LETNIK XVI., ST. 8 (731) /TRST, GORICA CETRTEK, 3. MARCA 2011 www.noviglas.eu SETTIM AN ALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA NOVI CENA1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY WM NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. IANUARJA 1996 Uvodnik Danljel Devetak Mrksmisla zazivljenje Ttde in vznemirljive so bile besede, ki jih je prejänji teden v Gorici izrekel dr. Branko Cestnik: "Zemlja naj bo tistega, ki hode zi-veti". Na vederu o t. i. pop ljubezni in njenih "sadovih" je namred omenil neizprosno po-grezanje Evrope v demografsko zimo brez pri-mere. NaSa stara celina je vse bolj kontinent starih ljudi, celotna civilizacija ne kaze volje do zivljenja, v strahu in nemodi se umika in izu-mira, medtem ko Arabci prezijo za vogalom... Da smo pred samomorom Evrope, je pred nekaj tedni, prav tako v Gorici, ugotovil tudi trzaSki Skof msgr. Giampaolo Crepaldi, ki je dodal, da naäa celina nima ved zaupanja ne vase ne v prihodnost. Nima ved kaj povedati. "Cez 30 let bomo Evropejci manjSina na svoji zemlji", je povedal. Clovek je izgubil smisel za Boga in z njim veliko obzorje, ki daje smisel. "Prisiljeni smo iti naprej, toda Se sami ne ve-mo, kam gremo". Hude dase napoveduje tudi Mednarodni inSti-tut za druzinsko politiko, ki je v porodilu o evoluciji druzine v Evropi nedavno zatrdil, da so poglavitne tezave Evropejcev: staranje pre-bivalstva, kritidno nizka rodnost, sLopnjujode vedanje Stevila splavov, propad zakona, eksplo-zija razpadov druzin in izpraznjevanje domov. Brez bistvenih sprememb v druzinski zakono-daji evropskih drzav nas neizbezno dakata "propad socialnega sistema in bankrot evro-pske socialne drzave". Padec Stevila prebival-cev ze nekaj dasa prepredujejo samo priseljen-ci. Stevilo zakonskih zvez je v zadnjih 30 letih padlo za detrtino, vsak tretji otrok je rojen iz-ven zakona; v nekaterih drzavah je Stevilo lodi-tev doseglo Stevilo porok. Naravnost dramati-dno je Stevilo splavov: v Evropi jih vsako leto izvedejo nad milijon dvesto tisod. Vsakih 25 sekund preneha biti srdece bitjeca, ki ne bo nikdar zagledalo ludi sveta. V Evropi tudi vse ved ljudi - krepko dez 50 milijonov - zivi sa-mih. Ni potrebno biti strokovnjaki, da bi dou-meli, kakSna prihodnost se nam piSe, in to ne le v Evropi. Predsednik ZDA Obama je pred nekaj dnevi postavil pod vpraSaj ustavnost zakona, ki opredeljuje poroko izkljudno kot zvezo med moSkim in zensko. Uvedba homo-seksualnih porok in posvojitev otrok v isto-spolne skupnosti buri duhove tudi v Sloveniji, kjer ze ved mesecev poteka javna razprava o predlogu spornega druzinskega zakonika. Pod pritiskom mednarodnih organizacij in lobijev, ki vsiljujejo svojo ideologijo, si medijsko agre-sivna skupina pod krinko dlovekovih pravic prizadeva za redefinicijo poroke, posvojitve in druzine. Tradicionalno zakonsko zvezo med mozem in zeno bi rada izenadila z istospolno skupnostjo. Predlog je za veliko vedino ljudi nesprejemljiv, zato naj v skrajnem primeru od-lodajo vsi drzavljani. Napad na najboljSi vzorec za zakonsko in druzinsko zivljenje, ki se je sko-zi tisodletja pokazal za optimalnega za naSo ci-vilizacijo, je kratkoviden. Nismo "plitvoumni konservativci", de trdimo, da je osnovna celi-ca druzbe lahko samo druzina, ki zdruzuje dva spola in dve generaciji. Zveza med moSkim in zensko ni prezivet miselni pojem: trdna sku-pnost moSkega in zenske ter njuni vzgojni raz-seznosti so nenadomestljive za otrokov tele-sni in psihidni razvoj, ki je edini dinitelj pri-hodnosti naroda. Zalostno je ugotavljati, kako v srediSdu pozor-nosti takih razprav v Sloveniji in drugih evropskih drzavah niso ved otrok in njegove pravi-ce, temved odrasli in njihovi interesi! Prav tako je zalostno spremljati soodanja politidnih sil, ki tratijo das in energije v puhlih debatah, na-mesto da bi se lotili udinkovitih premikov v druzinski politiki, brez katerih smo tudi Slo-venci - kot vsi Evropejci - zapisani samomoru. Foto DPD Zadovoljstvo ob 10-letnici zascitnega zakona za Slovence Z vztrajnim prizadevanjem do popolnega izvajanja Vuvodnem delu seje IzvrSnega odbora Sveta slovenskih organizacij, ki je zasedal v sredo, 23. februarja v Trstu, je predsednik SSO Dra-go Stoka seznanil odbornike z uradnim koncem komisarske uprave Slovenskega stalnega gle-daliSda ter z nastopom novega upravnega odbora. Prl tem je de-stital Maji Lapornik za imeno-vanje na predsedniSko mesto, priznanje pa si zasluzita tudi Andrej Berdon za opravljeno delo kot komisar ter Walter Bandelj za sodelovanje pri pisanju novega statuta. SSG, ki je ena izmed osrednjih ustanov slovenske na-rodne skupnosti, ima tako trdne pogoje za delovanje, zato SSO pridakuje, da bo primerno pri-rejena gledaliSka ponudba ter se bodo dosledno upoStevale pro-radunske postavke. IzvrSni odbor SSO je obelezil 10-letnico zakona 38/01 za zaSdito slovenske narodne skupnosti v FJK. O tej temi sta predsednika obeh krovnih organizacij SSO in SKGZ sklicala skupno tiskovno konferenco, ki je potekala 14. februarja v trzaSkem Narodnem domu in v popol- danskih urah na sedezu Svetovnega slovenskega kon-gresa v Ljubljani. SSO ocenjuje zaSditni zakon kot zgo-dovinsko prelomnico, kar se tide odnosa Italije do slovenske narodne skupnosti. Slovenci se moramo zavedati, da imamo z zakonom vrsto pravic, katerih se lahko in se moramo posluzevati. Po dru-gi strani pa nas do popolnega izvajanja zakonskih dolodil daka Se veliko dela. Pri tem so najbolj perede todke vidnost slovenskega jezika v javnosti in njegova uporaba z javnimi ustanovami, glasbeno Solst-vo ter vradanje imovine. Predsednik Drago Stoka je Iz-vrSnemu odboru predstavil Solski zakonski osnutek, ki ga namerava senatorka Tamara Blazina vloziti v italijanskem parlamentu. V kratkem bo osnutek obravnavala tudi Sol-ska komi- SLOVENSKIH 0RGANIZACI) TRST Ul. D» Torkov Glavni zbor slovenskega jezika, ki je potekal v Gorici, predstavlja po mnenju SSO pomembno novo-st pri neposrednem soodenju dezelne ustanove s slo-vensko narodno skupnostjo. Po oceni predsednika Stoke in ostalih udelezencev SSO je bilo goriSko sredanje pozitivno in pozitiven je bil tudi pristop dezelnega odbornika Elia De Anne, ki je v prvi osebi vodil zasedanje in pozorno posluSal vsak poseg. Pri tem SSO ocenjuje kot pozitivno dejstvo, da so imeli Stevilni predstavniki raznih slovenskih ustanov, organizacij in druStev moznost spregovoriti ter lastne posege povedati v slovenskem jeziku. Zal se te moz-nosti niso vsi posluzili. Predsednik Stoka je tudi porodal o 3. Koordinacijskem odboru ministrov Slovenije in Italije, ki je zasedal 17. februarja v Rimu. Pomembna odloditev je vzpostavi-tev delovnega omizja pri italijanskem predsedstvu ministrskega sveta, ki je bila napovedana za letoSnjo pomlad. Ce bo do tega res priäo v tako kratkem dasu, potem bomo lahko Slovenci v Italiji kondno dobili so-govornika pri italijanski vladi. Pri tem je IzvrSni odbor tudi ugotovil nekatere razlidnosti v izjavah za medije, ki sta jih lodeno posredovali italijanska in slovenska stran. V prvi vrsti zadevajo te razlidnosti glasbeno Sol-stvo, tako da govori tiskovno porodilo slovenske strani o odprtju slovenskega glasbenega konservatorija, italijansko pa le o moznosti slovenskega pouka v raznih udnih