KRANJ, torek, 5. 10. 1982 CENA 9 din Št. 76 Glavni urednik. Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V SREDIŠČU POZORNOSTI Plan ne zagotavlja več mleka in mesa Ker se odkup živine in mleka manjša in vse bolj zaostaja za planskimi predvidevanjitje zadružni svet kmetijske zadruge Skofja Loka julija zadolžil pospeševalce, da naredijo analizo vzrokov manjše prireje živine in manjšega odkupa mleka oziroma vzrokov za stagnacijo kmetijske proizvodnje. Analiza je zajela večino usmerjenih kmetij na območju škofjeloške občine in osnovna ugotovitev je, da kmetijska proizvodnja zaostaja za planirano, ker se ne uresničujejo ukrepi, ki so bili hkrati s planom predlagani Da bi zmanjšali proizvodne stroške v kmetijstvu, je bilo predvideno regresiranje mineralnih gnojil, močnih krmil ter telet za pitanje. Pod ugodnimi pogoji naj bi kreditirali ah dotirali investicije v hribovske kmetije, ki so na škofjeloškem področju v večini. Izboljševali naj bi življenjske in delovne pogoje 'jwvega dela. Osrednja prosla-^ posvečena kongresu, bo v pe-8. oktobra, ob 18. uri v kinu ^flter. Na njej bodo sodelova-o skoraj vse skupine iz delovnih kolektivov, ki imajo za tako Vstavitev primeren program. J ako bodo med drugimi nastopili t^-krin mešani pevski zbor, fol-„Vni skupini Iskre in Save, aka->^mski komorni zbor France Pre-j^ren, recitatorji Iskre in Teksti-Jndusa. Prireditev, ki jo delavci na- knjajo kranjskim delavcem, za ^led ne bo vstopnine, je prva te v^ste v Kranju. Zaradi pestrosti t^ograma in poslanstva, ki ga no-L*. Prireditelji pričakujejo števila odziv. H. J. J Bencinski boni Bliskovito se je minuli petek razširila vest, da je na črpalkah moč dobiti za osebne avtomobile le 15 litrov bencina. Oskrba z motornim bencinom se je v zadnjih dneh tako zaostrila, da drugače ni bilo moč zagotoviti enakomerne oskrbe. V nedeljo, 3. oktobra se je na izredni seji sestal republiški izvršni svet, ocenil zaostrene razmere v oskrbovanju z bencinom v Sloveniji in predlagal zveznemu izvršnemu svetu uvedbo bencinskih bonov. Kot je sporočil republiški komite za informiranje je republiški izvršni svet ocenil, da zaradi naglo zmanjšanih dobav motornega bencina iz rafinerij in iz uvoza, ni bilo mogoče drugače zagotoviti enakomernejše oskrbe z gorivom kot z v teh dneh uveljavljenimi začasnimi ukrepi. Hkrati je ugotovil, da oskrbovalne organizacije niso storile vsega, da bi vsaj delno omilile sedanje razmere. Da bi v naslednjih dneh zagotovili vsaj omejeno ter čim bolj enakomerno oskrbo z gorivom(so uporabili najnujnejše količine motornega bencina iz blagovnih rezerv. Izvršni svet pa je predlagal zveznemu izvršnemu svetu, da takoj sprejme ustrezne ukrepe za organizirano, omejeno, a redno in enakomerno uporabo motornega bencina v vsej državi z uvedbo bonov. Hkrati pa je pozval vse delovne ljudi in občane, da kar najbolj varčno trošijo gorivo, organizacije združenega dela in vse druge družbene dejavnike pa, da sprejmejo resnejše ukrepe za varčevanje in smotrno rabo vseh naftnih derivatov. Umrl Franci Thaler Kranj — V soboto zjutraj je v Ljubljani za hudo boleznijo umrl Franci Thaler, član Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj in sekretar Sekratariata za ljudsko obrambo občine Kranj. Pogreb tega dolgoletnega družbenopolitičnega delavca, ki je v svojem razmeroma kratkem življenju, star je bil 43 let, opravljal vrsto pomembnih funkcij, bo danes, v torek popoldne, ob 16. uri na kranjskem pokopališu. V ponedeljek je bila v prostorih skupščine občine Kranj žalna seja, ki so se je udeležili predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij občine, predstavniki krajevne skupnosti, delegati samoupravnih interesnih skupnosti ter sekratar republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, sekretar republiškega sveta ZS Slovenije, sodelavci in dragi. O pokojnem je spregovoril Slavko Malgaj, član predsedstva občinske konference SZDL Kranj, ki je opisal Francija Thalerja kot skromnega, preprostega človeka, ki si je kljub preobremenjenosti z delom vedno znal vzeti čas za razčiščevanje problemov z vsakomer. Pomembne izkušnje za družbenopolitično delo je Thaler dobil ob delu v občinski konferenci SZDL Kranj, kjer je bil najprej sekratar, nato pa njen predsednik v zadnjem mandatu. Ni pa opravljal le svojih profesionalnih funkcij, pač pa se je kot aktiven občan udejstvoval tudi na drugih področjih, predvsem športnem in je bil prav letos izvoljen za predsednika skupščine telesnokultume skupnosti Kranj. Opreti se na lastne moči »Opreti se na lastne moči« je bilo Titovo geslo med revolucijo in to mora postati vodilo tudi danes pri varovanju naše svobode in neodvisnosti ter pri iskanju poti v bitki za stabilnejše gospodarstvo,« je na nedeljski spominski svečanosti v Gozdu dejala Zinka Srpčič I ytv ^ ^ 19^leta^ kr^j^i iz^ ^k^ vzpeti okupatorja^ ter_nj^owh hlap- brskih dneh pred osemintridesetimi *** JsHHHBi^^Ki leti so se v Gozdu zadrževali borci III. bataljona Kokrškega odreda. Čeprav so Nemci in domobranci udarili po njih z mnogo močnejšimi silami, jih niso uspeli uničiti. Zato so se nečloveško maščevali nad nemočnimi prebivalci Gozda. Vaščane so pregnali z domov, vas pa požgali.« Zinka Srpčič se je zatem dotaknila zapletenega mednarodnega položaja danes, ko se človeški razum umika pred vojaško silo in nasiljem. »Vedeti moramo,« je dejala, »da smo lahko varni le, če bomo dovolj močni in enotni, stalno pripravljeni braniti našo svobodo, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Z razvijanjem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo zagotovili našo svobodo in neodvisnost. Opora na lastne moči, to je bilo Titovo geslo med revolucijo, mora postati vodilo tudi pri iskanju poti v bitki za stabilnejše gospodarstvo.« Na spominski svečanosti v Gozdu, s katero so se sklenile številne prireditve ob krajevnem prazniku Križ, Pristave, Sebenj in Seničnega, je sodelovalo tudi veliko mladih. Člani kulturnega društva iz Križ so pripravili kvaliteten kulturni program, mladinci prostovoljci iz trži-ške občine pa so ob tej priliki stopili v enote teritorialne obrambe. S Trideset mladincev prostovoljcev je na nedeljski svečanosti v Gozdu stopilo v enote teritorialne obrambe. - Foto: H. J. Gozd — Številni nekdanji borci, družbenopolitični delavci, mladi in drugi občani so se v nedeljo dopoldne zbrali v vasici Gozd pod Kriško goro, da bi obudili spomin na črni dan pred osemintridesetimi leti, ko je okupator s požigom domov 4. oktober — svetovni dan varstva živali Društvo proti mučenju živali Kranj se v praznovanje 4. oktobra, svetovnega dneva varstva živali, vključuje tako, da razpisuje poseben nagradni natečaj, katerega naj bi se udeležili mladi ljubitelji živali v starosti do 15 let. V svojih spisih naj opišejo dogodek, kako so pomagali kakšni živali, ki je bila ranjena, ogrožena ali mučena. Komisija pri Društvu proti mučenju živali Kranj bo vse sprejete spise pregledala in jih ocenila. Najboljši bodo nagrajeni s knjigami in pohvalami. Vsi, ki se boste natečaja udeležili, pošljite svoja dela na naslov: Društvo proti mučenju živali, Kranj, Cesta 1. maja 5 — najkasneje do 15. novembra 1982. Sodelujejo lahko mladi z vse Gorenjske. __J svečano obljubo in podpisom so prisegli, da se bodo bojevali za pridobitve narodnoosvobodilnega boja in revolucije. H. Jelovčan 15. sejem stanovanjske opreme kranj, 15.-22. 10. '82 — prodaja stanovanjske opreme za vaš dom po sejemskih cenah: pohištvo, tekstil, dekorativa, bela tehnika — VELIKA RAZSTAVA GOB — GOBJE SPECIALITETE — razstava: ekonomično ogrevanje (materiali, sistemi) — prodajna razstava likovnih del MMsfee^MK -ao« GLA8 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA Pismo krajevne skupnosti Kamnitnik Načrt stanovanjske soseske Zakamnitnik ali Nove Loke in stabilizacija Zbor delovnih ljudi krajevne skupnosti Kamnitnik je letos 25 avgusta opozoril, kako malo so avtorji zazidalnega načrtažf pivo fazo nove soseske (nad Plevno) .Zakamnitnik«, h kateremu so priključili del že obstoječega naselja Kamnitnik mTslili na tamkajšnje prebivalce in kako pretirano skrb so pokazali za tiste? ki bodo šele prebivali v novem na- selju. Prebivalci te skupnosti niso brez razlogov tako hitro in odločno rekli: »Hvala za tak načrt in tako špano-vijo, s katero smo postali neenakopravni občani ali predpražnik novo načrtovani soseski Zakamnitnik.« Za to sosesko, ki meri 70 do 100 ha, je izdelana zazidalna dokumentacija. Zazidalni načrt, o katerem so razpravljali delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Kamnitnik 25 avgusta, zajema 22 ha obdelovalne površine nad Plevno in je sestavni del te soseske. Načrtovana soseska Zakamnitnik za vsakodnevni motorni promet nima svojih cest. Praznila in polnila naj bi se (po zazidalnem načrtu) po obstoječih cestah naselja Kamnitnik, ki so ga po prvi svetovni vojni zgradili delavci tovarne Šešir ob skromnih zaslužkih. Zato je okoli teh hiš zelo malo zemlje. Občutno pa naj bi se ta še zmanjšala zaradi razširitve ozkih cest. Ta načrt tudi terja porušenje dveh novih hiš. Porušila naj bi se še tretja z velikim garažnim poslopjem, ki z razširitvijo cest nima nobene zveze. V starem naselju Kamnitniku zazidalni načrt predvideva še postavitev garaž in toplarne za novo naselje. Ropot in izpušni plini motornih vozil pri vožnji navzgor v novo naselje ostajajo v niže ležečem naselju Kamnitnik. Velika skrb za nove prebivalce, vendar z veliko napako. Namesto da bi bil v novi soseski motorni promet po lastnih in kratkih cestah z vzhodne strani, se bo odvijal v nasprotno stran v obstoječi stari del mesta. Vendar se glavno cestno križišče in delovna mesta nahajajo na vzhodni strani novega naselja. Partizanska, Potočnikova, Tavčarjeva cesta in cesta v Kamnitnik naj bi bile vključene kot dostavne za sosesko Zakamnitnik. Slednja naj bi bila še povezana s selško obvoznico in bi imela značaj medkrajevne in mestne krožne ceste. Vse omenjene sicer modernizirane ceste pa usmerjajo svoj promet skozi križišče pri Petrolu, ki že danes, brez soseske Zakamnitnik, dvakrat na dan doživlja prometni infarkt. Iz prometnovarnostnih kot iz ekonomskih razlogov je zatorej predlagana rešitev cestnega omrežja