANI PO MICA V CELJU
Razlagova, ulica JL
Ima vedno na zalogi lepo zdravo koruzo, oves in vse mlevske izdelke, kakor tudi špecerijsko in kolonijalno blago po najnižji ceni. Kupuje dobro obranjene balone od kis. kisline (vsebina 30— (.0 1) in plača po najvišji ceni. Dalje preskrbuje vsakovrstne poljedeljske stroje, kakor: mlatilnice, čistilnike za žito, trijerje, slamoreznice, raznovrstne pluge, preše za sadje in grozdje, dalje vsakovrstna najboljša in najzanesljivejša semena, kakor tudi umetna gnojila, katere ima vedno na zalogi centrala v Ljubljani.	i_6 27t	Postrežba točna in solidna.
Prodaja lesa.
Cerkveno predstojništvo na Ojstrici pri Dravogradu proda približno 600 m3 smrekovega in borovega lesa dražbenim potom. Javna1 dražba se vrši dne 27. junija 1.1., ob 11. uri, v občinski pisarni v Dravo gradu. Prodajni m sečni pogoji, kakor tudi druga pojasnila se dobe pri podpisanem uradu in se naznanijo interesentom tudi pri licitaciji.
Cerkveno predstojništvo na Ojstrici,
dne 17. junija 1922.	1—3 270
Razglas.
Carinarnica Mariborska naznanja, da se vrši od srede, dne 21. t. m. naprej javna licitacija razne robe v skladišču II.
Maribor, dne 16. junija 1922.	267
Ili, emisija delnic Jadranske banked.d. w Beogradu.
Izvršujoč sklep rednega občnega zbora delničarjev od dne 27. maja 1922, objavlja podpisani upravni svet
povišanje delniške glavnice od K 120,000.000 = Din. 30,000.000
na K 24O.COO.O0O — Din. 60,000.000'-
z izdajo novih
nom. K 120,000.000-— = Din. 30,000.000'— t. j. 300.000 kosov delnic po nom. K 400'— = Din. 100'—
s cranico na divietando n lato 1922.
Emisija novih delnic se bo provedla pod sledečimi pogoji:
1.	Delničarji imajo pravico, da na vsako staro delnico optirajo po eno đetaieo III. emisije po tečaju K 640'— = Din. 160— plus 5% obresti od
1.	januarja do 30. junija 1922. (K 16-— = Din. 4'—) od kosa, plačljivo pri podpisu. n2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni s\iei a ta način, da jih odstopi v prvi vrsti delničarjem, ki žele nadaljnjih delnic preko prvenstvene prävice, a potem tudi nedelničarjem.
Cena neoptiranih delnic je določena na K 760.— = Din. 190'— plus 5% obresti od 1. januarja do 30. junija 1922. (K 19'— = Din. 4 75) za kos in se mora plačati ob priliki priglasa.
Kar bede podpisano in vplačano preko števila neoptiranih delnic, se bode repartiralo, a preostala položena vplačila se bodo vrnila.
3.	Delničarji, ki hočejo izvršiti svojo pravico opcije, morajo predložiti svoje stare delnice v svrho prežigosanja v času od 15. do 30. junija 1922. pri blagajnah:
a) Jadranske banke d. d. v Beograda ali pri njenih podružnicah v Cavtatu, Celju, Dubrovniku, Erceguovtm, Jelši, Korčuli, Kotom, Kranju, Izubijani,Mariboru, Metkoviću,Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu;
V BEOGRADU, dne;i4. junija 1922. %
b)	Jadranske banke d. d. v Trstu ali pri njenih podružnicah na Dtinitjk,
v Opatiji in Zadru;
c)	Bauke in štedionice za Primorje d. d. na Sušaku ali pri njenih podružnicah na Rijeki in v Bakru;
d)	Frank Sakser, State Bank, New-York:
e)	Banko Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Fu ota-Arenas,
Puerto Natale«, Porvenir.
Isti zavodi sprejemajo tudi priglase izven opcije.
4.	Razlika med nominalno vrednostjo in emisijskim tečajem novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije rednemu rezervnemu fondu banke.
5.	Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršit vplačila, izgubi opcijsko pravico.
6.	V svrho zavarovanja III. emisije je osnovan poseben sindikat.
Clan sindikata more postati po določenih pogojih vsak delničar, ki ima ali zastopa najmanj 1000 delnic.
Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na Upravo sindikata pri Centralnem uradu Jadranske banke v Ljubljani, kjer se lahko poduči è podrobnih pogojih za pristop.
v o
CISTA BILANCA
Aktiva
31. decembra leta 1921.

Pasiva
!	Dinarji		Dinarji	
BLAGAJNA :				
a) gotovina		22,792.073	62		
b) žiro račun pri Narodni banki .	6,100.695	58		
c) kuponi		9.133	77	28,901.902	97
j VALUTE				1,838.478	°?
j MENICE 				85,401.267	02
j DEVIZE 		’		1,201.912	26
LASTNI VREDNOSTNI PAPIRJI .			61,243.790	Ò6
j KONZORCIJ ALNI POSLI ....			1,591.939	58
j DOLŽNIKI:				
a) denarni zavodi 		74,304.156	03		
b) ostali dolžniki 		245,649.896	71	319,954.052	74
DOLŽNIKI ZA GARANCIJE . . .			19,203.889	85
NEPREMIČNINE				6,158.290	— :
i INVENTAR				1 l	
	F :		525,495,524	35
	Dinarji		I Dinarji	
,	-		j 30,000.000	r
;	63,430.998	41	j 15,000.000	
. :	192,286,007	60	255,717.006	01
i .	2,000.000 194,805.937,	. 	 01	1%,805.937	01
.			19,203.889	85
.			I 4,245.705	34
			J 4,522.986	14
			I 525,495.524 »j	35 j
		•	f	
Upravni svet Jadranske banke d, d. v Beogradu: Predsednik,upravnega sveta:	Ravnatelj:
FRANJO DUBOKOVIČ L r.	Ć. KAMENAROvlč Ì. r.
/ član upravnega sveta.
V BEOGRADU, dne 31. decembra 1921.
DELNIŠKA GLAVNICA . REDNI REZERVNI FOND . VLOGE:
a)	na knjižice.......
b)	na tekočih računih UPNIKI:
a)	reeskompt pri Narodni b
b)	ostali upniki ....
GARANCIJE...............
PREHODNE POSTAVKE . ČISTI DOBIČEK LETA 1921
Primerjali s knjigami ter našli v redu: NADZORSTVENI SVET:
JANKO JOVAN 1. r. GUSTAV PIRC i. r. Dr. Otokar Rybäf I. r.
itrfiplsl In urfoinik: Konzorcij «Strain.«
Odgovorni uradnih: Vlado Pušenjak.