predmetih. Cudna je tudi izjava, da bo na rimski univerzi vzpostavljena katedra za slovenski je-zik in kulturo, saj ta katedra obstaja ze vrsto let. Mor-da je bila le zadasno nezasedena. Cloveke . Priloga Bodi clovek! V tokratni stevilki Novega glasa, boste, dragi bralci, nasli drugo sfevilko priloge Bodi clovek! Toplo jo priporocamo v branje. sija SSO. Svet slovenskih organizacij ocenjuje, da je vloga takega dokumenta v parlamentarni po-stopek pozitivno dejanje. Z zado-voljstvom ugotavlja, da je pri sesta-vi dokumenta dal svoj pomembni doprinos tudi prof. Tomaz Simdid, ravnatelj Dezelnega Solskega urada za slovenske Sole. IzvrSni odbor Sveta slovenskih organizacij je tudi sprejel v vednost vest, da je uredniStvo Primorskega dnevnika prekinilo izhajanje ne-deljske priloge i. podlistka. SSO obzaluje, da je do tega priSlo, saj si je priloga v svojem triletnem izhajanju pridobila precejSnjo priljubljenost. DEKANIJA StandREZ V sodelovanju s KULTURNIM CENTROM LOJZE BRATUZ in SD SON^NICA vabi na PREDAVANJA ZA UTRJEVANJE DUHA vsak drugi cetrtek v mesecu ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuz v Gorici •k "k "k 10. marca - dr. Anton Stres, ljubljanski nadskof KRISTJANOVO MESTO V DRUZBI 14. aprila - Joze Kopeinig VERA - KULTURA - DIALOG 12. maja - dr. Oskar Simcic KRISTUS DA! - CERKEV NE!? 3. marca 2011 Svet okrog nas NOVI GLAS GORICA | Srecanje z odbornikom De Anno Slovenski jezik: bogastvo za vse Odpadki y Neaplju-ravnanje do Romov-odganjanje beguncev Italija v primezu politicnih bumerangov Vtorek, 22. februarja, je bilo v goriSkem Avdito-riju sreCanje dezelnega odbornika Elia De Anne in nje-govih tesnih sodelavcev s pred-stavniki slovenskih ustanov, druStev, kulturnih in drugih niku sporegovorilo o stanju slovenskega jezika v ustano-vah, druStvih, vsakdanjem zivljenju; spregovorili smo tudi o izzivih in potrebah, ki so pred nami. Za odbornika De Anno lahko z FotoJMP zvez, na katerem smo dezelne-mu odborniku predstavili stanje slovenskega jezika pri nas. Glavni zbor manjSinskih jezikov Furlanije Julijske kraji-ne, Slovenski jezik: bogastvo za vse se je glasil naslov dolgemu veceru, na katerem nas je vec kot 120 predstavnikov slovenskega organiziranega zivljenja v Italiji (povabljenih je bilo ok-rog 250) dezelnemu odbor- veseljem zapiSemo, da je ko-rekten in pragmalicen moz in dober politik, saj zna posluSati, predvsem pa je pomembno, da moz nima predsodkov, in to se je na veCeru v Avditoriju v Go-rici tudi jasno videlo, ko je mir-no, a zelo odloCno odgovoril predstavnici Rezijanov, ki noCejo biti Slovenci, ampak nekaj povsem drugega. Pred-sednika krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudi PavSiC in dr. Drago Stoka, sta vecer uvedla, nato so sledili predstavniki naj-veCjih organizacij, ustanov, Se-le pozno pa predstavniki manjSih, a zato niC manj po-membnih druStev, nekateri pa smo svoje zapise poslali po elektronski poSti odborniku na Dezelo, da jih bodo s pridom uporabili, ko bodo pisali skle-pe. Nase delovanje je predstavil predsednik Zadruge GoriSka Mohorjeva dr. Damjan Paulin, ki je podfrtal predvsem raz-vejenost naSe dejavnosti, kar so v bistvu prikazali tudi drugi. Morda bi pod t:r-to omenjenega "Glavnega zbora slovenskega jezika'' lahko zapi-sali, da bi se dalo drugaCe in bolj usklajeno pred-staviti na so dejav-nost, Ce bi bilo pred zboro-vanjem jasno, kaj toCno dezelni od-bornik s sodelav-ci od nas pricakuje. Nekateri so, kot to vedno poäio v javnosti, govo-rili o pomanjkanju finanCnih sredstev - le zakaj so to vedno eni in isti? -, a se je iz kratkih komentarjev odbornika De Anne videlo, da ga ta plat ne zanima, ker jo predobro poz-na. Upajmo, da bo zborovanje po-magalo pri utrjevanju naSe pri-sotnosti v dezeli FJk. Zasedal je paritetni odbor m ■ •• VV» V ospreaju rezijanscina Zasedanje paritetnega od-bora 23. februarja je spremljala peSäca (kakih 20) Rezijanov, ki so pred vho-dom v dezelno palaCo v Trstu s transparentom in z letaki opo-zarjali na zahteve, CeS da jezikov-no ne spadajo v slovensko sku-pnost in da so Italijani. Paritetni odbor je imel na dnev-nem redu razpravo o avdiciji zu-pana obäne Rezija, ki jo je odbor opravil na prejSnji seji. Glede te-ga vpraSanja se je razvila poglo-bljena razprava in velika veäna Clanov odbora je bila mnenja, da politiäii pritiski in pouliCne ma-nifestacije ne bodo reäile vpraSanja zaSäte rezijanSäne, prej nasprotno. Rezijansko na- reCje ali jezik je veliko bogastvo za celotno skupnost in je zato tre-ba o tem razpravljati na strokov-ni in znanstveni ravni, ne pa na politiäii in upravni. Nesmiselno je, da obänski svet odloCa o je-ziku. To naj prepusti tistim, ki so poklicani za to. Danes je v Reziji najpomembnejSe, da se okrepita osnovna in srednja Sola, v kate-rih naj se pouCuje tudi rezijanSä-na, ki se je danes, zal, posluzuje vedno manj prebivalcev, predvsem mladih. Sola in kulturna druStva naj torej dajo novega za-gona vrednotenju jezikovnega bogastva. ZaSätni zakon, v kate-rega je Rezija vkljuCena, ne obve-zuje nikogar, ampak daje mozno-st posameznikom, da se prosto- voljno odloCajo in se posluzujejo pravic, ki jih zakon predvideva. Cas je za trezen razmislek vseh prizadetih in za strokovno obrav-navo jezikovnih zadev. Paritetni odbor je dal pozitivno mnenje glede razdelitve finanC-nih sredstev javnim upravam na podlagi 8. äena zakona 38/2001, ki predvideva rabo slovenskega jezika v javnih upravah. Razpo-lozljivost finanöiih sredstev je veCja od vpraSanih in je zato odbor predlagal ministrstvu, da bi zdruzili finanCna sredstva za 8. in 10. äen, ki za vidno dvojeziC-nost predvideva zelo omejena sredstva; le-ta ne zadoSCajo za predvidene projekte. Naslednja seja paritetnega odbora bo konec marca; na njej bodo razpravljali o mnenju komisije Evropske zveze glede stanja slo-venske manjSine v Italiji. Damjan Paulin Stalisce dezelnega svetnika SSk Igorja Gabrovca O reformi upr ivlj ja goratih obmocij Pristojna komisija dezelnega sveta, ki obravnava re-formo javnega upravljanja goratih obmoäj, je na predlog dezelnega svetnika SSk Igorja Gabrovca prisluhnila predsedniku paritetnega odbora Bojanu Bre-zigarju in predsednikoma krovnih organizacij SKGZ Rudiju PavSiäi in SSO Dragu Stoki, saj sta ti priznani na osnovi dezelnega zaSätnega zakona 26/2007. Nov zakon za gorata obmoCja na-staja, potem ko je Dezela uvedla komisarsko upravo vseh gorskih skupnosti v priCakovanju na nji-hovo ukinitev oz. preoblikovanje v osem t. i. gorskih zvez (Unioni montane), ki naj bi prevzele vo-denje osebja in veCji del pristoj-nosti nekdanjih gorskih skupnosti in zaobjetih obCin. Ukrep za zdaj zanima le videmsko pokraji-no, saj je skrb za briSki in kraSki del nekako poverjena goriSki in trzaSki pokrajini. "Smotri in uänki nove reforme so Se vedno precej nejasni in zmedeni, zlasti pa zaskrblja dejst-vo, da bodo dvojeziäie obäne v videmski pokrajini razdeljene med tri razliCne zveze in v vseh treh bodo zaradi demografskih razmerij v podrejenem poloza-ju", je ze prejSnji teden poudaril dezelni svetnik Gabrovec, ki je zaradi tega tudi postavil vpra-Sanje spoStovanja doloäl zaSät-nega zakona 38/2001. Ta v 21. Clenu navaja zahtevo, da uredi-tev, raba ozemlja, gospodarsko, druzbeno in urbanistiCno naCr-tovanje ter njihovo izvajanje