nesprejemljiva. Prebivalcem nove soseske po nepotrebnem daljša pota, povzroča izgubo časa v treh križiščih na razdalji 160 m in denarja za vec por- abljenega goriva. Po razširjenih cestah v Kamnitniku naj bi v času gradnje nove soseske pod okni in celo pod balkoni vaščanov vozili težki gradbeni tovornjaki, povzročali hrup in puščali pline. Prebivalci Kammtm-ka bi radi poznali »botra« take prometne rešitve in delitvi dobrin in ne-dobrin na stare in nove prebivalce. Da se je Nova Loka 2000 že ob samem rojstvu spotaknila na »vsiljenem predpražniku«, je moral povedati najvišji samoupravni organ krajevne skupnosti Kamnitnik. Zbor je namreč razpravljal o zazidalnem načrtu prve faze soseske Zakamnitnik, v katerega je bilo vloženo veliko dela in družbenega denarja. Naročniku in projektantu bi bilo znatno laze določiti nove površine in izdelati zazidalne načrte za nadaljnji razvoj mesta, če bi počakala na sprejetje smernic noveliranega urbanističnega načrta. Zato ne kaže zanemarjati samoupravnih pravic občanov že tedaj, ko se rojevajo prve zamisli. Upajmo, da bodo novelirani urbanistični načrt in njegove smernice za izvajanje kmalu in bolje pripravljeni in da bomo lahko čimprej o tem razpravljali. Saj bomo šele z njim dobili pravo podlago za izdelavo podrobnih zazidalnih načrtov in med drugim tudi za sosesko Zakamnitnik. O urbanistični ureditvi Škofje Lake sem prvič pisal pred 28 leti. Tedaj sem poizkusil opisati, kar je svojske-ga za Loko in kaj kaže zato obvarovati saj je Loka dosedaj poleg Pirana in Ptuja najbolje ohranila lice srednjeveškega mesta s strnjeno obrarflbno in hkrati gospodarno zazidavo nad ~ sotočjem obeh Sor. S čudovitimi pej-saži je marsikateremu umetniku ponudila svoj prostorski okvir. Vendar je bilo treba tudi temu mestu zagotoviti nova območja za nadaljnji razvoj. V oktobru 1954 sem napisal svoje prve takratne zamisli (Loški razgledi 1/1954) Mesto je začuda nabreklo izven zarisanega okvira. Kje je bila storjena napaka? Vsega razpoložljivega zemljišča niso mogli napolniti samo naravni prirastek, naglo odpirajoča se delovna mesta in s tem v zvezi nove hiše Takrat še nismo poznali graditve stanovanj za trg in trgovine s stanovanji. Pomanjkanje meril, kdo ima prednost pri nakupu stanovanj in nenehno stopnjevanje inflacije pa sta vedno hitreje pospeševala prelivanje odvišnega denarja namesto v banko med drugim tudi v Dočitniška in »spalna« stanovanja v Skofji Loki. To sta gotovo poglavitna razloga, da smo v graditvi stanovanj in v objekte, ki jih taka gradnja potegne za seboj, v Loki presegli vsa pričakovanja. Velik del sosesk se je spremenil tudi v »spalno« naselje. Na ramena smo si naložili še pogoste samoprispevke, tudi namesto tistih, ki imajo svoja delovna mesta izven občine. Pod betonom in opeko je v naselju Podlub-nik prehitro izginil velik delež prvorazredne zemlje, iz roda v rod varovana in podedovana kmečka dota Kmetica iz betona, delo domačega akademskega kiparja Toneta Logon-dra, postavljena v stanovanjskem naselju Podlubnik, zato ne žaluje zaman le nad izgubljeno zemljo, ki jo prekrivajo asfalt, beton in opeka, temveč zaskrbljeno gleda v prihodnost in na preostale njive. Locani pravijo, da je zato iz betona, da je neobčutljiva za hipoteke v Loki, Selski in Poljanski dolini. Skupaj z njo se vprašujem, kakšne potrebe in razlogi danes narekujejo izdelavo zazidalne dokumentacije za sosesko Zakamnitnik, ki je najmanj štirikrat večja od soseske Podlubnik. To ni nedolžna soseskica, temveč površina, kjer je mogoče sedanje mesto podvojiti. Prebivalci krajevne skupnosti Kamnitnik pravijo, da niso proti raz-voiu mesta v realnih okvirih, vendar ne na račun plodne obdelovalne zemlje in ne na njihov račun. Svojo Soljo izražajo proti očitnim napakam zazidalnega načrta, ki neupravičeno in kruto posega v njihovo bival no okolje, jih go nepolnem v ne mirja pri delu in jemlje zaupanje v gradbeni red. Marjan Masten TOREK, S. OKTOBRA so fe M Inovator leta Krani - Občinska raziskovalna skupnost Kranj bo skupaj z občin-skim sindikalnim svetom letos . fe če-trtič podelila priznanja »Inovator leta občine Kranj«, ki jih dobijo najuspešnejši inovatorji preteklega leta. Slovesna podelitev priznanj bo v četrtek, 7. oktobra, ob 17. un v prostorih kranjske skupščine, takoj zatem pa bo v avli Skupščine občine Kranj otvoritev razstave Inovator leta 81 - dosežkov dobitnikov priznani. S podelitvijo priznanj inz razstavo bomo v Kranju počastili 12. oktober - dan inovatorjev -obenem pa se bomo aktivno vključili v priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Razstava bo odprta do vključno nedelje, 10 oktobra, vsak dan od 9. do 17. ure. (d d) Preusmeritev v lahko konfekcijo Izvozni P^J^^^^^osto^m«0 »^iz K *8Sbko„fek<*o -^Sposobne Šivilje so ved-. i8kane . . ki «1. v«e- vidno tudi iz ootallh Kranj - Gorenjska oblatila vse ^^ so Gorenjaka obuffl, kakor sodijo med tiste delovne orga naju8peSnejlimi gospodarskim nizacije, ki jih ostn pogoji stabltea ni2Jacijami pri „as. Po cijskega poslov^ n^o naa. n^n .. .. --------- EoSo^Snoko-teg vsa spomladanska m P^tna kolek ciia za leto 1983 že Podana, izvozni SSi za drugo leto pa so prav tako že ^Kji izvozni plan so domi že klasični izvoz, kar . bi pomemlo -č lahke fenake konfrlr konfekcijo, izdelano iz ju gos ova« . potrebovah še nekaj skega tekstila, pač pa za žedolgolet- P £ g katero u ne ni u teče ne p osle^^o ^a^^konfek- ^loVfnjaJe izbora! L Prav ie^o konfekcijo iz njegovega materiala Že letos je fizični obseg pro-Svodnjf za izvoz porastel za okoli Dotkov, za naslednje leto pa računajo, da bo po že sklenjen* ^godbah to delo večje še za 10 od- ^PraT na račun tolikšnega izvoza nizacijauu H* z zrno. z. v* dohoc&u na delsvca so osmem mestu v Jugoslaviji, stvih na delavca pa ~ na tretje mesto. Kot dobri ji so pred leti praktično z sredstvi zgradili oba čV, Kranju in na Jesenicah, tako zdaj ne bremenijo nikakršne te- Čeprav pridne roke Sivi renjskih oblačilih zmorejo ropske norme v storiln renjskih oblačilih raz bi še dvignili že tako < tivnost. Ze sedaj počasi težko konfekcijo in več lahke ženske kon ob 36-odstotnem povečanju pnmer-ftiveea dohodka lahko razporedili za osebne dohodke za 45 odstotkov več kot lani Prav zaradi to™* za. Vendar pa so izplačani povpreau osebni dohodki v prvem po^tju fdo 7nostali za slovenskim povprečjem, sTnt presegli K-«* niso razmeroma ™zk poprečni osebni dohodki odraz njihovega slabega gospodarskega položaja, je raz po njihovem mnenju _ Skrbi jih le nekaj slabSa tekstilom, čeprav si sicer že vs z združevanjem dinarskih in nih sredstev od tekstilcev i ljajo material. Večjih težav pt prihodnje ne pričakujejo, saj doslej v skrbi za materialno ob visoki produktivnosti pliniranem delu prilagajali zahtevam na trgu. Da t* izpolnili vse načrte za nameravajo zaposliti dv-deset novih delavcev, šivilj, vendar pa se že jo, da jih ne bodo Zaradi pomanjkanja d že doslej sklepali koop v drugih republikah, skušajo zagotoviti kader s ranjem. laiuu.j. ......— „ _ . . uego -----o z Poliedelec siromasi živinorejca in mesarja 1 J - *____ui«e do^ q dohodkovnih pove- S5SSS»težave^si^ kmet, klavnica in trgovina \A ^nirdelki Skofja Loka, temeljna or-. •^K Gorenjske, so letos do g^e,J septe^m olupili 4930 £av „ Volov in krav so lani v enakem tore odkupibl^lglavanzo ^"mS&i komaj 46 °%omYeb%' oskrba s svinjskim me-<3vini na i bi v Mesoizdelkih letos som Svmj naj m . y S San v devetih mesecih 6 i ^55odstotki. Ob tem velja pouda-polni i s ot> J eovedi in prašičev ni pffleS potreb, temveč bU \J^sklenjenih pogodb in samouprav-dobavitelji. V prvem ffJMSffi^^rStredelali mesečno kar 4.200 pra&«ev nakupom »Vendar smo »nri»» izgubo prašičev ^^eseča v mes c ^ J gta kli tohe regM Trgovi„a na povedala direktor i w računo- debelo Miro ^^^eJanez Debel- odkupne količine prašičev juhja avfmsta in septembra posledica zavestne odlo6t-ve, da moramo znižati stroške proizvodnje. Ali cene praSičev niso dogovorjene in usklajene scenami mesa? »Približno 30 odstotkov prašičev kupimo na farmah Pitomača ter v Kočevju in Stični, kjer smo sovlagali m tam naj bi dogovorjene cene še nekako veljale. Prašiči, ki jih kupimo v prosti prodaji in to največ na Hrvatskem, so znatno dražji.« Koliko? , .. »Dogovorjena cena za kilogram žive teže prašiča, ki je osnova za izračun cene svinjskega mesa, je 67,90 dinarja. Deian-. J ° - ;---: na Hrvatsken Tt _____x ...........24_____ M kilogram, pri mesu pa od 48,24 do 57.60 dinarja. Razlike so prinesle, kot sem že ____:i .. m^oprih 63.5 miliiona Miro Duič namreč v šestih mesecih izgubili kar SSon« dinarjev. Zato smo bih v drugem polletju prisiljeni zmanjšati od-kS) prašičev, ker bi sicer izguba še na-Sala. V povprečju izgubimo pn ■enem nrašiču 2,300 dinarjev. Ali drugače rece več delamo, čimbolj se trudimo, hi bile mesnice založene s svinjino, tern^ manj zaslužimo. Zato so manjše E»Vll'Jonv6u iuvom , j « _i ska cena pa je pri kmetih na Hrvatskem 88 in na farmah 92 dinarjev. To pomeni, da pri živi teži izgubimo 20 do 24 dinarjev i talogr __narja. Kaziuie so pruicoic, »». — omenil, v šestih mesecih 63,5 milijona dinarjev izpada dohodka, ki smo ga večino že pokrili z notranjo preporazde-litvijo v okviru delovne organizacije KZ.K Gorenjske in sestavljene organizacije KIT Ljubljana. Nepokritih je ostalo približno 10 milijonov dinarjev. Ker je celotna naša panoga slabo akumulativna in ker s o vzroki celotne izgube predvsem v neurejenih cenovnih razmerjih smo predlagali izvršnim svetom občinskih skupščin, da izgubo pokrijejo glede na količino prodanega mesa v posamezni občini. Tako bi Liubljana prispevala 3,5 milijona din, Skofm Loka L9. Kranj 2.3 milijona dinarjev, 1 ržič 96».uuu din, Jesenice 278.000 in Radovljica 576.000 dinarjev. Ostalo bodo v manjših zneskih pokrile še občine Sežana, Nova Gorica, Grosuplje, Tolmin, Piran in Idrija, kjer imarno nekaj svojih prodajaln. Menimo, da je to upravičeno, saj je nemogoče zahtevati, da bi posledice cenovnih neskladij, ki so se sedaj nakopičila do skrajne mere, pokrivali le delavci v klavnicah in mesni predelavi.