mo-rajo "teziti k zaäCiti zgodovinsko-kulturnih znaälnosti". Trije predstavniki slovenske na-rodne skupnosti so potrdili po-trebo, da se zakonsko zajamCena Italijani na sploSno veljajo za domiselne ljudi tako na naj-razlifnejSih podroCjih ust-varjalnosti kot uporabnih dejav-nostih. To svoje naravno na-gnjenje k iznajdljivosti skuSajo uveljaviti tudi na druzbenopolitit nem podroCju, ki je po svoji nara-vi nestabilno in zdrsljivo in zato ne zagotavlja trajnejSega uspeha in ne predstavlja obCeveljavnega re-cepta za reSitev zapletenih in kom-pleksnih problemov. Ce nekoliko skrbneje analiziramo politiöio na-ravnanost sedanje italijanske vla-de, ki temelji na povezavi desno-sredinskih politiCnih skupin, ugotovimo, da mimo neka-terih sploänih tradicionalnih naCel se predstavlja kot struk-tura za pragmatiüno "reSe-vanje" konkretnih problemov ljudi. S tem vodilom se lahko tudi do neke mere strinjamo, vendar v zave-danju, da nekatera vpraäanja, s katerimi se mora drzava kot takSna spoprijemati, niso zgolj tehnifne ali materialne narave, temveü so neloüljivo povezana 5e z drugimi vidiki, predvsem etiüne in druzbe-ne narave, ki jih je treba nuj-no upoätevati. VeC je takSnih problemov, ki se jih je sedanja vlada lotila s svojevrstno mesijansko vnemo in pre-prifanjem v gotov in trajen uspeh. Mimogrede naj omenimo vpraäanje reäevanja posledic zna-nega potresa v Abrucih. V rekord-nem Casu je bilo zgrajenih nekaj tisoC skromnih stanovanj, med-tem ko obnova zgodovinskega je-dra mesta L Aquile tezavno napre-duje, kar povzrofa jezo in nezado-voljstvo prizadetih prebivalcev. Podobno se je vlada "zagnala" v reSevanje vpraSanja odstranje-vanja in uniCevanja mestnih od-padkov v Neaplju in pri tem upo-rabila tudi vojake. Po preteku niti dveh let so ulice ponovno prepla-vili kupi raznovrstnih odpadkov, potem ko se je vlada hvalila, da je vpraSanje odpadkov v Neaplju uspeSno "reSeno". Sedaj je bila pri-siljena priznati, da ne more delati Cudezev, Ce ni potrebnega sodelo-vanja med krajevnimi ustanova- mi, ki so poleg tega stalno pod pri-tiskom mafijskih krogov. V nadaljevanju bi radi podCrtali politiko vlade tako do stalnih kot nomadskih Romov, ki se veCino-ma zadrzujejo v predmestjih predvsem velikih mest, ter do ne-zakonitih priseljencev iz afrigkih in azijskih drzav, katerih prva po-staja je dolga leta bil otok Lampe-dusa. O tem vpraSanju smo v naSem glasilu v preteklosti ze po-roCali, a se zaradi aktualnosti mo-ramo k njemu povrniti. Pred ted-ni je italijansko javnost moCno razburila tragiCna smrt veC rom- Omar Moamer el Gadafi skih otrok zasilnega bivaliSia v predmestju Rima, medtem ko sta bila o& in mati zdoma. Ogor&nje je bilo toliko veCje, ker je veäna javnosti verjela, da je rimska obä-na ob prisilni uradni odstranitvi ve£ romskih naselij pred poldru-gim letom reSila vpraäanje romskih barakarskih bivaliSC. Zadnji tragiüni dogodek pa je razkril, da se s politiCnim rohnenjem ne reäuje romska problematika. Rimski zupan Alemanno iz vrst nek-danjega Nacionalnega zavezniStva in zdaj pripadnik Ljudstva svobo-de se je med svojo volilno kam-panjo vsajal nad prejänjim zupa-nom Veltronijem, CeS da je s svojo tolerantno in razumevajoCo poli-tiko do Romov in tujih priseljencev ustvaril nevzdrzne razmere, se je sedaj sam znaSel v neprijetnem polozaju v oüeh javnosti. Bil je zato prisiljen izraziti solidarnost pri-zadeti romski druzini in zahtevati od vladnih organov, da preskrbijo Povejmo na glas ustrezna sredstva za zgraditevpri-mernih stanovanj za Rome. Clo-vek se spraSuje, od kod takSna ne-nadna sprememba v zupanovem zadr&nju do Romov. Oiitno je, da se v italijanski javnosti prebuja kri-tiCnost do oblastnih organov, ki kljub slovesnim zagotovilom dejansko ne reSujejo konkretnih problemov, v naSem primeru Romov. Namesto da bi pristojne oblasti omogoäle romskim otrokom, da bi obiskovali Solo, so jim odvzeli prstne odtise, Ceprav je evropski pariament junija 2008 pozval italijansko vlado, naj opu-sti takSno ravnanje, ker je oä-ten primer diskriminacije, ter jim raje ponudi molnost pre-voza v Solo. Veliko polemik in nasproto-vanj je v zadnjih letih bilo v zvezi z ravnanjem z ilegalnimi begunci iz Afrike, ki so prvo zasilno zatoäSüe in pomoC naSli na otoku Lampedusi. Po zadnjem dogovoru se je libij-ski predsednik Gadafi obvezal, da bo afriSke priseljence od-gnal v notranjost Libije in jih s tem prepustil usodi. Italija pa je poleg finanCne pomoä Li-biji tudi sama zaCela odganja-ti begunce na Colnih sredi od-prtega morja. Prijete pribeznike pa je s pomoCjo vojaSkih ladij vrnila v Libijo. Proti takSni krSitvi temelj-nih pravic beguncev je protestira-la agencija OZN za begunce. No-tranji minister Maroni je nato dal zapreti srediSCe za sprejem beguncev v Lampedusi, misleC, da se jih bo Italija s tem reSila. Zadnji poli-Liüii pretresi v Tuniziji in Libiji pa so povsem spodkopali italijansko politiko do afriSkih priseljencev. Nekaj tisoC teh se je ze zateklo na Lampeduso. Italija z zaskrbljeno-stjo opozarja na moznost, da se v kratkem nov masovni val beguncev z afriSkih obal usmeri proti Italiji. Sedaj "zahteva" od Evropske unije, da prevzame skrb za omenjene priseljence, medtem ko je bila doslej gluha za njena opo-zorila, naj spoStuje mednarodna pravila o zaSäi beguncev. Politika vihtenja z bumerangi se ji sedaj maSCuje. Alojz Tul zaSäta pravic slovenske skupnosti v nekdanjih dveh gorskih sku-pnostih neposredno prenese tudi na vsak drugi organ, ki bi mo-rebiti nastal na osnovi nove zakonodaje. Krovni organizaciji sta v svojem dokumentu izrecno poudarili tudi sploSno skrb za go-spodarski in socialni razvoj goratih obmoäj, ki jih ne le od danes pesti huda kriza zaradi demo-grafskega padca in izseljevanja zlasti mladih v dolino. "Zakonski osnutek dezelne upra-ve zaskrblja tudi zaradi teznje po osredotoCanju pristojnosti in oblasti v redkih veCjih obänah, majhne stvarnosti pa bi tako ne-povratno izgubile vsako avtono-mijo in moznost upravljanja ozemlja", ugotavlja dezelni svetnik Gabrovec, ki v zakonu vidi dolgorofen naCrt in zeljo po zdruzitvi oz. dejanski ukinitvi vseh obän izpod 5000 prebivalcev. "To bi bilo za interese naSe skupnosti pogubno tudi na Go-riSkem in na TrzaSkem, kjer se obenem postavi tudi vpraSanje spoStovanja povojnih mednarod-nih dogovorov", pravi dezelni svetnik Slovenske skupnosti. Solidarnost je skoraj sirota Ob Se vedno odprti krizi v Libiji oziroma vseverni Afriki je Se posebej Italija po-stala ogrozena odpritoka beguncev, za katerega ni mogoCe vedeti, kakSnih razseznosti bo v prihodnje. Mozen je dotok velikanskih mnozic, zato je veökotrazumljivo, da se je Rim obrnil popomoCna institucije Evropske unije. Tu pa se je zgodilo nekaj zelo osupljivega, de-prav nikakor ne presenetljivega. Ni prviä, da je Evropska unija pokazala mlaCno zavzetost za tezave katere izmed svojih drzav, vendar smo bili to potpriäe zares sarkastiänemu in v bistvu karciniänemu odzivu. Prvi uradni odgovorse je glasil, kako nikjer ne piSe, da bi bile Clanice Unije dolzne sprejemati begunce, ki se niso za-tekli na njihovo ozemlje, prizadeti äanici, v tem primeru Italiji, je mogoCepomagati le finanäno. CezkakSen dan so osrednji evropski uradi oät-no ugotovili, da se morajo obnaSati manj ne-sramno, in so pojasnili, da je solidarnost sicer mozna, a le na prostovoljni osnovi. Spet cfez en dan ali dva se je na primerno raven dvignil predsednik evropske komisije Barroso in pozval drzave ölanice, naj vendar Italiji pri problemu beguncev pomagajo oziroma ji izkazejo svojo solidarnost, in nekatere med njimi so se delno omehiale. Ob vsej tej zgodbi Clovek seveda osta-ne brez besed in osupel, kako na nizki, a res nizki stopnji je solidarnost, in to ravno v Evro-pi, ki se tako zelo ponaSa s sklicevanjem na vred-note, mnogo manj pa z njihovim udejanjanjem. Vsekakor je izjemno nesmotrno, öe solidarnosti nismo sposobni izkazati, kadar je kdo zares v stiski. Kdor namreC v stiski solidarnosti ni bil delezen, je tudi ne bo pokazal, kadar bodo v stiski drugi, karse vse skupaj konCa tako, da kadar je kdo v stiski, ne more raäunati na nikakrSno pomoä, in kadar so v stiski drugi, jim ne bo po-magal nihöe. Tako se sklene diabolifen krog, ki privo$(!ljivo drzi vSahu vse, in poslediCno smo vsi sami in osamljeni ter v takSnih razmerah ne-mara celo nespametni, de komu v tezavah po-magamo. Solidarnost na ta naün poCasi zamre, saj nima nobenega jamstva, da ji bo dobro dejanje povrnjeno in se torej ne izplaCa. In vendar se solidarnost, kot vsaka vrednota, od vseh stvari najbolj izplaCa, Ce jo le jemljemo zares in smo jo zares vzeli za svojo. SplaCa se npr. ne mi-sliti zgolj nase, splaäa se pomagati drugim in se zavzeti zanje v stiski, splaCa se ne bati tujcevin drugaCnih, sicer ne bo sozitja v prihodnosti, splaäa se ne ziveti le za materialne dobrine, ker bomo sicer oropani vsakrSnega smisla, splaäa se imeti vse za enakovredne, ker nas bodo sicer po-nizani sovrazili, skratka: neskonöno se splaCa ceniti vrednote in jih ziveti dejavno, ker si ni tezko predstavljati, kaj vse se lahko zgodi, Ce de-lamo proti njim oziroma sejih izogibamo v ut-vari, da smo s tem nekaj pridobili. Evropa naj zato v svoje dobro poglobi svojo omahujoCo ali celo neobstojno solidarnost, sicer bo zavrgla svoje poslanstvo, brez katerega bozelomalo po-membna. JanezPovSe GORICA P. Branko Cestnik o pop ljubezni Boga v srce ne sipa zupnik s pridiga temvec mama z ujckanjem Izredno zanimivo je bilo zadnje izmed Stirih preda-vanj, ki jih je v februarju v domu Franc Modnik v Gorici or-ganizirala Skupnost druzin Sondnica. V torek, 22. februarja, je z izo-streno analizo, cvrsto mislijo in krsdanskim optimizmom o pop kulturi, v katero smo vsi poto-pljeni, ter o pristni in zreli ljubezni govoril p. Branko Cestnik, slovenski teolog in filozof, pater klaretinec, ki se poglablja v vprasanja umetnosti, medijev in vere. Potem ko je gosta v imenu prireditelja pozdravila Mirjam Bratina Pahor, je predavatelj zadel razpredati svoje misli z ugotovitvijo, da mnozicna pop kultura prek filma, glasbe, naci-na razmiSljanja in interneta ven-darle govori o ljubezni. Ta pojem je prisoten vsepovsod, ne na-zadnje v pop prazniku sv. Valentina, tipidnem produktu polros-niske druzbe in pop kulture. Znan primer pop ljubezni je ber-linski vsakoletni shod Love Parade, na katerem se zbira tudi do milijon mladih. Ti uzivajo v teh-no glasbi, ki je obsesivna, ples pa zaide v trans. Razlikujejo se od hipijevske miroljubne genera-cije, ki je v dobi velikih ideologij se sanjala o spremembi sveta, o svobodi in casu, ko bomo ko nenn zaceli uzivati naso poklicano-st za ljubezen. Na "mimohodu ljubezni" v Berlinu ni ved spo-rocila ne ideologije, ostaja le se ljubezen v okvirih totalnega uzitka in kolektivnega transa, umetna blazenost in odsotnost misli. Tarn je ljubezen beg pred realnostjo, zelja po popolni svobodi in novem stanju, ki se pa sprevraca v velik padec kritidne misli in omamo, ko mlade - "ov-ce za zakol" - lahko le Se "upora-bljajo". Zastavo ljubezni vihti tudi vedi-na popevk, gre za pravo pranje mozganov. In vendar - paradok-salno! - ni Se nikdar bilo toliko razbitih druzin in tesnobnih stanj med mladimi kot danes. Ko popevke govorijo o ljubezni, najvedkrat mislijo na zaljublje-nost, fazo osvajanja, Mjo, hre-penenje, obljubo raja. Zvestoba je skorajda odsotna. Zelo malo pesmi npr. govori o tem, da je nekdo z zakoncem prezivel 40 let in je Se vedno sreden, je pove-dal p. Cestnik. V drugih po-pevkah je ljubezen miSljena kot erotidna privlad-nost: gre za podzvrst "tur-bofolk", ki na oditen nacin spodbuja poze-lenje. V zadnjem dasusovsepogo-stejSe popevke o razodaranjuv ljubezni, o prizna-vanju poraza, o nesposobnosti se imeti radi. Se enavrsta popevk obravnava ljubezen z ironijo, pretiravanjem in posmehom, se iz nje cinidno norduje. Naj-redkeSi tip popevk, tipiden za narodno-zabav-no glasbo, govori o materinski ljubezni, o zvestobi med mozem in zeno. Ta je v t. i. urbanem okolju tuj, gledan zviSka, na slo-venskem podezelju pa se kar utrjuje. "Intelektualci radi pro-blematizirajo", narodno-zabav-na glasba pa je prava reakeija na mestno kulturo, ki je preved mradna. Ljubezen je simbol in "leitmo-tiv" ne le na shodih in v po-pevkah, temvec tudi v trgovini. V vedjih trgovskih srediSeih je vse ved dobrodelnih akeij, pozi-vov k dobroti. Kupec v trgovini lahko pokupi vse, ob izhodu pa da dva evra npr. za bolne otroke. "Trgovina oditno ne cilja samo na denarnico, temvec tudi na tvojo duSo", zadostiti hode tudi zelji po dobrem, da "z odvezo in mirnim sreem" izstopiS iz nje. In vendar je danaSnja pop ljubezen le fikeija, maska. Statistike so pri tem neusmiljene! Med njenimi glavnimi znadilno-stmi je uzitkarstvo (hedonizem): parado, popevke in trgovino pre-veva ena velika kultura uzitka. Ta sam po sebi ni nikakrSen de- monski izum. V kulturi, ki pa poudarja le uzitek, postane ta sam sebi namen, prava mehka droga, ki zamegli presojo, one-sposablja v zorenju za zdrav in pristen odnos s sodlovekom. PriSli smo ze do take todke, da se proti uzitkarstvu dvigajo krilic-ne misli celo v laidnem svetu. Druga znadilnost pop ljubezni, o kateri je v Gorici na ziv in na-zoren nacin spregovoril p. Cestnik, je erotizem - spolni impulz kot maSilo za sredanje z Drugim. Ze v Stari zavezi je razvidno, kako dlovek iäde maSilo v erotiki, ko izgubi Boga in z njim veliki horizont, ki daje smisel. V staro-zaveznih knjigah je namrec na eni strani vera v enega Boga, na drugi pa mnogoboStvo, religija, ki je modno erotizirana. "V zadnjih tri tisod letih se slika ni bistveno spremenila: ali en Bog ali erotika. Ali pogled navzgor ali pa navzdol, k lastnemu tre-buhu". Ljubezen, ki se omeji zgolj na erotiko, skuSa vzpo-stavljati obdutek vednosti: spol-nost postane prispodoba neumrljivosti. O tem govori pe- dofilija kot prevzemanje otroko-ve mladosti, zadnja leta pa tudi vampirizem kot mit vedne mladosti. "Ljubezen, ki jo opeva mnozid-na kultura, ni plodna", je na-zadnje pribil predavatelj. Otrok je iz popevk izbrisan: velja nam-red za "tretjega vsiljivca”, ki v takem sistemu lahko postane nevaren, saj zahteva odgovorno-st, odrekanje in torej preu-smerjanje denarja. O kulturi smrti oz. o kulturi-ne-dati-zivljenje je veliko govoril ze Ja-nez Pavel II. V mnozidni kulturi se tako podere celotni koncept pop ljubezni, saj je ljubezen po svoji naravi plodna. V preteklosti so ze bili tudi hujSi 0 "svetovi strahu" kot | danes, in vendar je 1 j bil obidajno odgo- vor na ruSevine, lakoto ali poraz na-roda - otrok, novo