« Se večji problem je, če t^dam* očmi potrošnika, pomanjkanje gove- govorjena cena goveda je za na s dohodkovno sprejemljiva in po tej «ceni ga večina tudi odkupimo. Toda cena ne po kriva stroškov reje in je neug^na za kmeta. Sedanja cena ustreza umčunan ceni mesa. Toda če bomo vztrajalipn nipi bomo zaduših živinorejo. Stevime o manjšem odkupu so dovol/ resno, ojg zorilo, da je v odnosu do živinoreje nekaj močno narobe.« SUfosnovi strokovno znanih kazalcev izračunati odkupnejceno fcvme ki bo pokrita stroške reje. Hkrati je nuj. odpraviti administrativne ukrepe oziroma maksimiranje cen živine m mesa^ Z na| višjo možno ceno ne odpravljamo socm nih razlik, temveč regresiramo bogatej Janez Debeljak gega. Tistega, ki jč meso vsak krat več kot tistega, ki ga v nedeljo. Pri admmistrat cen je nesmiselno vsako hodkovnih odnosih, ssj dati Kmet ne, ker ima meceno, klavnSka m predetov^iu ja ne, ker nimata dotodka mj vzeti, trgovini pa tudi ne«u^ marž To je po našem mnenje SS5' dohodkovnega pove^^ prav gotovo, če bi la^0,««^^ budilo proizvodnjo v celotni rep Toda v celotni reorover tako. Poljedelstvo se lakto ugodnimi podovnimly poljedelci F»Welivanje dohodka v enakomerno oziroma nismo % položaju. Pride ovaleclkroe pjze špekulira in dobro slub. Osiromaši. Mnog? prašičjerejc. Veta opustili rejo in "fes« gfgr Vsak »toka 8«"! °potIebM. nastop ^ . -,<,«01 živ kjer so pogoj »» ~ sedaj, bot""nravile Od tega_ bc^ ^-mfre,rkmet klavnica korist vsi. Kmev, L potrošnik. 9*rator podatkov POREG, deluje v JE Krško Tudi vsi pomembni proizvajalci elektronike v Jugoslaviji imajo lastne mikroelektronske zmogljivosti (Iskra, Ei, Rudi Ča-jevec). Ob usmeritvi v povečan izvoz in stopnji razvitosti Slovenije je logično, da mikroelektronske tehnološke revolucija ni obšla naše republike. Razvoj mikroelektronike v Iskri je na ravni svetovnega razvoja. To trditev dokazujejo vezja, ki predstavljajo zaključene sisteme. Ti so že razviti ali pa se njihov sistem zaključuje Za razvita vezja oziroma sisteme je Iskra dobila že več priznanj doma in v tujini. Navkljub temu pa je zaupanje v domače znanje še prešibko. Vse prevečkrat se proizvajalci zatekajo k nakupu licenc tujih mikroelektronskih sistemov in vezij. Domača vezja pa se le počasi prebijajo v proizvodnjo. S tem slabi ekonomski učinek dobro zasnovanega sistema proizvodnje mikroelektronskih integriranih vezij. Zato je Iskra organizirala posebne aplikacijske skupine, ki razvijajo celotne mikroelektronske sisteme za posamezne temeljne organizacije. Skupaj s strokovnjaki Iskre se strokovnjaki naročnika vezij ukvarjajo tudi z aplikacijami in ne samo z razvojem samih vezij. Doslej je bilo razvitih že več kot 40 vezij, stroški pa so bili mnogo nižji od povprečnih svetovnih cenft Kako je to mogoče? Predvsem zaradi izredne vseh zavzetosti posameznikov v razvojnih skupinah in dobre organizacije le-teh, saj so delovale praktično brez pomožnih služb. V Iskrini industrijski coni v Stegnah v Ljubljani stoji nova stavba Iskra Mikroelektronika.Če so v Jugoslaviji pa tudi v Iskri večkrat kupovali zastarele licence, novi tovarni mikroelektronskih vezij tega ne moremo očitati. Cena, ki jo je Iskra plačala za nakup MOS tehnologij, je prav gotovo preudarno naložen denar. Iskra Mikroelektronika se zaveda, da bo kupce pridobila le s kar najbolj kakovostnimi izdelki. Bojazni, da ne bi mogli prodati svojih izdelkov, ni. Vedno večje povpraševanje po vezjih po naročilu je prav gotovo jamstvo, da lahko delavci mikroelektronike optimistično zro v prihodnost. Uporaba mikroelektronskih vezij se izredno širi v že usta-Ijenihlskrinih panogah elektronike kot so telekomunikacije, računalništvo, merilna in regulacijska tehnika, elektrooptika, elektronika i -elektronika za široko porabo itd. Danes že prevladuje potreba po večji kompleksnosti in intergraciji sistemov. Bistveno spoznanje pa je v tem, da bo funkcije, ki jih okolje zahteva, možno realizirati samo v tehnologiji visoke integracije, torej z mikro-elektroniko. Letošnji sejem mikroelektronike je tradicionalna priložnost prikaza vseh najpomembnejših uspehov Iskre na tem področju. Tovarna mikroelektronike bo namreč na sejmu predstavila vse dosežke s tega področja in s področja enotnega računalniškega sistema. V sestavljeni organizaciji Iskra je Iskra Delta specializirana delovna organizacija z računalniško proizvodnjo. Z zakonom o računalništvu, ki ga je sprejela skupščina SRS, je bil dan razvoju računalništva poseben družbeni pomen. Iskra Delta je dobila tudi dodatne zadolžitve na področju vsklajevanja in povezovanja proizvodnih in tržnih funkcij. Povezovanje je usklajeno tudi s samoupravnim sporazumom. Iskra ima že sedaj številne povezave z univerzami, raziskovalnimi inštituti, gospodarstvom in industrijskimi sistemi. Vse te vezi so pomembna sestavina zasnove enotnega računalniškega sistema, ki lahko samo enoten deluje konkurenčno v svetovnih razmerah in tako zagotavlja razvoj družbe, ki ne želi capljati v ozadju. Informacija in uvajanje mikroelektronike postajata izziv za razvite in razvijajoče se države. Dajeta spodbudno vizijo prihodnosti. Ukinjata klasični industrializem in njegova tipična nasprotja. S spremenjenim načinom bivanja in dela rešujeta energetske, transportne, prehrambene in druge ključne oro-bleme. y Navzlic vsemu pa uvajanje elektronike vzbuja določene pomisleke. Ali njen razvoj ne povzroča morda povečanja nezaposlenih? Robotizacija določenih proizvodnih procesov res povzroči trenuten višek nekega delovnega profila, vendar ne nezaposlenosti v celoti. Elektronika pomeni revolucionaren korak k razvoju proizvajalnih sil. Uvedba le-te povzroči pocenitev proizvodnje in uprave tako, da družbe, ki je ne uveljavljajo ne morejo zdržati mednarodne konkurence, zgubljajo naročila in delovna mesta. Os TOREK, 5. OKTOBRA 1982 REPORTAŽA Mikroelektronika pomeni novo tehnološko revolucijo. Gre za tehnologijo, ki se inova-vključuje v človekova dnevna opravila na področju poslovanja, administracije, indu-!, na področju zdravstva, prometa, vzgoje in intelektualnega dela, skratka v vsak korak -1- in dela. Vključuje se z uporabo računalnikov, z vgraditvijo integriranih vezij v razne npr. v digitalne ure, Hi-Fi opremo in podobno, pa v najzahtevnejše sisteme v proiz-prometu in drugod. Najbolj pomemben uporabnik integriranih vezij pa je področje alništva. Največji, proizvajalci računalniške opreme doma in v tujini (IBM. DEC, Sie-i, Philips, Iskra), namenjajo izredno pozornost računalništvu. Mikroračunalniška tehnologija zagotavlja izgradnjo informacijskih mrež, tako lokalnih elinskih. V tej mreži je računalnik terminalni člen. Uspešna in ekonomična infor-mreža omogoča informatizacijo, značilnost le-te pa je tudi pospeševanje intelek-dela. formatizacija pravzaprav pomeni tehnološko in družbeno revolucijo, ki se je pojavila * - industrijskem svetu, v ZDA, kasneje pa je zajela Japonsko, zahodno Evropo in predele zemeljske oble. Obsega predvsem uporabo računalnikov in robotizacijo tovni razvoj mikroelektronike priča, da je le-ta postala eden pomembnih strateških vseh srednje in visoko razvitih dežel, tako na Zahodu kot na Vzhodu. Številne druž-ične in sindikalne grupacije razvitih dežel živahno proučujejo vplive mikroelek- posta ^ Varstvo kmetijskih zemljišč Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo razpravljali o predlogu za izdajo republiškega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč Veliko je bilo že napisanega in rečenega o tem, da se v Sloveniji obseg kmetijskih zemljišč nenehno zmanjšuje. Tako se je od leta 1961 do 1980 obseg njih in vrtov zmanjšal za 41 tisoč hektarov. Kmetijska-zakonodaja je leta 1973 opredelila obveznost občin, da z občinskimi prostorskimi plani določijo zemljišča, ki so namenjena za potrebe kmetijstva. Njihove analize so pokazale, da se trajno namenja za kmetijsko proizvodnjo le okoli 20 odstotkov kmetijskih zemljišč, kar^e dolgoročne družbene cilje v razvoju kmetijstva bistveno nremalo. Se vedno se letno spreminja namembnost od tisoč do 13 tisoč hektarov za kmetijsko proizvodnjo primernih zemljišč, predvsem obdelovalnih. To seveda zahteva hitro ukrepanje, kar predvideva osnutek zakona o varstvu kmetijskih zemljišč. Tako bd prepovedal spremembo namembnosti v vseh občinah, ki še niso sprejele prostorskih planov. Republiški izvršni svet bo izdelal enotne kriterije za ugotavljanje obsega in kvalitete zemljišč in kriterije za določitev namena rabe zemljišč. Doslej sprejete prostorske plane bo proučil republiški komite za družbeno planiranje s pomočjo komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. silosi za krmo, tople grede in cvetličnjaki, medposestne garaže za en osebni avto, ji cisterne, oporni in podporni začasni objekti in napram gradbiščih, komunalne napis« objekti, ki se ne štejejo med pn ne in sekundarne, manjše c obstoječim objektom, nadsti na avtobusnih postajah, refc objekti in izveski, spominska ja in skulpture, ki ne dodatne ureditve terena, za izkoriščanje sončne er ureditve gozdnih traktorskih žičnic za spravilo lesa. Prii nameravanih gradenj po tem je obvezna za območja mest. as oziroma območij, ki se urej*!-' urbanističnim ali zazidalnir;. črtom, ne pa za kraje in obmofc* se urejajo samo z urbanistični T ^ dom. Potrdilo velja eno leto. Osnutek odloka o določitvi P* ^ benih del, ki se lahko iz vaja v* podlagi priglasitve, se nana& na^ ^ dročje graditve objektov, zs ni potrebno lokacijsko dovolj zadostuje le priglasitev gra^^- , del. Sem sodijo tekoča vzdrtev* dela na obstoječih objektih, a^r ^ nanicu objekta nasipav-anjs j S izkopavanja zemljišča do vtine ^ roma globine enega metra J oziroma pod koto sosednjih ali stavb ter javnih komunike ^ komunalnih naprav ter rušer,* - ^ jektov. Pri priglasitvi gradbenih ck?: N morali investitorji pnložiu W poročilo, kje, kaj in za^j JJ gradili. Upravni organ o ] priglasitvi ne bo izdajal \ potrdila. Ce pa bo ugotovil, glasitev po veljavnih predf*^ / zadostuje, bo prepovedal odločbo, ki jO bo moral vročiti v 15 . dneh od priglasitve. Ce investitor v ter ■ < ne bo prejel odločbe o »P^T uradnje ali vsaj zahteve za doj tev priglasitve, bo lahko zaiV; ■tičeti pa bo moral'najkasne* mesecih, sicer bo priglasitev «« hala veljati. cije, s katerimi se bistven spremenijo zunanjost, veliko** namen Pr i, 5. OKTOBRA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE 5. STRAN O L A S DOGOVORIMO SE Gospodarjenje v prvem polletju Povečati izvoz Podpora prizadevanjem izvršnega sveta — Delegati priporočili uvoznikom, da z dodatnimi ukrepi uresničijo svoje izvozne Mirte — HTP Bled naložili uresničitev programa reorganizacije in integracije — Igralnica C as in o mora zagotoviti varnost h samozaščito svojega poslovanja — Delegati družbenopolitič-zbora pooblastili izvršni svet, da ob devetmesečnih rezultatih strožje ukrepa do vodilnih delavcev v delovnih or-mkacijah . Delegati zbora združenega dela * družbenopolitičnega zbora so ^tvnavali poročilo o uresničeva- tnesolucije o družbenoekonom-iazvoju v prvi polovici letoš-leta. Podprli so prizadevanja £*bega sveta za spodbujanje čim ■oijth ekonomskih učinkov in za y«janje porabe v dogovorjenih premajhen izvoz in delegati zbora združenega dela so sprejeli sklep, da mora Almira ob oceni devetmesečnega gospodarjenja poročati o uresničitvi v SISEOT usklajenega in sprejetega izvoznega načrta ter da naj se v svojih načrtih odločnejše in trajneje usmeri v konvertibilni izvoz. Elmontu z Bleda pa so priporočili, naj v prizadevanjih za vključitev v izvoz išče možnosti v sodelovanju z gradbeniki. V razpravo sta se vključila delegat Almire iz Radovljice in Miro Rozman, direktor Almire, ki je dejal, da si že tri leta prizadevajo za povečanje izvoza, vendar se soočajo s številnimi problemi, saj morajo vse izvozne poti zgraditi na novo. Delavci Almire so zato prizadeti ob pisanju dnevnega časopisja in razpravah na izvršnem svetu, da si ne prizadevajo za večji izvoz. Velike probleme jim povzroča nedograjen sistem planiranja v SISEOT, opozoril je tudi na specifične probleme v tekstilni industriji. Delegati obeh zborov so HTP Bled naložili nalogo, da na ravni strokovnih služb ter vodstvene strukture in v okviru družbenopolitičnih organizacij zagotovi izvajanje Fieji M^riTo Romih iz Radov- nalog sprejetega programa reorgani-ISSrT'fj"__zacije in integracije ter poroča o Upravne takse prehitro povišali Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so osnutek odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah obravnavali kot predlog in ga tudi sprejeli. Uskladitev z zakonskimi predpisi tako pomeni 100-odstotno zvišanje upravnih taks, ki se niso povečale od leta 1977. Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti pa so delegati kritizirali delo uprave z za družbene prihodke, ker je višino upravnih taks neupravičeno zvišala pred sprejetjem odloka. Delegati so menili, da upravni organ tega ne bi smel storiti, dokler se delegati ne opredelijo za spremembo in da se to ne sme več dogajati. Poudarili so, da je to neresen odnos do delegatskega sistema. Zahtevali so, da se ugotovi, zakaj je do tega prišlo, in sprejeli sklep, da mora uprava za družbene prihodke zboru krajevnih skupnosti pojasniti, zakaj je zvišala upravne takse pred sprejetjem odloka. Posebej so se ustavili ob izvozu in ■ koncu razprave izvoznikom sporočili, da z dodatnimi ukrepi uresničitev svojih izvoznih Pri tem so posebej govorili * iz Lesc, Almiri iz Radovljice notu z Bleda. Zbor združene-i je sodil, da 25-odstotni delež v celotnem prihodku Verige biti končni cilj in da naj v letih zagotovijo v svoji itiki povečanje deleža ja izvoza. Almira dose-•baolutnem znesku še vedno •ešitve imenovanja vseh treh zborov ra-občinske skupščine so na razrešili funkcije namestnice tožilca Temeljnega tožil-v Kranju — vodje enote v ryJvljid. •koordinacijski odbor družb en e-"eta za družbenopolitični sistem kot predstavnika skupščine obči-imenovali Darka Kovača, pod- _ družbenopolitičnega V koordinacijski odbor druž-sveta za ekonomski razvoj in so kot predstavnico skup-imenovali Slavico delegatko zbora zdru- __, zaposleno v SGP Go- Radovljica. V koordinacijski družbenega sveta za vpraša-*torekega razvoja in varstva «o kot predstavnika skupšči-. »e imenovali Ivana Fabja-«egata zbora krajevnih skup-^ B krajevne skupnosti Bled. delovno skupino za pripravo Vpaa dela družbenopolitičnega imenovali Bernarda Tonej-V Zvonka Savnika in Darka Kovali delovno skupino za pripravo turama dela zbora združenega »o imenovali Ernesta Noča, V^ Tomana in Marjana Butor-v v delovno skupino za pripravo lana dela zbora krajevnih **ti so imenovali Franca Cuz-Janeza Goričnika in Vasilija a služba Nc^gati zbora združenega dela in ^a&ajevnih skupnosti so sprejeli odloka o spremembi odloka i določenih vprašanj s po-zasebne obrti v radovljiški Tako bodo poslej dovoljenja Vavljanje obrti kot postranske-~ oklica za opravljanje prevoza 'avtotaksi) izdajali samo za Iri niso pokrita z redno dejavnostjo in po pred-mnenju krajevne skupnosti, dništva oziroma turi-.^Posfovne skupnosti, v** Pripombo delegacije krajevne wati Bohinjska Bistrica, naj se &ja izdajajo za tri leta, je •alka Polona Finžgar pojas- upravo in družbene dejavno-O^ovni namen tega akta je občinskega družbenega JWa o kadrovski politiki s sprejmi in dopolnitvami republi-' Ugovora. Delegatska vprašanja Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti je delegat krajevne skupnosti KAMNA GORICA opozoril, naj ponovno obravnavajo popravilo ceste Radovljica — -Kamna gorica-Kropa, ker je stanje izredno kritično in se bo Se poslabšalo z jesenskim deževjem. Delegatsko vpraSanje so posredovali vodni skupnosti in skupnosti za ceste, ki bosta obvestili krajevno skupnost. Delegat iz krajevne skupnosti KROPA je pojasnil, da je bila informacija v Glasu glede delegatskega vprašanja o dostavi sobotne poŠte napačna. Izpuščena je bila beseda sobotna, kar vsebino popolnoma spremeni. Dostava pošte v krajevni skupnosti Kropa je zadovoljiva, težave povzroča le dostava ob sobotah. Delegacija krajevne skupnosti LJUBNO pa je ponovno načela vpraSanje dostave pošte. Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti pa je delegat krajevne skupnosti Lesce postavil vprašanje statusa prizadete stranke in pripomnil, da se postopek obravnava preveč enostransko ter se ne upoSteva interes kmeta. Poročevalka Nada Gatej je pojasnila, da je stranka Franc Mohorč redno zaposlen v Verigi in da s svojo kmetijsko dejavnostjo ne ustvarja tržnih viškov. Delegacija krajevne skupnosti Begunje k predlogu odločbe ni imela pripomb. Stališče delegacije Almire glede izvoza Ob izdelavi gospodarskega načrta za letošnje leto smo na osnovi doseganja plana izvoza v preteklem letu in na podlagi ugotovitev o možnostih izvoza na konvertibilno področje planirali za 600.000 dolarjev konvertibilnega izvoza. Pri usklajevanju plana ekonomskih odnosov s tujino IX. enote SISEOT smo morali sprejeti izvozno obveznost 1,194.000 dolarjev, kar smo vnesli v predlog plana, ki ie bil samoupravno sprejet. Ker Almira intenzivnejše izvaža šele zadnja tri leta, še nismo uspeli vzpostaviti dolgoročnih poslovnih odnosov s tujinimi partnerji zato so v preteklosti sloneli plani izvoza na ocenah možnosti izvoza. Tako smo za letošnje leto ocenili, da je na 1.194 000 dolarjev povečan izvoz dosegljiv, če bi uspeli dobiti naročilo klasičnega izvoza v Alžir, o čemer smo se prav v času planiranja intenzivno dogovarjali. Zal do tega izvoza doslej še ni prišlo. Ves izvoz, ki ga bomo letos uresničili na zapadni trg, je izvoz storitev (izvoz dela), kar pomeni, da za ta izvoz niso potrebne surovine in zato pomeni čisti deviz m učinek. Ce bi nam uspelo skleniti pogodbe o klasičnem izvozu V. bi zaradi pokrivanja uvoženega materiala domačemu dobavitelju morali po 67. členu zakona o deviznem poslovanju v ustreznem deležu vključiti dobavitelja v izvoz kot končnega koristnika izvoza. 67 člen se je močneje uveljavil šele letos, zato se pri finalistih kaže upadanje izvoza in porast pri primarcih. Realno ocenjujemo, da bomo do konca leta dosegli 570 300 dolarjev konvertibilnega izvoza, kar predstavlja 19-odstotno povečanje dolarskega zneska izvoza glede na leto 1981, v fizičnem obsegu pa to pomeni 77 odstotkov več izvoženih izdelkov, ker je letošnji izvoz izključno izvoz dela. Za ta izvoz bomo porabili 25 odstotkov proizvodnih kapacitet. Izhodiščni letni plan konvertibilnega izvoza bo na ij0SB 95-odstotno, plan SISEOT pa 47,5-odstotno. Glede na spremenjene pogoje gospodarjenja bomo srednjeročni plan izvoza prilagodili realnim možnostim tako, da bomo upoštevali zahtevano rast izvoza. Zato imamo v osnutku plana za leto 1983 , nser u motoriziranega popoldanskih) urahčeta 92.m ^ * da ^ b°J trajal vse do osmih zvečer. Šele takrat so Nemci ugotovili, da se borijo s svojimi. Dotlej so oboji mislili, da imajo pred seboj partizansko enoto. »Ugotavljam, da vaš obveščevalni oficir ponovno zahteva kisik in posebne dihalne aparate, ki bi mu omogočili pregled Titove votline v Drvarju. Ali naprave, ki smo vam jih že poslali, niso dobre?« ga je vprašal Rendulic . »Niso, kajti votlina je tako globoka, da smo prišli do prepričanja, da je moral Tito uporabljati take aparate,« je odgovoril von Leyser. »Zato vas prosim, če nam take aparate dostavite z letalom, kajti nihče od naših strokovnjakov si ne upa globlje v votlino.« Nemci vse do 6. junija niso mogli preiskati vse votline, ker so se bali, da bi se zaradi koncentracije lesnega plina zadušili. Toda v vojaških skladiščih 2. oklepne armade ni bilo takih aparatov, kakršne so hoteli nemški strokovnjaki, zato so zahtevali, naj jim to opremo z letali dostavijo iz Nemčije. Toda tovariš Tito in člani Vrhovnega štaba niso uporabljali med svojim bivanjem v Maršal Tito, Edvard Kardelj, Ivan Milutmo-vič in Cana Babović na Klekovači po preboju iz Drvarja votlini nobenih dihalnih aparatov. Nemci so ""menili, da je bil sedež Vrhovnega štaba nekje v notranjosti votline. ZADNJI OBROČ »KONJEVEGA SKOKA« Nemška obveščevalna služba tudi 30. in 31. maja ni mogla ugotoviti, po kateri poti in kam je odšel Vrhovni štab. V teh dis^ vsaka nemška bojna skupina fornsj posebno komandoško skupino, ki je najti Vrhovni štab. Obveščevalni ofvu? ■ bili v prvih bojnih vrstah z namenorc. ar lahko obvestili svoje komandante, v smeri bi bilo treba poslati hitre motorist en°Kolona Vrhovnega štaba je nada;*?' pot od Poljic proti jugu k vasi Pm* ustavila pa se je v gozdu nad vasjo ffl » počivala. Na tej poti je Vrhovni &ab ^ mnoge vasi"in naselja, njihovi prebival £ videli tako kolono kot tovanša Tita. skrivnost so zadržali zase in je niso ud«»- VraNemci so se skušali orientirati in^ maja zvečer pregrupirali svoje bojne sfcg Zr krenili na jug proti Satoru. S severa s* -hajale enote 7.