zivljenje. Tudi de-mografska kriza ko-nec koncev razkrinka pop ljubezen. Danes dozivljamo gospo-darsko, politidno in socialno kri-zo. In "nas je strah, ker na robu Evrope cakajo Arabci, ki imajo voljo do zivljenja". Cela civiliza-cija zadenja "lesti skupaj". "Zemlja naj bo tistega, ki hode ziveti"! Ce ena generaeija te-ga node, se pad umika in bo izumrla! Kljub temnim obdutkom je p. Cestnik le navedel nekaj semen upanja. Dialog s takim svetom sicer ni lahek; mnozicna kultura namrec ni strukturirana, temvec! je fluidna in brez ideologov. Na pomod pa nam prihaja sv. Pavel: v uglajenem akademskem svetu v Atenah je dozivel kulturni Sok, ker ni naSel sogovornikov; v raz-sutem trgovskem srediScu v Ko-rintu pa je evangelij "prijel” in je nastala ziva krScanska skupnost. Pop sistem ne funkeionira, to je danes jasno: tu je pogoriSde, vsi so na tabletah za zivee, boledine otrok razgaljajo sistem, v katerem sarnani blazijo rane. Na tako pogoriäde lahko stopi reSenik. To ne bo "akademski" dialog, temved karitativen, terapevtski. Vedno ved je primerov uspeSne pa-storale npr. z lodend. V Sloveniji se sicer bije modan kulturni boj okrog pojmovanja zivljenja in ljubezni: gre za ideolosko in po-litidno soodenje, v katerem "se kristjani ne moremo umakniti", ampak se moramo postaviti v bran druzine, zivljenja in ljubezni. Dolodeni premiki - "tipanje iz zagate, iskanje temeljev" - so vid-ni tudi v t. i. zenskih revijah, v katerih se uveljavljajo tudi kato- liSki misleci. Psiholog Bogdan Zorz s svojimi mejami v vzgoji ali pa zakonski in druzinski tera-pevt p. Christian Gostednik sta cenjena ne le med verniki. Po-leg tega je v zadnjih 3-4 letih v Sloveniji zaznati rahel porast na-talitete. Sama ekonomska ali okoljska kriza lahko imata udi-nek na pojmovanje druzine. "Boga v srce ne sipa zupnik s pri-digami, temved mama z ujdkanjem": kjer zdrzi druzina, tarn je prostor za Boga. Evropska omika je torej na raz-potju: prihodnost lahko vidimo tragidno, a skozi krizo lahko tudi uvidimo nove ludi in novo upanje. / DD Pastirsko pismo za postni cas 2011 "Drug drugeg bremena nosite!" I. - 8. nedelja med letom, 27. fe-bmai2011 Dragi bratje in sestre! V pieteklem pastoralnem letu smo premiSljevali o Jezusovi ljubezni, na poseben naäin navzoä vskiivnosti svete evharistije, med katero obhajamo spomin njego-ve smrti in vstajenja terse ob tem tudi sami uämo ljubiti po Jezuso-vem zgledu. Z evharistijo ostaja Jezus v svoji ljubezni do nas nav-zodmed nami in je s tem resnid-no "sonce naSega zivljenja", kakor je poudarjal bl. Alojzij Grozde. Toda evharistidni Jezus ni samo sonce za nas, ampak nas zeli spremeniti v sonce za druge. Ko je Jezus rekel: "Resnidno, po-vem vam: Karkoli ste storili ene-mu od teh mojih najmanjSih bra-tov, ste meni storili", (Mt25,40) nas je povabil, naj mu vradamo ljubezen tako, da po njegovem zgledu ljubimo brate in sestre. Te-daj res ßdemo in uresnidujemo Bozje kraljestvo in njegovo pra-vidnost, kakor nam vdanaSnjem evangeliju naroda Jezus. VletoSnjem pastirskem pismuza postni daszelimo v zvestobi Jezu-sovemu narodilu skupaj z vami premiSljevati o Jezusovi navzod-nosti v ubogih in trpedih. Kadar kristjani pomagamo tistim, ki izkuSajo najhujSo revSdino, so najbolj ogrozeni in zivijo v naj-vedji stiski, sluzimo Jezusu, ki v teh ljudeh zivi, trpi in daka, da mu izkazemo sodutje, ljubezen in dobroto. KrSdanska dobrodelnost iz ljubezni do bliznjega ni samo vpraSanje dloveSkega sodutja, ampak je izraz vere vJezusa Kristusa, ki je naS brat in ki sam trpi v trpedih bratih in sestrah. Za ljubezen do bliznjega potrebujemo Je-zusovopomodin jo tudi dobimo, de ga zanjo prosimo, Je posebej med obhajanjem svete evharistije. Brez evharistije in brez mo-litve krJdanska dobrodelnost ne more preziveti, tudi zanjo je evha-ristija sonce, ki ji daje rast in mod. Dejavna ljubezen do bliznjega ni nekaj postranskega, ampak je nujno potrebna, de hodemo biti pravi kristjani. Papez Benedikt XVI. poudarja, da ima Cerkev tri temeljne in nepogreJljive naloge: da oznanja Bozjo besedo in vero vJezusa Kristusa, da obhaja in po-deljuje svete zakramente ter da iz-vrSuje in goji dejavno ljubezen do bliznjega (prim. Bog je ljubezen, 25). Potemtakem je za vsakega kristjana in vsako krSdansko obdestvo dobrodelnost tako nei-zogibno potrebna, kot sta oz-nanjevanje in posluJanje Bozje besede termolitevin bogosluzje. To nam dokazuje tudi zgodovina krSdanstva, ki je zgodovina dejav-ne krJdanske ljubezni. VApostol-skih delih je ze oprvih kristjanih redeno, da so bili "kakor eno srce in ena duSa. Nihde ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temved jim je bilo vse skupno. ... Nihde med njimi ni trpel po-manjkanja". (Apd4,32-34) Vna-slednjih stoletjih so bila krSdan-ska verska srediSda tudi zariJda dejavne ljubezni do bliznjega in prve bolniSnice ali siro-tiSnice so nastale v za-vetju samostanovin Sko-fij. Pozneje so bile usta-novljene celo posebne redovne druzbe in Stevil-ne bratovJdine, katerih glavna skrb sta bili krSdanska dobrodelnost in pomod soljudem v najrazlidnejJih stiskah. Seznam telesnih in duhovnih del usmiljenja (prim. KoKKC (2006), str. 220), ki je sestavni del krJdanskega nauka, je najstarejJi dobrodelni program dloveStva. Tudi danes ni drugade. S hvaleznostjo in iskre-nim priznanjem mislimo na vse, ki imate v svoji druzini bolnega ali invalidnega otroka oziroma otroka s posebnimi potrebami in mu nodin dan stojite ob strani ter za to sluzenje ne pridakujete in neprejemate nikakßnegapriz-nanja, depravga ved kot zasluzite. Mnogi imate bolne, invalidne in starejSe druzinske dlane, ki jim izkazujete ljubezen in pomod. S hvaleznostjo mislimo na vse, ki dobrodelnost poklieno opravljate v ustanovah, kjer je potrebno izkazovati globoko osebno spoS-tovanje do nemodnega in po-modi ter sodutja potrebnega dlo-veka. Mislimo na medicinsko osebje, socialne delavce in tera-pevte, negovalke in vse druge, ki skrbite za bolne in ostarele; ki ne-modnim lajSate boledine in preizkuJenim vradate upanje v posebnih zavodih, materinskih domovih, komunah, zavetßdih, zaporih in drugih podobnih ustanovah. Veselimo se vseh redov-nih skupnosti, zdruzenj, gibanj in drugih skupin, ki se prvenstveno posvedate skrbi za pomodi po-trebne. VletoSnjem pastoralnem letu krSdanske dobrodelnosti in solidarnosti zelimo, da Bog va$a prizadevanja podpre z novimi poklici. Zahvaljujemo se duhov-nikom, ki skrbite, da je v vaSi zu-pnijski skupnosti organizirana oblika dobrodelnosti in da tudi sami osebno gojite dobrodelnost ter pri tem podpirate druge. Duhovnikov zgled dobrodelnosti je izjemno modna pridiga, saj priduje za Bozjo ljubezen in je najudinkovitejSa pot, da Beseda pride vsrea oddaljenih, ranjenih in izkljudenih.Je ziva beseda srea, ki ponazarja Bozji odnos do dloveka. Apostolsko oz-nanjevanje je bilozato tako udinkovito, ker so “njihovo oznanjevanje spremljala znamenja ". (Mr 16,20) Po-sebno zahvalo izrekamo tistim, ki za Sirjenje dobrote med ljudmi darujete svoje modi, darove in das vrazlid-nih dobrodelnih organiza-cijah pozupnijah. Hvala tudi vsem bolnikom in tr-pedim, ki sprejemate in Bo-gu darujete preizkuJnje in trpljenje za blagoslov drugih ljudi, ki so morda prav tako vhudih stiskah, a so iz-gubili vero in upanje, ker jih