^divizije »PnnzEu^ :tBaraprfhnajal? z -hoda in prodiraU ji TičevPem. Vam so nameravali najprej ^ r^Srnj^^Mtrf^ Hfuerievo vrhovno poveljstvo pa je ** spremljalo in usmerjalo zadnjo akcuo ve ga skoka«. TOREK, S. OKTOBRA 1982 KRONIKA 7. STRAN Večina vozil slabo opremljenih V okviru občinske akcije NNNP so miličniki, tehnična ekipa Avto-moto zveze, združenje šoferjev in avtomehanikov ter občinski sekretariat za notranje zadeve ocenjevali tehnično opremljenost vozil — Porazni rezultati dokazujejo, da vozniki pred zimo res čakajo na zadnji trenutek Kranj - Dosedanji preventivni tehnični pregledi vozil tik pred zimo v> dokazali, da vozniki jeseni še niso pripravljeni na zimske vozne razme-•e Lani so imeli na voljo kar pol leta od septembra 1980 do marca 1981), so na brezplačnih tehničnih pre-gedih pri Avto-moto zvezi preverili tehnično usposobljenost svojih vo-U. Žal akcija ni bila preveč uspešna, saj so se vozniki množično odzivali *prvi mesec. Akcije, kakršna je bila petkova, ne zajamejo večjega števila •ožil, lahko pa pokažejo, kakšno je ^je vozil, zdelanjh od dolge vozne seone, še preden jih vozniki dodobra pregledajo in usposobijo za snako vožnjo. Ekipa, ki so jo ustavljali tehniki Avto-moto zveze fofflj, šoferii in avtomehaniki Sanjskega združenja, miličniki in ^iani občinskega sekretariata za Stranje zadeve, je v petek na treh »ometnih žariščih v Kranju od 14. 16. ure preverjala, v kakšnem stanju so svetlobna telesa, pnevmatike, «railni mehanizem, zavore, kako je 1 izpuhom in kakšna je videti karo-*fija. Ker so prevede opravljali na sati, niso mogli povsem natančno ugotoviti napak na zavorah in krmilnem mehanizmu, največje okvare pa so vendarle zaznali. Pregledovali so osebne avtomobile, tovorna vozila, avtobuse, kolesa z motorjem in traktorje, prizanesli pa niso niti avtošolam in vozilom tovarniških voznih parkov. Napake, ki so jih v petek na hitrih pregledih odkrili, so v največji meri plod malomarnosti voznikov, nekaj je očitati tudi razmeram, zaradi katerih na domačem trgu ni dobiti delov (cel za »fičke« jih manjka), uvc^iti pa jih tudi ni mogoče. V štirih urah so preventivno pregledali 87 motornih vozil, med njimi največ osebnih avtomobilov. Kar 56 od pregledanih jih je imelo večje ali manjše napake. Ustavili so tudi 6 tovornjakov in štirje od njih niso ustrezali vsem predpisom o tehnični ustreznosti. Avtobus (enega samega so podvrgli testu) je bil brezhiben, od dveh koles z motorjem obe neustrezni, od treh pregledanih traktorjev pa prav tako vsi slabo tehnično opremljeni. Od 87 vozil je kar 65 neustreznih, kar pomeni skoraj tri četrtine. Največ napak je bilo na svetlobnih telesih, kar 45 so jih ugotovili. (I 1 p - *jo. da je na kraju nesreče Ulegel po&odbam. * Do nesreče je prišlo, ko je voznik Sobnega avtomobila, 24-letni Rado jšvec i, vnn\a ki ie pripeljal iz —> ua JC na po&odbam. T" če je pri* vtomobih ranja, ki JT f - . -^T^ipske smeri na viadukt, nenadna zavil levo na nasprotni vozni Po njem pa isti hip voznik oseb-» avtomobila Vladimir Semrov, 64 let, doma iz Most pri Zirov- . v"1 __ O O njem pa isti hip voznik oseb-avtomobila Vladimir Semrov, let, doma iz Most pn Zirov->n.Sivec je čelno trčil v Semrovovo z levim prednjim delom pa i v drsno ograjo viadukta in se ^b ustavil. Semrov ni imel tolikšne I^fc. saj je njegovo vozilo obrnilo O MO stopinj, nakar je vanj trčil še 2 avtomobil, ki ga je za njim vozil Marjan Štrukelj. Hudim po->-/ibam je v nesreči podlegla Sem->ova fena 63-letna Terezija Sem-C' huje je bila ranjena še Sivčeva £V*nica 20-letna Snežana Del K^froiz Ljubljane; Nada Adamič m Koruza, prav tako njegovi so-U^fci/pa sta bili le laže ranjeni, f87 tako tudi voznika Semrov in Na pomoč so klicali tudi je* požarno-reše valne službe, da ? Ponesrečene rešila iz vkleščenih Promet je bil poldrugo uro ^»n, ker so s ceste odstranjeva i Ritine, ta čas so ga morali ^rjati miličniki. Cenjena spolzki cesti v8rednja vas pri Šenčurju - Za-^ blata in spolzke ceste, na kateri t*voi« niso prijele, se je v petek, V oktobra, na lokalni cesti Luže-s^r/ur zgodila prometna nesreča. V »ta bili ranjeni voznica osebne- n avtomobila, 22-letna Marinka '-^/fcc in njena sopotnica, 47-letna Pušavec, obe iz Velesovega. v »Pednji vasi je namreč Pušavčeva v nasproti vozeči Alpetourov X*wbus, ki ga je vozil šofer Jože ^kar, star 29 let, z Zgornjega Brnika pri Cerkljah. Voznika sta sicer zavirala, da bi preprečila trčenje, toda na spolzki, z blatom pokriti cesti, je bilo to docela nemogoče. Voznica je bila teže ranjena, sopotnica pa laže. Poklicni gasilci so po-nesrečenki izvlekli iz avtomobila, potem pa sta bili odpeljani v Klinični center v Ljubljano. Gmotna škoda znaša 100.000 dinarjev. Miličniki so pri raziskovanju vzroka nesreče odkrili, da jo je povzročilo blato, ki ga je na cesto navlekel traktorist Miha Škrjanc, star 18 let, iz Srednje vasi, ki je branal njivo in s strojem obračal na cesti. NENADEJANO ZAVILA V LEVO Kranj — Dva hudo ranjena in kar za 150.000 dinarjev gmotne škode je posledica prometne nesreče, ki se je zgodila v petek, 1. oktobra, med Polico in Kranjem. V blagem preglednem ovinku, preden cesta pripelje v Kranj, je voznica osebnega avtomobila, 45-letna Ana Miklav-čič iz Kranja, nenadoma zapeljala levo. Voznik »fička«, 27-letni Janez Prosnik, doma iz Kamnika, ki je pripeljal nasproti, ni uspel pravočasno reagirati in preprečiti trčenja. Vozilo Miklavčičeve je odneslo na travnik, Prosnikovo pa je ostalo na cesti. Oba voznika sta bila huje ranjena, Prosnikov sopotnik, Miro Lederer, star 60 let, pa je utrpel le lažje poškodbe. PEŠEC STEKEL NA CESTO Kranj — Na Kidričevi cesti v Kranju je v petek, 1. oktobra, nenadoma prečkal cesto pešec, 44-letni Redžep Istrefi, ki ga je na cesti podrla voznica osebnega avtomobila Lidija Tepina, stara 29 let, s Kokrice. Voznica je namreč peljala po Kidričevi cesti od dijaškega doma proti križišču pri zavarovalnici. Pri porodnišnici je nenadoma stekel na cesto pešec. Voznica se je skušala umakniti, a pešec je kljub vsemu pritekel v avto, zadel v prednja vrata in padel po tleh, kjer je obležal hudo ranjen. ^ Troje krmilnih mehanizmov in zavor ni ustrezalo brezhibnosti, kaj natančneje pa napak zaradi hitrih cestnih pregledov niso ugotavljali. 21 vozil je imelo napake na izpuhu, 15 na pnevmatikah (nekaj gum je imelo domala nespoznaven profil, nekaj pa jih je bilo kljub brezplačnemu zraku premalo napolnjenih), 11 karoserij se je izkazalo za dotrajane ali barvno neustrezne dokumentom s tehničnega pregleda, nekaj napak pa je bilo bržkone tudi na opremi, vendar je niso natančneje pregledovali, saj bi to terjalo preveč časa. Voznike, ki so jim na vozilih odkrili napake, so tokrat le opozorili. Le tri, katerih napake so bile le preočitne in za varno vožnjo vozilo nesposobno, so razen opozorila poslali na ponovni tehnični pregled. Hkrati je skupina prometnih miličnikov na kranjskih ulicah nadzirala tudi hitrost. Radar se je odzval kar štiridesetkrat. Toliko voznikov so morali namreč zaradi prehitre vožnje mandatno kaznovati, saj so prehitro vozili zlasti v bližini prehodov za pešce, koder navadno prečkajo cesto šolarji.Tolikšno število prekoračitev hitrosti je zaskrbljujoče in dokazuje, da se vozniki še vedno ne zavedajo, da bi morali biti na otroke še posebej pozorni. D. Z. Zlebir Več gospodarskih prestopkov V devetih mesecih letos so na Gorenjskem kazniva dejanja splošnega kriminala nekoliko upadla, povečalo pa se je število kaznivih dejanj gospodarskega kriminala Kranj — Število kaznivih dejanj na območju Uprave za notranje zadeve Kranj se letos v devetih mesecih v primerjavi z lanskim enakim obdobjem praktično ni spremenilo. Temeljna javna tožilstva so v tem obdobju prejela 1880 ovadb, kar je le za dobra dva odstotka več V kranJski in radovljiški občini je število kaznivih dejanj celo upadlo, medtem ko so v ostalih treh občinah v tem obdobju raziskovali nekaj več kaznivih dejanj kot lani. Vendar pa je vse več primerov gospodarskega kriminala; teh kaznivih dejanj je bilo letos približno 30 odstotkov več kot lani, medtem ko je bilo kaznivih dejanj s področja splošnega kriminala celo manj. V devetih mesecih letos so delavci Uprave na notranje zadeve napisali ovadbe za nekaj več kot 200 kaznivih dejanj. Večina se jih nanaša na kazniva dejanja zoper upravljanje z družbenimi sredstvi, med njimi je največ nedovoljene trgovine. Očitno je situacija, ko na trgu primanjkuje nekaterih artiklov, za nekatere precejšnja spodbuda. Predvsem gre za nedovoljeno prodajo kave in tehničnih aparatov. Med ovadbami, ki so bile v devetih mesecih letos najštevilnejše, izstopajo tudi ovadbe zaradi carinskih in deviznih prekrškov, teh je bilo poslanih 73. Zaradi večjega preventivnega delovanja organov varnosti se je v zadnjih mesecih letos število kaznivih dejanj na Gorenjskem celo zmanjšalo. Med kaznivimi dejanji, ki so bila odkrita v tem obdobju, je še vedno največ tatvin, odkritih jih je bilo nekaj več kot 700, z vlomnimi pa jih je več kot 1100. Še vedno so številni tudi odvzemi motornih vozil — v devetih mesecih letos je bilo odkritih 70 teh kaznivih dejanj, prav tako številna pa so bila tudi kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari. Zanimivo, da so za polovico v primerjavi z lanskim obdobjem upadla kazniva dejanja nezakonite vselitve in tudi ropi. Manj kaznivih dejanj je bilo tudi zoper življenje in telo. Kontroli so podvrgli tudi pnevmatike. Zlasti so bili strogi do profila gum, sa/ je varna vožnja pogosto odvisna prav od njih. Živilom je potekel rok trajanja V treh poslovalnicah Špecerije Bled so inšpektorji našli 39 živil, ki jim je rok trajanja potekel, nekaterim že pred več meseci Zaradi treh gospodarskih prestopkov je Temelino sodišče v Kranju obsodilo Veletrgovino Špecerija Bled Tozd Maloprodaja na denarno kazen v višini 150.000 din, tri odgovorne osebe — poslovodje prodajaln, pa prav tako na denarno kazen od 4000 do 3000 din. Sanitarni inšpektorji Uprave inšpekcijskih služb so letos spomladi pregledovali trgovine z živili. V treh prodajalnah Špecerije Bled so odkrili vrsto živil, ki jim je že potekel rok trajanja. Tako so v začetku marca v prodajalni št. 39 našli 23 živil, ki zaradi pretečenega roka trajanja ne bi smela biti več v prodaji. V poslovalnici št. 26 je bilo 6 takšnih živil, v poslovalnici št. 19 pa deset vrst živil. Inšpektor je prepovedal prodajo teh živil, tako da so jih v trgovini nato morali uničiti. Večinoma so bile to pijače, kot so swing, schwepps, sokovi, pa tudi keksi ter nekatera zamrznjena živila kot ribe, listnato testo, krompirjevi svaljki itd. Poslovodje v prodajalnah, kjer so inšpektorji našli živila s pretečenimi roki uporabnosti, so se zagovarjali, da industrija živil neprestano spreminja roke trajnosti posameznih živil, posamezni artikli imajo slabo čitljiv datum uporabe, viden praktično le s povečevalnim steklom in tudi ne vedno n a istem mestu. Sodišče je sicer upoštevalo takšne težave v trgovini, spreminjanje rokov trajnosti in podobno, vendar pa je menilo, da s tem prav nič ni zmanjšana odgovornost za posledice. Kršeno je bilo namreč določilo zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Kupec mora dobiti povsem neporeč-no živilo, kar pa artikel s pretečenim rokom prav gotovo ni. Tudi ne more trgovina ugotavljati, ali je neko živilo še dobro ali ne, četudi je rok pretečen, sestavo in trajnost živila pozna le proizvajalec in ta določi tudi rok trajanja. V prodajalnah pa je bilo več vrst takšnih živil, ki jim je trajnost potekla že pred meseci. Sodišče je moralo tudi upoštevati, da je Špecerija Bled imela podobne gospodarske prekrške tudi lani. Sodba še ni pravnomočna. Kdo ga je videl? V četrtek, 30. septembra ob 14. uri je odšel neznanokam Anton Klobčič iz Radovljice, star 86 let. Oblečen je v sivorjave hlače in površnik ter belo srajco, na glavi pa ima siv klobuk, izpod katerega so vidni dolgi sivi lasje. Hodi z drsajočimi koraki močno nagnjen naprej. Zadnjič so ga videli ob glavni cesti v smeri Podvi-na. Kdor bi kaj vedel o pogreše-nem, naj takoj obvesti najbližno postajo milice! V SPOMIN Srce pa klilo bo, kot klije seme: vse neizgovorjene še besede rast gnale bodo iz njegove srede. (A. Gradnik) Danes so minila tri leta, kar je ugasnilo mlado življenje mojega ljubljenega sina SREČKA ZUPANČIČA Hvala vsem prijateljem in znancem, ki se še vedno za hip ustavite ob njegovem grobu, prižgete lučko spomina in položite cvet na njegovo prezgodnjo gomilo. Za nas, ki smo ga imeli radi, Srečko živi v naših srcih in lepem spominu. LJUBEČA MAMA IN STANKO Mnogo prezgodaj, v času svojega največjega življenjskega elana, nas je zapustil JAKOB DOLENC dipl. el. ing. *.v/ ■«'y :'v " £ /j' ^V^,. 1 Od njega se bomo poslovili v sredo, 6. oktobra 1982, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. DOLGOLETNEGA IN VESTNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU! KOLEKTIV PODJETJA ZA PTT PROMET KRANJ Kranj, 4. oktobra 1982 O LAS 8. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK. 5. OKTOBRA 1! /© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 30.9. 1982 Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske objavlja prosta dela in naloge: 1. izdelovanje predlogov za financiranje stanovanjsko-ko-munalnega gospodarstva Delo se združuje za nedoločen čas 2 pripravnika z visoko šolsko izobrazbo Delo se združuje za določen čas. Pogoji: pod 1 poleg splošnih pogojev se za opravljanje del in nalog zahteva visokošolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, ood 2. visokošolska izobrazba ekonomske smeri Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske — oddelek kadrovsko-socialnih poslov Kranj, C. JLA 1 do 20. 10. 1982. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v roku 30 dni po zaključeni objavi. Po 93. členu statuta SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI razpisuje razpisna komisija SDK v SRS podružnice 51500 Kranj za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili dela in naloge POMOČNIKA DIREKTORJA ZA SEKTOR KONTROLE V SDK - PODRUŽNICA 51500 KRANJ Kandidat za ta opravila mora imeti visoko strokovno izobrazbo, praviloma ekonomske ali pravne smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj in mora biti družbenopolitično aktiven. Mandatna doba za opravljanje teh nalog je 4 leta. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in o dosedanjih zaposlitvah sprejema razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili v SDK v SRS, podružnici Kranj, Trg revolucije 2, 15 dni po objavi razpisa. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh od dneva poteka razpisa. Upravni organi in strokovne službe OBČINE KRANJ Razpisujejo naslednja dela in naloge: v sekretariatu za občo upravo VIŠJI REFERENT I v odseku za premo že njsko-pravne zadeve Pogoji: — višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri, — dve leti delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo v sekretariatu za notranje zadeve VODJE ODSEKA ZA OSEBNA STANJA Pogoji: — višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri, — tri leta delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo v geodetski upravi VODJE ODSEKA ZA SPLOŠNE ZADEVE Pogoji: , . — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — dve leti delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno dele Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj - splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Industrijski kombinat m KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge 1. OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH MEHANSKIH DEL — 2 delavca Za uspešno opravljanje navedenih del se zahteva: _ triletna strokovna izobrazba strojne smeri, _ 3 ieta delovnih izkušenj, _ 3 mesečno poskusno delo. Pismene ponudbe M'JSa „SbvVeten? va3021dnVeh od poteča roka za v.o«tev prijave. __________ RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA na podlagi Pravilnika o podeljevanju nagrad za pospeševanje množične inventivne dejavnosti. razpisuje natečaj za dosežke na do nadomestila in še ni-Natečaj velja za dosežke, ki jim je bila za leto 1981 priznana piavi^a u so bili prijavljeni na natečaj ORS Radovljica. Ob prijavi je treba predložiti naslednje dokumente: :7ohra7ha delovno - osebne in splošne podatke kandidata (priimek in ime, izobrazba, delovno mesto in OZD, v kateri je zaposlen); - kratek opis ali risbo inovacije in čas nastanka (leto;, - podatke, potrebne za vrednotenje inovacije; inovaciia v OZD v a) višina prihranka oziroma povečanje dohodka, ki ga daje inovacija v UZ.D v b) uporabnost dosežka (na enem delovnem mestu, na več delovnih mestih v eni c) StišStSSZ (^išitev - izum, nova rešitev z znanimi postopki in d) —2 rednimi deli in nalogami ali na področju svojih del in nalog), ^ e) dosežek se nanaša na uvedbo domačih surovin ali zamenjuje uvožene izdelke - dokument ki dokazuje, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna ko-misija, odbor ali državni organ. Kandidate za nagrade in priznanja lahko prijavijo. DPO, ovna društva, delavski sveti in drugi samoupravni organi ali ustrezne službe v OZD in posamezniki. Rok za zbiranje prijav je do vključno 29. 10 1982. Radovliica d o 28 Prijave pošljite na naslov: Raziskovalna skupnost obeme P" z oznako »za razpis« Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti. II inštalacije ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju 1. 2 DELAVCA V RAZVOJU - PROJEKTANTSKEM ODDELKU Pogoj: — strojni ali elektro inženir I. ali II. stopnja, — zaželjen je opravljen strokovni izpit 2. VEC KV ALI PK KLEPARJEV IN MONTERJEV KLIMATSKIH NAPRAV, 3. VEČ KV ALI PK ELEKTROINŠTA-LATERJEV zaželjena je praksa Kandidatom nudimo pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja, dobre delovne pogoje in možnost dopolnilnega izobraževanja. Poskusno delo za objavljena dela in naloge je določeno po pravilniku o delovnih razmerjih delavcev. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa na naslov DO Inštalacije; Škof j a Loka, Kidričeva 55. Prijavljene kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KRANJ RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo najdenih predmetov, dvokoles in mopedov. Dražba bo v sredo, dne 13. oktobra 1982 ob 14. uri v garažnih prostorih občinske stavbe. Seznam najdenih predmetov je na vpogled na oglasni deski v avli občine Kranj. Interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete, eno uro pred pričetkom dražbe. Tehnični biro Jesenice Razpisna komisija objavlja na podlagi 76. člena Statuta organizacije in 52. člena Zakona o volitvah m odpoklicu , upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v org j ah združenega dela razpis za INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, se zahtevajo še pogoji: _ visoka šolska izobrazba strojne, pravne ali ekonomske smen, lpt usoešnih delovnih izkušenj, .... - I aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika in zazeljeno I ustrezne družbenopolitične in moralno-eticne vrednote Individualni poslovodni organ se imenuje za dobo 4 let Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje nisnih del naj kandidati pošljejo na naslov: Delovna organizacija r nični biro Jesenice, Kidričeva 41, z navedbo na ovojnici »razpis z rektorja DO«. Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. Prijavljene kandidate h pismeno obvestili o izidu izbire v 30 dneh po zaključnem roku za spre-jemanje prijav. ________ Gradbeno industrijsko podjetje GRADIŠ _ ŠKOFJA LOKA Po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja GIP Ljubljani TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka naslednja prosta dela * naloge: 1. ZAHTEVNA STAVBNO MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: - kvalificiran mizar z najmanj 6 mesecev delovnih izfc* šenj, — poskusno delo traja 30 dni 2. ZAHTEVNA FINALIZACIJSKA OPRAVILA Pogoj: - kvalificiran pleskar z najmanj 6 mesecev delovnih ir kušenj, . — poskusno delo traja 30 dni 3 ZAHTEVNA POMOČ PRI UPRAVLJANJU POLNOJERMENIKA Pogoj: - kvalificiran Žagar z najmanj 6 mesecev delovnih izk* šenj, — poskusno delo traja 30 dni 4 OGREVANJE PROSTOROV IN VZDRŽEVANJE TOPLOVODNIH NAPRAV Pogoj: - uspešno opravljen preizkus znanja pri kurjenju ce* tralne kurjave , , ,i • , o in i cP združuje delo za nedoločen čas Za dela in naloge pod točkam. L, 2. in. J. »o zdiu ^ s polnim delovnim časom dnevno, za deta in naiop z * združujejo za določen cas od 1.11.