nihde ne mara. Hvala vam, ker veliko molite za nas vse in svojo navidezno nemod spre-minjate v najviSjo mod ljubezni do Boga in bliznjega. Gospodarska kriza, ki se na razlid-ne nadine dotika velikega Stevila prebivalcev naJe domovine, naj bo za vse, Je posebej za katolida-ne, spodbuda, da bomo vneti za-govorniki tistih, ki se jim godijo krivice, obenem pa verodostojni pridevalci, ki znamo vero pre-naJati v vsakdanje zivljenje. K fern u nas Je posebej nagovarja postni das, ki je pred nami. Smisel posta namredni samo vodpove-di, pad pa dobi odpoved polni smisel v dobrodelnosti in delih usmiljenja, ko to, demur smo se odpovedali, darujemo tistim, ki imajo manj, in postajamo solidar-ni z vsemi, ki so v stiski. Slovenci smo ze velikokratpoka-zali, da imamo posluh za dloveka vnesredi in stiski. Tega si zelimo tudi v prihodnje. Ko bomo radi delili, kar imamo, posluJali s sreem, se vzivljali vstisko drugega ali darovali s prostovoljnim de-lom bliznjemu nekaj svojega dasa in sposobnosti, bomo uresnide-vali besede apostola Pavla, ki smo si jih vzeli za vodilno misel le-toJnjega leta: "Nosite bremena drug drugemu in tako boste iz-polnili Kristusovo postavo". (Gal 6,2) Za zglede velikoduJne in dejavne krJdanske ljubezni do bliznjega se vam zahvaljujemo in vas spodbujamo, da na tej poti skupaj vztrajamo in Je z vedjo pozrtvovalnostjo verodostojno pridujemo sodobnemu svetu, da Duh Bozje ljubezni oblikuje naJa srea in vodi naJa dejanja dobrote in solidarnosti. K nam se bo spet povrnilo izgubljeno zaupanje in dutili bomo, da smo povezani z Bogom in med seboj bolj varni na poti vprihodnost. "Milost Gospo-da Jezusa z vami vsemi". (1 Kor 16,23) slovenski Skofje Blazeni Alojzij Grozde ^ • v^l NOVI Gonska glas Kratke Podatki o vpisih na slovenske goriske sole Vsakoletni vpisi predstavljajo za ucno osebje in odgovorne, pa tudi za sirso slovensko skupnost, pomemben mejnik. Analiza stevilk lahko marsikaj pove o zivljenjskem utripu manjsine, oteznjah in privlacnosti solske ponudbe oz. izbire pouka vslovenskemjeziku. V goriski pokrajini si solsko populacijo od vrtca do vkljucno nizje srednje sole delita dve vecstopenjski soli s sedezema v Gorici in Doberdobu, vse visjesolske smeri pa domujejo v srediscu v Puccinijevi ulici. Goriske vrtce bo v naslednjem solskem letu obiskovalo 454 malckov, od teh jih bo v prvih letnikih 138. V osnovni soli bo 589 ucencev, od teh bo prestopilo solski präg 114 otrok. V primerjavi z lanskoletnimi podatki ne bo vecjih pretresov, beleziti gre porast vpisov v romjanski vrtec, romjanska sola pa bo imela le en prvi razred. Na obeh nizjih srednjih solah, in sicer na goriski Ivan Trinko in doberdobski, se slika bistveno ne bo spremenila. Novih nizjesolcev bo naslednje leto v Gorici 59, letos jih je v prvem letniku 56, v Doberdobu pa 31; letos jih je 39. Vsakoletna bolj ali manj boleca ugotovitev je vezana na osip, do katerega pride pri vpisovanju z nizje srednje sole na visjo. Na doberdobski nizji srednji soli se je 23 dijakov (vseh tretjesolcevje bilo 28) odlocilo za nadaljevanje pouka na slovenskih solah. V Gorici je bil osip vecji. V tretjem letniku je letos 58 dijakov, od teh jih bo nadaljevalo pouk na nasih solah le 41. Pozitivna nota pa je v tem, da bodo dijaki precej enakomerno porazdeljeni v prvih letnikih vseh smeri, 13 jih bo na humanisticnem, 15 na znanstvenem, 10 na klasicnem liceju, 13 na trgovskem, 14 na industrijskem in 5 na poklicnem zavodu. Razstava fotografskih portretov v Galeriji 75 na Bukovju Vsoboto, 26. februarja, je bilo v Galeriji 75 na Bukovju odprtje razstave portretov Tihomirja Pinterja. Razstavo sta priredila Skupina 75 in KD Briski gric; odprta bo do 8. marca. Umetnika je predstavila Katerina Bresan, ki je poudarila, da je Pinter s svojim umirjenim, nevsiljivim pristopom zajel naravo vsakega osebka, saj se mu je znal priblizati. Njegovi portreti gledalca popeljejo v svet slovenskih likovnikov, glasbenikov in knjizevnikov. To je nekaksen sprehod med protagonisti sedanjosti. Med portretiranci so Dubravka Tomsic, Dane Zajc, Drago Jancar, pesniki Pesmi stirih, Sasa Vuga in Milan Jesih, Svetlana Makarovic in Irena Grafenauer. Posebna stena je namenjena zamejskim ustvarjalcem,saj ima Pinter sSlovenci, ki zivijovzamejstvu in cutijo pripadnost slovenskemu narodu, cisto poseben odnos. Na njegovih fotografijah so Roberto Nanut in Paskval Zuanella, Vinko Belicic in Boris Pahor, Edi Zerjal in Andrej Kosic, da omenimo le nekatere. Razstava je bila del programa Presernove proslave, na kateri so prireditelji slavnostni nagovorzaupali odgovornemu uredniku tednika Mladina Gregi Repovzu. Na veceru so tudi nagradili ucence, ki so sodelovali na likovnem natecaju Babica pripoveduje. Drustvo ga je priredilo cetrto leto med pobudami etnografskega muzeja Brincelj. S slovensko pesmijoje praznik obogatil kvintet Kvartin. Dezelni odbornik De Anna se je seznanil s potekom obnovitvenih del Rubijskega gradu Rubijski grad bo kmalu ponovno pridobil nekdanji videz. Pred leti si je obsezno posestvo, ki je vkljucevalo tudi razvalinesrednjeveskega gradu v Rubijah, kupil priznani domaci podjetnik Venko Öernic. Njegova druzina ze steklenici vrhunska vina, ki jih proizvajajo z vinogradov v sovodenjski obcini, grajsko posestvo pa bo postalo hotel visoke kategorije. Vceraj popoldne si je gradbisce, ki pocasi a vztrajno vraca objektu zgodovinski sijaj, ogledal tudi dezelni odbornik za kulturo Elio De Anna, ki ga je spremljal dezelni svetnik Slovenske skupnosti IgorGa-brovec. V Rubijah soju sprejeli sam Venko Cernic in arhitekt Roberto Raccanello, ki ve-Ija za pravega iz-vedenca na po-drocju obnavlja-nja starih utrdb. Dezela FJk je v minulih letih ze sofinancirala prve sklope obnovitvenih del rubijske grascine. Sklad iz dezelnega zakona, ki financira tovrstne posege, pa je ze drugo leto zapored na nicli. Dezelni odbornik De Anna je pohvalil podjetnisko pobudo in zagotovil svoje zanimanje, zato da bo projekt ob prvih financnih razpolozljivostih ponovno delezen pozornosti. Poudarjen je bil tudi pomen ohranjanja bogate zgodovinsko-arhitektonske dediscine, ki predstavlja pomemben gospodarski vir za celotno obmocje. Pust na Goriskem Tudi letos se bodo pustne seme zbrale v Sovodnjah pod ogrevanim sotorom. Drustvo Karnival obljublja veliko zabave. V petek, 4. marca, bo ples s skupino Spring, ki izvaja glasbo iz osemdesetih let in DJ-jem Stanetom. V soboto, 5. marca, bodo za zabavo poskrbeli na Goriskem dobro poznani The Maff. V nedeljo, 6. marca, bo popoldne pustni sprevod, na kateri bodo sodelovale godba Viktor Parma iz Trebc in mazoretke. Za nagrade se bodo potegovale skupine (gasilci iz Sempetra, drustvo zena izVrtojbe, Opatjeselo, drustvo Skala izGabrij, zdruzenje starsev sole iz Nabrezine, Sempolaj, zdruzenje starsev iz Romjana, osmica pri Macku, Prosek - Kontovel) in vozovi (Briski gric iz Steverjana, K. U. D. Sempeter, 0. Zupancic iz Standreza, Stmaver, Sedegliano, Sovodnje, Kriz in Praprot). Po sprevodu bo maske na plesisce zvabila skupina Happy day. Pustovanje se bo v Sovodnjah letos nadaljevalo tudi na pustni torek. Popoldne bodo na svoj racun prisli otroci. Za njihovo zabavo bodo poskrbeli tudi animatorji. Zvecer pa bo ples z DJ-jem Stanetom in presenecenje za vse