««" ; 6-urnim delovnim časom dnevno. Kandidati naj v.oie pismene ponudbe "»ku 15 dni p« objavi na Gradiš TOZI> 1.IO Skofja I-oka, Kidričeva cesla žb.__ /K AVTOKOVINAR ŠKOFJA LOKA Kidričeva 51 Objavlja prosta dela in naloge VODJE SPLOŠNIH SLUŽB Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev polnjevati še naslednje pogoje: . . - da ima višjo šolsko izobrazbo P^^rS^^^ šolsko izobrazbo splošne smeri in tri oziroma p še rt j na enakih ali podobnih delovnih mesu , trfezne dru> - da ima sposobnost organiziranja m vodenja deJa benopolitične in moralno-etične vrline Kandidati naj pismene ponudbe s kratkiin /ivljtM^P»s< nR o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 10 « slov: Aviokovinar Skofja I-oka, Kidričeva 51^_____ ™ Po akciji NNNP v kranjski občini Prve ocene ugodne Obisk pri OPREMI in TEHNIKI v Mengšu Za vsakogar nekaj Koiikokra? se nam zgodi, da kakšno stvar po naših trgovi-in seveda vedno najprej obiščejo največje ponudnike, ker smo pre-gfifiani, da j0 bomo tu najprej dobili. * marsikdaj uštejemo. In potem J^emo iskano blago čisto drugje, v JMini trgovini, daleč od mesta, kjer ^J®anj pričakujemo. k. Morda je ena takih trgovin tudi j-ovinotehnina OPREMA v Meng-r4 Gorenjci jo največkrat obiščemo J- & slučajno pripeljemo mimo. Ne ^nimo se da je v Mengšu, le 20 kilometrov iz Kranja in ^ki) kilometrov od Brnika, ob cesti CJ ubijana—C rnuče — Kranj trgovi- ^ klima vse za gospodinjstvo, hišo t ^ obrt. Kar pa ni tu, dobite v bližnji l.Urniki, ki prav tako spada pod *wnotehno Celje - Tozd Tehnič-* trgovine. Lepo se dopolnjujeta, v Pred dnevi smo ju obiskali. Nista J* Polni kot Pred leti, toda |e vS^o ae tu dobi marsikaj. V OPKh-"Jl imajo na voljo vse od bele tehm-^ svetil, akustike do vseh vrst J**1*^, orodij, keramike m polnega. kovinotehna Gospodinje seveda ne morejo mimo vabljivo zloženih posod, stekla, kristala, jedilnih priborov, plastike, lestencev pa šivalnih strojev in seveda številnih gospodinjskih aparatov. Seveda ni zamrzovalnih skrinj, barvnih televizorjev in podobnega, kar manjka tudi drugod, dobte pa vse ostalo. Dobro so založeni s stenskimi urami, z radio aparati, kasetami, gramofoni, avto-radii z vsem potrebnim za vgradnjo. Tudi s televizorji in televizijskimi antenami so dobro založeni. Najbolje je seveda, da vam prej svetuje strokovnjak za televizorje, kakšne antene potrebujete na vašem področju, da boste lahko ujeli vse želene programe. Kedkokje boste našli tudi lepo razstavljen hoby program. Tu jih imajo vseh vrst, z mizami vred, če hočete. Danes to ni le moda, temveč tudi potreba, kar si narediš sam, ni treba plačevati. Na tehničnem oddelku trgovine se največ oglašajo ljudje, ki grade, opremljajo hiše, obrtniki, graditelji, S<*p6darie pa bolj vleče v tehnični del trgovine kjer najdejo ^r8'kajpotrebnega za vse vrste inštalacij, orodja in podobno. Za vsakogar je kaj lepega in potrebnega zloženega na policah OPREME v Mengšu. Gospodinje se seveda najraje ustavljajo pri posodi, gospodinjskih aparatih ... ki iščejo to in ono za vodne inštalacije, centralno kurjavo, elektroinšta-lacije, keramične ploščke za tla, stene, sanitarije, kopalr$* kadi, pa razna orodja, kot so žage, kladiva, klešče, pile, svedri, maske za varilce in podobno. Za vsakogar nekaj. Izdelki, ki jih kupci kupijo za devize, so tudi tu cenejši: od 6,6 odstotka popusta pn beli tehniki do 18,32 odstotka pri pomivalnem stroju. Izdelki Gorenja pa imajo pri deviznem nakupu še poseben tovarniški popust. V poslovalnici TEHNIKA v Mengšu so svoj čas prodajali bolj barve, lake, kolesa, čistila in podobno, zdaj, ko so si pridobili pro'stor tudi zadaj za poslovalnico, pa prodajajo tudi cevi, gradbeni material in izolacije. V njihoverp prodajnem programu so vseh vrst cevi, od pohištvenih do odtočnih k analiza cijskih, Schiedlovi dimniki,.armaturne mreže, dimniška opeka, siporeks, cement, hidrirano apno in podobno. Od izolacij pa prodajajo največ ter- Blagovnica ŽELEZNINA FUZINAR JESENICE JESENICE kovinotehna TOREK, 5. OKTOBRA 1982 REPORTAŽA 9. STRAN GLAS OPREMA MENGEŠ Petkov preskus polurne zatemnitve. Kjer ni bilo mogoče ugasiti luči, so delavci zatemnili zgradbe s papirjem, blagom ali drugim podobnim materialom. — C. Z. reklamni napis. Ponekod je tudi v Času akcije gorela ulična razsvetljava, dokaj svetlo je bilo tudi na področju krajevne skupnosti Vodovodni stolp in bližnje vojašnice, dobro vidne so bile tudi nekatere tovarne. Manjše »svetlobne pike« so člani štaba opazili št kje toda splošna ocena je vendarle izjemno ugodna, saj je bil to prvi poskus polurne zatemnitve v kranjski občini. Podobna ocena velja tudi za sobotno akcijo. Mesto Kranj ter krajevni skupnosti Šenčur in Naklo so po zavijajoči sireni, ki je naznanila letajski napad, povsem opusteli. Delovni ljudje in občani so disciplinirano pohiteli V\ zaklonišča. Pripadniki narodne zaščite so zavarovali zgradbe, premoženje in zagoto vili red. Gasilske enote so pogasile požare, medtem ko so enote civilne zaščite z različnimi vajami prevede reševanje ponesrečencev iz m še v in. Tudi sobotna akcija je bila množična, v njej so sodelovali mladi in stari ter pripadniki obeh spolov. Pokazali so odličnp pripravljenost; drobne napake, ki so se ob tein razkrile, pa bodo le napotilo za prihodnje akcije Nič nas ne sme presenetiti. . C.Zaplotnik TEHNIKA MENGEŠ Petkov in sobotni preskus obrambno- zaščitne pripravljenosti in usposobljenosti delovnih ljudi in občanov sta • uspela in povsem opravičila svoj namen, je bila kratka ocena odbora za izvedbo akcije Nič nas ne sme presenetiti v kranjski občini Kranj — Po prvih poročilih iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti so delovni ljudje in občani v petkovi akciji zatemnjeva-ija ravnali po navodilih komitejev zispločno ljudsko obrambo in druž-«00 samozaščito. Kjer svetloba ni M« potrebna za delo ali drugo javnost, so preprosto izklopili svetili telesa; drugod so ugasili glavno osvetljavo, prižgali zasilne luči ali a delovna mesta namestili namizne »etilke s šibkimi žarnicami. Kjer tali to ni zadostovalo, so okna frekrili s papirjem, z blagom, s Plastičnimi polarni in drugim materialom, ki je bil pri rolri. Ljudje so đrugdnigega opozarjali na pomanjkljivosti, na prižgano luč, na slabo zatannitev. Tudi cigarete so ugašali, *amo da bi bili manj vidni (namišljenemu) napadalcu. Svetloba ie uha- jala le na tistih mestih, kjer zatem-njevanje ni bilo mogoče iz tehničnih razlogov. Med polurno akcijo je v večini delovnih organizacij nemoteno tekla proizvodnja. Promet je bil v tem času močno razredčen. Še tisti, ki so bili na nujni vožnji, so vozili z zasenčenimi lučmi. Delavci milice in pripadniki narodne zaščite so zadane naloge odlično opravili, saj se od osme do pol devete na območju kranjske občine ni pripetila nobena prometna nesreča niti ni prišlo do večje kraje družbenega premoženja. Ko so člani občinskega štaba za civilno zaščito iz zraka ocenjevali učinkovitost zatemnitve, so v »planjavi« teme opazili tudi redke izjeme, ki niso ukrepale v skladu z občinskim odlokom o zatemnjeva-nju. Na kranjskem nebotičniku je opozarjal (namišljenega) napadalca *'a+ (Grosuplje), 3. Jošt (Kokrica); reki -i (15 krogov): 1. Leben, 2 Dovžan (u^a Rog-Franek), ,3. Stare (J. Štucin); kriterij — ml. mladinci (30 krogov): 1. Kalan 15 točk, 2. Kregar, 3. Pirih, oba po 1 (vsi Sava); st. mladinci (30 krogov): 1. Šebenik (Rog) 30, 2. Kavaš (Sava) 25, 3. Krištof. (Rog) 15; člani (40 krogov): 1. Lampič (Sava) 33. 2. Polon-čič (Rog) 22, 3. Ropret 17, 4. Marn 12, 5. Udovič (vsi Sava) 10; ekipno: 1. Sava 14 točk, 2. Rog 8, 3. Rog-Franek in J. Štucin 2, 5. Grosuplje in Kokrica po 1 točko, H. J. Sporočili ste nam Ropret zmagovalec rallyja Kriška planina - Avto moto društvo Cerklje je priredilo za svoje Člane tradicionalni avtomobilski rally Kriška planina. Cilj prireditve so bili vzgoja voznikov, varna in pravilna vožnja, medsebojno poznavanje, preizkus znanja v streljanju, orientaciji m nuđenju prve pomoči. Začetek rallyja je bi! v Cerkljah, tekmovalci pa so potem voziii skozi Šmartno Zalog La-hovče m Brnik ter naprej proti Gradu m Ambrožu do Jezerc. Najboljši tnje so prejeli pokale, vsi ostali pa priznanja društva. Zmagal je Franc Ropret pred Janezom Slugo, Pavlom Jeričem, Branetom Dolinarjem in Matom Jankom. J. Kuhar Uspešen nastop Somove - Na kegljišču Satumusa v Ljubljani je bilo prvo kolo slovenskega kegljaškega prvenstva za ženske. Nepričakovano se je na tretje mesto uvrstila Pavla Som, članica ŠD Krvavec iz Cerkelj. Sicer pa je zmagala članica kranjskega Triglava Zoreto-va. Lahko bi rekli, da je bilo to tekmovanje gorenjsko zmagoslavje. J. Kuhar Planinci na Škrlatici - Stodrugo leto mineva, odkar se je Julius Kugy skupaj s trentarskima vodnikoma Andrejem Komacem in Matijem Kravanjo povzpel na vrli Skrlatice. Verjetno takrat ni slutil, da bodo kasneje obiski olanin> s ^krlatico vred tako množični in da se bo moeoče na goro povzpeti in vrniti v enem dnevu To je uspelo tudi ,50 planincem kranjskega Planskega *uStv£ Najmlajši udeleženec je bil star 14 najstarejši pa 75 let. Gora ima namreč sloves ene najzahtevnejših m je vzpon skupaj z vrnitvijo v enem dnevu uspeh-Po razgledu z vrha pa celo prekaša očaka Triglava, saj ie s Skrlatice izjemen pogled na severno triglavsko Steno in sosednje vrhove. p j Češki jamarji na Jelovici - Sest jamarjev iz češkoslovaškega mesta Rožna-va ie obiskalo kranjske jamarje, ki so bili na Češkoslovaškem pred tremi leti. Gostje so obiskali 534 metrov globoko brezno na Leški planini in se pod vod-stvom vodiča kran skega društva Bonsa Macarola spustih na dno. Češki jamarji so s^povzpeli tudi na Triglav, obiskal, pa so tudi Kačno jamo pri Divača ^^ Po krajšem počitku ob koncu tekmovalne sezone bodo kolesarji začeli uresničevati program priprav za naslednje leto, ko bosta njihova glavna cilja svetovho prvenstvo in mediteranske igre, misliti pa bo treba tudi že-na naslednjo olimpiado, ki bo v Los Angelesu. Prihodnje leto bo' državna reprezentanca osiromašena za Vlada Marna in Janeza Lampiča iz kranjskega kluba, ki ta teden odhajata v JLA, na drugi strani pa bo bogatejša za izkušenega Bojana Ropreta, Ljubljančana Primoža Cerina in Puljčana Bruna Bu-liča.