zenske, ker je pustni torek ravno na dan zena. Spet bo s pustovanjem povezana tudi loterija. Srecnez, ki bo izzreban za glavno nagrado, bo lahko odsel na lepo potovanje. / Bee Ob dnevu slovenske kulture Ljubite Preserna! T jubiti PreSerna se pravi ljubiti svobodo _L-/misli in besede, sve-tovneganazorainvere. (,..)Spo5-tovati PreSerna-pesnika in PreSer-na-Cloveka se pravi spoStovati CloveSko bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. (...) Umetnik ne more biti vsak, Clovek pa, ki po svoje verno in vdano sluzi narodu in CloveStvu, je lahko vsak, tudi naj-manjSi izmed nas". Te besede je med drugim izrekel Oton ZupanCiC davnega 7. marca 1926 mariborski mladini; ple-menite misli so v svoji sporoCilnosti veCne, zato so zeleli Clani Prosvetne-ga druStva Standrez prav z njimi konCati prireditev ob dnevu slovenske kulture in z velikim pred-stavnikom moderne vzk-likniti: Ljubite PreSerna! Zlahtno in z zanosom so izzvenele iz ust igralke Majde Zavadlav. Na veCeru je zares zavel PreSernov duh - veCkrat se namreC na takih proslavah prireditelji vztrajno izogibajo PreSernovi poeziji! - in se je oglasila vsa njegova veliCina. Proslava je bila zasnovan v klasiCnem slogu, toda igralec in reziser Joze Hrovat, ki je tokrat prviC nudil strokovno pomoC pri tem, jo je izpeljal uglajeno, har-moniCno, tako da so se toCke sporeda prelivale druga v drugo in se izoblikovale v prijetno zaokrozeno celoto. Tako je praznik ob dnevu slovenske kulture v petek, 25. februarja, v zup-nijski dvorani Anton GregorCiC v Standrezu z domaCimi izvajalci presegel "vaSke okvire". Ob milih zvokih citer, na katere je Marta Zorn ubirala Mozartovo melodi-jo, so se oglasili stihi PreSernove-ga mota "Sem dolgo upal in se bal...", ki jih je obfiuteno recitiral Clan dramskega odseka PD Stan- drez Matej KlanjSCek. S soigralko Vanjo Bastiani sta ob hudomuSno iskrivi, zivi interpretaciji PreSer-nove pesmi Od zelezne ceste po-darila obänstvu pravi drobceni dramski utrinek, v katerem je bilo razbrati nevsiljivo reziserjevo hotenje po Cim bolj izrazitem razbiranjupesnikovihbesed. Pred to izvajalsko iskrico sta MePZ Standrez in zupnijski otroSki zbor Standrez pod vodstvom Mojce Sirk ubrano zapela PreSernovo Zdravljico, po kateri je stopil pred mikrofon dobro poznani kulturni delavec, reziser Janez PovSe, ki je izrazil veselje zaradi ätandreäkega povabila, "da smo spetprijateljsko skupaj" ob siju velikega PreSer-novega duha. V poetiäiem slogu, ki zaznamuje vse njegove nagov-ore, se je PovSe zaustavil pri zlaht-nih PreSernovih mislih, preseva-joCih iz Zdravljice, ene izmed "os-rednjih pesmi, ki nam je tako dra-ga". "Zdravljica pozdravlja, zdravljica zeli zdravja, nagovarja v radostnem razpolozenju in z iskrenim namenom", je poudaril govornik. Tudi nas, sedaj, tukaj. "PreSeren je bil velik pesnik, veliko je bilo njegovo srce in srce govori jasne in enostavne besede, srce ne zapleta, ne sprevraCa misli in jim ne daje zakritih pomen-ov". Ob svetlem pesnikovem sporoCilu je PovSe spomnil tudi na njegova huda in boleCa ra-zoCaranja nad resnico sveta. Pri tem se je vpraäal, zakaj je v svetu vse tako hladno, mrzlo, He vsak nosi svetlobo v sebi? V tem naSem Casu, "ko nam kraljuje brezduSna ekonomija, ko se v nas vsiljujejo le materialne vrednote in ni posluha za duhovnost, ni posluha za naSe tezave in osaml-jenost", moramo vseeno s pes-nikom upati v boljSo prihodnost in v to, "da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan..." In ob praznovanju slovenske kulture, "tiste resniCne, ki nas ple-meniti, " misliti tudi na blagor drugih, kot nam sporoCa pesnik, s Cigar verzi iz Zdravljice je PovSe konCal svoje razmiSljanje. Na odru so se nato spletali vezana in nevezana beseda, petje, PreSerno-va "ponarodela" Luna sije in ko-roSka Drumelca, pa tudi glasbena trenutka, ki sta ju ustvarila go-jenca SCGV Emil Komel iz Gorice, Diana Berte' na kitaro in Andrej Dev-inar na har-moniko. Na pov-abilo Majde Zavadlav so se na oder zgrnili mali pevci in prisluhnili, kako je imel PreiSeren rad otroke in kako je vse raz-dajal, predvsem seveda svojega duha, tako da smo mi sedaj ob njegovih pesmih bogatejSi. Pevske trenutke so sklenili prav otroci StandreSkega zupnijskega zbora, ki so pod vodstvom mlade Lucrezie Bogaro in ob klavirski spremljavi Tiziane Zavadlav za-peli dve pesmici. Prireditev se je po ustaljeni slovenski navadi konCala z zdrav-ico ob zlahtni kapljici. Iva KorSiü Foto DP Seja rajonskega sveta Sveta Gora-Placuta O prihodnosti teh obcinskih organov Cetrtkova seja rajonskega sveta mestnega okrozja Sveta Gora-Placuta je bila skoraj v celoti namenjena vpraäanju reorganizacije obsega rajonskih svetov, ki jih je dezelni zakon po novem omejil na ätiri enote. Po dolgem Casu so se seje udelezili skoraj vsi Clani sveta; to dokazuje, da je problem zelo obCuten. Rajonski predsednik Karlovini je ze uvodoma predstavil zahtevo goriSkega odbornika Gentileja, da rajonski sveti sami izreCejo svoje predloge. Svoje izvajanje je Karlovini konCal s predlogom, da bi Sveto Goro-Placuto povezali z okrozjem Strazice, s Podgoro in z Oslavjem-Pevmo-Stmavrom. Na osnovi podobnih kriterijev, ki so Cisto aritmetiCni, je osnoval tudi ostala tri okrozja. Tako zasnovani predlog je od-loCno zavrnil rajonski svetnik Slovenske skupnosti MiloS Cotar, ki je artikulirano in stvarno postavil upravi vrsto vpraSanj, ki ostajajo brez odgovora. Kot znano - je povedal Cotar - spada goriäka obCina v obmoCje izva-janja zakona 38/2001. "Leta 2008 je Romolijeva uprava de-jansko omejila izvajanje 10. Cle-na omenjenega zakona na tri ra-jonske svete, in sicer na Standrez, Podgoro in Pevmo-Oslavje-St-maver. To odloCitev je v celoti povzela dezelna vlada, kar priCa vsebina Tondovega dekreta de-cembra istega leta. Ta namreC izrecno naSteva sedanje "slovenske" rajonske svete, kar nas postavi pred bistveno vpraSanje: kako misli obCina ohraniti neokrnjeno raven za-SCite v primeru, da se na novo razdelijo in zaCrtajo okrozni sveti, je opozoril rajonski svetnik MiloS Cotar. "Ker na ta vpraSan-ja ni primernih odgovorov - je dejal predstavnik Slovenske skupnosti - je lahko predlog slovenske stranke in njenih izvol-jenih predstavnikov samo eden: ohraniti kolikor toliko nespre- menjene tri "slovenske" rajonske svete, Cetrti pa naj bo LoCnik, tudi zaradi prisotne komponente furlanske jezikovne skupnosti. Za ostalo ozemlje pa naj neposred-no skrbi zupanstvo, saj gre za srediäCe mesta in bliznjo okoli-co”. Cotarjev predlog ni naletel na pretirano odobravanje, ven-dar nihCe od prisotnih oCitno ni bil sposoben predstaviti nobene-ga prepriCljivega ali vsaj logiCno utemeljenega predloga. Rajonski svetnik Cotar je svoj naCrt naslonil na izvajanje dezelnega (in obCinskega) svetnika Gaetana Valentija, ki je v razpravi v dezelnem svetu neposredno omenil vpraSanje spoStovanja slovenskega zaSCitnega zakona in s tem tudi utemeljil naknadno sprejeti amandma, ki je goriSke rajonske svete ustalil na ätiri enote. KULTURNI DOM | Komigo Obuditev starih avstro-ogrskih casov TrijeziCni festival komiCne-ga gledaliSCa Komigo, ki ga prirejata goriSki Kulturni dom in kulturna zadruga Maja, v sodelovanju z ZSKD, zdruzenjem Terzo Teatro iz Gorice in dezelo FJK ter pod pokro-viteljstvom goriSke obCine in po-krajine, SKGZ in Fundacije Gori-Ske hranilnice, je v sredo, 16. februarja, ponudil v ogled predstavo I titoli dell'imperatore (Cesarski naslovi) v barvitem trzaSko istr-sko beneSkem nareCju, v katerem so slovanske, germanske pa Se kake druge jezikovne primesi. Predstava je povzeta po eni izmed pripovedi zbirke Maldobrie, ki sta jih napisala trzaSka kome-diografa Lino Carpinteri in Mariano Faraguna, nastala pa je kot produkcija Gorizia Spettacoli in gledaliSke skupine Gruppo Tea- trale per il dialetto, ki jo je usta-novil igralec in reziser Gianfran-co Saletta in ima predvsem na-men ohranjati zivo sporoCilnost nareCja. Uprizoritev se vraCa v avstro-ogrske Case, ko so vojaki razliCnih narodnosti morali sluzi ti v vojski habs-burSke monarhije in ko je bila pozor-nost osredotoCena na cesarsko druzi-no, njene Clane in njihove zivljenjske zgodbe. Marsikdo si je tedaj ätel v Cast, da je sluzil cesarju. Zelo ponosen na to, da se je kot predstavnik avstro-ogrske mornarice ude-lezil na Dunaju po-greba cesarja Fran- ca Jozefa, je tudi protagonist predstave, stari kapetan Francesco Coglievina z vzdevkom Barba Checo, ki izrablja vsako priloz-nost, da lahko s ponosom po-drobno pripoveduje o tem do-godku. V svojem znaCilnem igral- skem slogu, ki so mu sicer leta odvzela nekaj proznosti, ga je odigral Gianfranco Saletta. Ob sebi je pri tem imel bolj ali manj uCinkovito oporo ostalih igral-cev. Kljub nekaterim duhovitim, komiCnim utrinkom se predstava ne more izogniti ponavljanju in dolgoveznosti. Tudi odmor med enim in drugim delom, ki se kot prvi zaCenja z nekakSno igro v igri v stilu nekdanjih potujoCih komedijantov, ne pripomore k Cvrstosti celote. Vsekakor je tudi drugo sreCanje s komiCnim gledali-SCem zabelezilo mnozico gledal-cev, Ceprav so si GoriCani to predstavo lahko ze ogledali lani av-gusta v prelepem okolju parka Coro-ninijevega dvorca na nekdanjem Cingrofu. IK Foto A. Divo r "if.ir !’ -" j. _ i. Ivo Cotic in Peter Cerrtic (foto DPD) Goriska pokrajinska in obcinska kozulta za Slovence Posvetob 10-letnici zascitnega zakona VCetrtek, 24. februarja, sta goriSka pokrajinska in obcinska konzulta za Slovence priredili posvet ob 10. obletnici zakona 38/01 za zaSCito Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Okrogla oblet-nica je bila nedvomno prime-ren trenutek za poglobljeno analizo in razpravo o novostih, ki jih je zaSCitni zakon prinesel. Potek posve-ta sta vodila in koor-dinirala predsednika obeh konzult, Peter Cernic in Ivo CotiC. K obravnavi tematike pa so bili poklicani predsednik paritetne-ga odbora Bojan Bre-zigar, podpredsednik Livio Furlan ter go-riSka Clana Damjan Paulin in Livio Semo-licf, zupan o bei ne Go-rica Ettore Romoli ter izvedenec za jezikov-ne manjSine William Cisilino. Da je bilo zanimanje pre-cejSnje za pomembno obletni-co, pa tudi za vsebino srecanja, je pokazala Stevilna udelezba publike, med katero gre ome-niti, poleg predavateljev, pred-stavnike novogoriSke obCine, podzupana Mitjo Trtnika ter clana komisije za mednarodne odnose Stefana Cigoja, zu-panje iz Steverjana, Sovodenj ob Sofi in Zagraja, pokrajin-skega odbornika Marka Ma-rinflCa, pokrajinskega svetnika Marka Jarca, obCinskega odbornika Stefana Cerette ter vec slovenskih obCinskih svet-nikov iz Gorice, Sovodenj ob Soci in Steverjana. Po uvodnih posegih Cernica in CotiCa je pozdrav pokrajinske uprave prinesla pokrajinska podpredsednica Roberta De-martin. Nato je okrogla miza zazivela; na njej je najprej spre-govoril predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar. Pouda-ril je, da se zakon 38/01 izvaja dobro in da je bila odobritev sad posebnih mednarodnih in drzavnih razmer, ki so se ustva-rile v tistem obdobju. Se po-sebno so k temu pripomogli nova evropska zakonodaja za zaSCito manjSin in tragiCni do-godki na Baikanu. Neizpolnje-ni ostajajo Se doloCbe glede vidne dvojeziCnosti in vraCanja nepremiCnin ter glasbeno Sol- paritetnega odbora in nekdanji zupan v Ronkah, je svoj poseg usmeril predvsem v pomemb-nost pristopa javnih uprav. Pri-sotnost Slovencev so v Ronkah zaCeli ceniti ze pred izglaso-vanjem zaSCitnega zakona. Z vstopom v veljavo le- tega pa se je stanje Se izboljSalo. Kot negativno je ocenil izkuSnjo v stvo. Glede na to, da se je v tem Casu povsod izboljSalo ozraCje odnosov med Slovenci in Ita-lijani, pa bo v prihodnje mo-goCe tudi na tem doseCi do-locene pozitivne premike. Livio SemoliC, pokrajinski predsednik SKGZ, se je v svojem posegu osredotocil na vpraSanje vraCanja nepremic-nin, Se posebno kar se tice go-riSkega Trgovskega doma. Pri tem je tudi on podfirtal novo klimo, ki je pozitivna osnova za uvajanje zascitnih norm. Pri vraCanju imovin je najveC tezav pri javnih ustanovah, ki svoje pristojnosti ne izvajajo. Obenem se tudi vsi zainteresi-rani subjekti za Trgovski dom ne zanimajo, kot bi bilo treba. Se posebno ne, Ce upoSteva-mo, da je v zakonu poudarjena namembnost prostorov za slo-venske in italijanske kulturne in znanstvene ustanove. Od javnih ustanov je potrebno pohvaliti delo, ki ga je opravi-la Dezela FJK. Livio Furlan, podpredsednik prvem paritetnem odboru, medtem ko je v tem mandatu bistveno boljse. Pri izvajalnih odlokih je vsekakor pomembno, da se spoStuje volja javnih ustanov in da ne pride do vsiljenih odloCitev. Ettore Romoli, zupan obCine Gorica, je posluSalcem pove-dal, kako je leta 1994, ko je bil Senator, vlozil osnutek zaSCit-nega zakona. Danes z zadovolj-stvom ugotavlja, da je bil pre-cej sliCen sedanjemu zakonu. V svojem posegu je tudi on podCrtal novo, pozitivnejSe oz-raCje ter spremenjeni medna-rodni kontekst. Damjan Paulin, goriSki Clan paritetnega odbora, je poudaril problem izvajanja zaSCitnega zakona v mestnih sredisdh Tr-sta, Gorice in Cedada. Kot pri-mer je navedel mesto Gorica, v katerem se je vidna dvojeziC-nost uveljavila tam, kjer je itak ze bila, obenem pa je iz izvajanja 10. Clena izostal sever-ni de! mesta, kjer so osrednje organizacije in ustanove go-riSkih Slovencev. To je zalosten podatek, predvsem ker zakon 38/01 nikomu niCesar ne vsiljuje. Wiliam Cisilino je najprej omenil zgodovinsko tradicijo dobrih odnosov med Furlani in Slovenci. V svojem izvajanju je naStel vse, kar so v raznih obdobjih pomembni clani fur-lanske skupnosti naredili v prid Slovencem. To se je zgodilo tudi pred sprejetjem zaSCitnega zakon 38/01. Ustavil se je pri pomembnosti dezel-nega statuta, ki sicer omenja zaSCito narodnih in jezikovnih kultur, ven-dar je to napisano preveC sploSno. Zagovarjal je po-mebnost teznje k popolnemu izvajanju doloCil zakona; to je danes mogoCe le preko izvajalnih odlokov, saj za spremembo in iz-popolnitev zakon-skega besedila v tem trenutku ni primernega poli-ticnega ozraCja na drzavni ravni. Problem je tudi politiCna volja sedanje dezelne uprave. S tem posegom se je konCal pr- vi del okrogle mize in se je zacela razprava, v katero sta med drugimi posegla pokrajinski odbornik Marko Ma-rinCiC ter Feliciano Medeot, ravnatelj druStva Filologica friulana. Prvi je omenil, kako je sedanja goriSka uprava po-stavila vecjezicne napise na vse viSje srednje Sole v Gorici, dru-gi pa se je zaustavil ob po-membnem delu furlanske duhovSCine pri spoStovanju kulturnih razlik; Se posebno se je pri tem izkazal msgr. Faidut-ti. /