če omenimo samo nekatere. Za nadaljevanje uspešnih nastopov jugoslovanske reprezentance se torej ni treba bati Škoda je le, ker se po pro- framu strokovnih priprav, ki ga je izdelal rane Hvasti, ravnajo samo v vodilnih treh slovenskih klubih, to je v Savi, Rogu in Astri, in ker gospodarske težave režejo vse tanjŠi kruh tudi športnikom. O nerazumevanju kolesarske zveze Jugoslavije, ki ne daje denarja za najbolj vrhunske nastope reprezentantov, še manj pa za kvalitetne skupne priprave, pa smo že dovolj govorili ob svetovnem prvenstvu. H. Jelovčan Ropret najhitrejši na Krim Ljubljana - V soboto je kolesarska zveza Slovenije pripravila tradicionalno, že 17. po vrsti, dirko za nagrado veteranov. Namesto z osvojitvijo Vršiča, kamor je vodila zadnja leta, se je blizu 150 kolesarjev iz domala vseh jugoslovanskih klubov spopadlo s strminami Krima. Udeležba na dirki, eni od zanjih v letošnji kolesarski sezoni, je bila tako številčna predvsem zato, ker je veljala tudi za gorsko državno prvenstvo. Janez Lampič je kljub padcu na makadamskem ovinku pripeljal do cilja. Ta teden skupaj z Vladom Marnom odhaja na odsluženje vojaškega roka. Letošnji državni prvak v gorski vožnji, Bojan Ropret. Mlajši in starejši mladinci ter člani so Startali v podnožju Krima s polminut-nimi presledki. Prvi so vozili šest kilometrov, drugi osem in člani dvanajst. Padcev na slabi makadamski cesti skoraj ni bilo. Se najslabše jo je odnesel Savčan Janez Lampič, ki ga je na ostrem ovinku približno Štiri kilometre pred ciljem spod-iieslo. Kljub ranam je dirko nadaljeval, vendar pa ga je padec stal najmanj enega, če ne celo dve mesti više na lestvici končne uvrstitve. Junak naskoka na Krim je bil prav gotovo Bojan Ropret, saj je drugouvršče-nega Vinka Polončiča prehitel skoraj za tri minute, obenem pa za dve minuti izboljšal deset let star rekord dirke na Krirn Ropret je z zmago znova potrdil, da v gorskih vožnjah nima prave konku- r Rezultati - mL mladinci (6 km): l. Ugrenovič 14,43, 2. Tahmajster (oba Astra) 14.55, 3. Lapajne (Kobarid) isti Čas, 4. Pavlinič 15,11, 5. Pavlič (oba Rog) 15,15; st. mladinci (8 km): 1. Pintarič (Astra) 18,43, 2. Papež (Novo mesto) 1846, 3. Lah 18,49, 4. Trampuž (oba Rog) 19^03, 5. Košir 1937, 7. Robič (oba Bled) 2010; člani (12 km): 1. Ropret (Sava) 28,23 2. Polončič 31,04, 3. Pavlič (oba Rog)' 31,07, 4. Lampič (Sava) 31,34, 5. Bulič (Siporex) 31,40, 6. Udovič (Sava) 32,14. H. Jelovčan Tržič — Občinsko prvenstvo je pomenilo otvoritev jesenske atletske sezone v tej občini. Izvedla sta ga atletska sekcija TVD Partizana in odbor za rekreacijo pri TKS Tržič Dva dni je tekmovalo nad 130 atletinj in atletov, med katerimi so bili razen Tržičanov tudi tekmovalci iz Radovljice, Telesnokulturni skupnosti obeh občin sta namreč sprejeli dogovor o medsebojnem sodelovanju, ki se Že uresničuje. Prvenstvo je bilo na igrišču ob osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici. Bilo je dobro organizirano, doseženi pa so bili solidni rezultati. Tekmovanje je bilo posamično. Zanimiv je bil troboj, kjer je vsak lahko izbral tri discipline, v katerih je nastopal. V ženskem trobojuje zmagala Polona Pesjak, članica ŠD Zvirče, v moškem pa 21-letni Tržičan Dušan Bobič. Rezultati: tek na 100 m - ženske: 1. Pesjak (SD Zvirče 13,81, 2. Pangerc 14,16, 3. Golob (obe Radovljica) 14,32, 4. Mali (Kokrški odred Križe) 14,84, 5. Kralj (Polet) 16,08; moški: 1. Bobič (Tržič) 11,56, 2. Marin (Tržič) 11.84, 3. Valjavec (Tržič) 11,89, 4. Seliškar (SD Bistrica) 12,10, 5. Jaspelj (Tržič) 12,14; 800 m - ženske: 1. Pesjak (SD Zvirče) 2:38,00, 2. Mali (K. odred) 2:40,13, 3. Golob (Rad) 2:40,37, 4. Pangerc (Rad) 2:43,04, 5. Petrinec (K. odred) 2:49,50, 1500 m - moški: 1. Božnik (SD Bistrica) 4:18,05, 2. Bohinc (TVD Partizan Križe) 4:31,36, 3. Pogačar (Rad) 4:35,00, 4. Pesjak (SD Zvirče) 4:42,00, 5. Močnik (ŠD Bistrica) 4:44,00; skok v višino -Ženske: 1. Mali (K. odred) 128, 2. Tevrovskv 125, 3. Stamcar (obe Polet) 110, moški: 1. Pogačar (Rad) 180, 2. Škrjanc 165, 3. Lausegar 160, 4. Bobič 160, 5. Japelj 160 (vsi Tržič); skok v daljino - ženske: 1. Golob (Rad) 450, 2. Pesjak (ŠD Zvirče) 445, 3. Pangerc (Rad) 440, 4. Mali (K. odred) 430, 5. Podrekar (Polet) Oprema glavni problem kranjskih potapljačev Kranj - Na skupščini so se zbrali člani Društva za podvodne dejavnosti Kranj. Z razvejano dejavnostjo se lahko pohvali društvo. Organiziralo je dva tečaja za mlajše potapljače, ki ju je uspešno končalo 28 mladih. Zanje sta bila organizirana tabora na otoku Murter, kjer so opravili kar 236 potopov do 50 metrov globine. .. „ Društveno delo poteka po sekcijah, /.a vse je največji in najtežje rešljivi problem zastarela oprema. Moštvo za podvodno orientacijo prav zaradi zastarele opreme ni moglo poseči po vidnejši uvrstitvi. Boljše pa doma ni mogoče kupiti, l udi tabori ob morju so opozarjali na ta problem. Oprema je bila pogosteje pokvar-jena. Kljub temu so člani društva dosegli uspehe. Na zadnjem republiškem prvenstvu v podvodnem ribolovu je bil Luka Belič drugi, ekipa Belič in Brily pa je bila prav tako druga. 42 članov društva vedno boljše sodeluje z Zavodom za tehnično, reševalno in požarno službo, organi za notranje zadeve in podobno. Predvsem za potrebe civilne zaščite je bila oblikovana ekipa za reševanje in podvodna dela. Sestavljajo jo najbolj izkušeni potapljači in navdušenci za to dejavnost, ki so znanje pridobili v JLA in so svojo nalogo sposobni opravljati tako v vojni kot v miru. Ekipa že več let pomaga pri raznih nesrečah, je pa tudi stalna sodelavka v akcijah Nič nas ne sme presenetiti. Nov kompresor in dve jeklenki sta rezultat dobrega sodelovanja z organi za ljudsko obrambo Kranja in Škofje Loke ter zavarovalne skupnosti Triglav. Na skupščini so izvolili novo predsedstvo, ki ga bo še naprej vodil Bojan ■ Jenko, prav tako pa je član blejskega društva Franci Goltez prikazal okrog 200 diapozitivov z motivi podvodnega sveta. M. Chvatal Rokomet Uspešna igra Kranj — V republiški rokometni ligi — center so odigrali dve koli. Od gorenjskih ekip je najboljše startala ekipa Kamnika, sicer pa so bili doseženi pričakovani rezultati. Zaradi velikega števila sodelujočih ekip je liga razdeljena v dve skupini. Rezultati - 1. kolo: Olimpija : Kolinska-Slovan 23:29 (13:16), Sava : Šentvid 24:23 (14:10), Kamnik : Peko 21:12 (10:8); 2. kolo: Šentvid : Kamnik 19:19 (11:6), Kol.-Slovan : Sava 23:14 (10:8), Jelovica : Olimpija 23:16 (12:11). Po dveh kolih vodi ekipa Kol, -Slova na s 4 točkami pred Kamnikom ^-Jelovico in Savo po 2, Šentvidom 1 in brez točk na šestem mestu Peko in na sedmem ekipa Olinipije. V drugi skupini vodi brez poraza ekipa Mokerca KIG s štirimi točkami pred In-lesom in Črnomljem z dvema točkama. PREDDVORCANKE ŠE BREZ PORAZA Kranj — Tudi mladinke so odigrale v mladinski republiški rokometni ligi — center dve koli. Brez poraza so mlade igralke Preddvora ter Šentvida in Itas-Kočevja. Slabo so začele ekipe Dupelj, Pektr in Kamnika. Rezultati — 1. kolo: Dupije : Šentvid 11:13 (7:6), Peko : Preddvor 12:19 (8:9); 2. kolo: Kamnik : Itas Kočevje 11:16 (5:8), Preddvor : Olimpija 29:23 (15:8), Šentvid : Peko 17:10 (6:4), Al ples : Duplje 22:15 (13:9). Po dveh kolih vodijo s štirimi točkami Itas-Ko-čevje, Preddvor in Šentvid, po dve točki imata Olimpija in Alples, brez točk pa so še Duplje na šestem mestu, Peko na sedmem, Polje na osmem in Kamnik na devetem mestu. J. Kuhar 409; moški: 1. Omerza (Rad) 6<0, 2. Bobič (Tržič) 613, 3. Seliškar (SD Bistrica) 617, 4. Japelj (ŠD Bistrica) 616, 5. r. Množično na Lubnik Lubnik je priljubljena izletniška točka Ločanov, saj je dom Borisa Ziherla odprt do pozne jeseni. Zato se je mladinski odsek PD Skotja Loka odločil organizirati množično akcijo, namenjeno tekačem in po-hodnikom. V nedeljo 10. 10. 1982 bo ob 10. uri na Mestnem trgu pred Homanovo hišo start teka na Lubnik. Cilj je dom Borisa Ziherla na 1204 m visokem Lubniku. Tek je zahteven, saj znaša višinska razlika 675 m. Organizator je poskrbel za okrepčevalnico na Gabrovem in na cilju. Pri j.avi-te se lahko na naslov: PD Skotja Loka, p. p. 65 ali pred začetkom starta, štartnine ni. Najboljši prejmejo posebne nagrade. Takoj po startu teka bo za vse rekreacijski pohod, ki poteka po isti trasi. Vsak udeleženec pohoda dobi na vrhu spominsko nalepko. Klub LUBNIKAR. ki je sekcija PD Skofja I^oka, pa prireja v soboto 9 10 1982 piknik z.a svoje člane, ki'so opravili najmanj 15 vzponov na Lubnik in so svoje prihode zabeležili v posebno knjigo Lubnikarjev. OBČINSKI KROS V SELCIH ŠŠD RATITOVEC 1/. Železnikov bo v četrtek 7. 10. 1982 v Selcih pri Železnikih izvedlo občinsko prvenstvo v krosu. .' Prvi start bo ob 15. uri. Nastopile pa bodo vse kategorije pionirjev in pionirk do veteranov in JI-A Uvrstitve treh najboljših iz vsake ekipe bodo štele za ekipno točkovanje in uvrstitev na republiško prvenstvo v krosu. Prijave sprejema ŠŠD Ratitovec, Železniki. Člani - veterani se lahko prijavijo pred začetkom tekmovanja. Vsi udeleženci prejmejo značke KROS 82, najboljši pa posebne diplome. NA GODESIČU »MNOGOBOJ« ŠD KONDOR organizira v soboto 9. 10. 1982 s pričetkom ob 8. uri na Godešiču tekmovanji' v MNOGOBOJU za prehodni pokal Godesica. Ekipa šteje 3 tekmovalce, ki tekmujejo v streljanju z zračno puško, metu bombe v cilj in v teku. I " vseh disciplinah se upoštevajo re zultati vseh treh tekmovalcev na 3 km. Tekmovanje je ekipno, ekipa, ki zbere največ točk, prejme prehodni pokai. Prijave zbira Janez Starman, Godišič 147. telefon 27-960 Kupim počitniško PRIKOLIC ADRIA za 4 osebe. Fister, Kidrcf 28, Kranj STANOVANJA Članica SD Zvirče Polona Pesjak je bila najuspešnejša med atletinjami Marin (Tržič) 599; krogla - ^nske: 1. Cuk (Polet) 810, 2. Šparovec (Polet) 722, 3. Pangerc (Rad) 68L 4. Twrovsky (Polet) 681? 5. Bida (ŠD Zvir&> 615 moški: 1. Marzidovšek (Rad) 11,45, 2. Hafner (ŠD Bistrica) 11,27. 3. Omem (Rad) 10,53, 4. Perko (ŠD Bistrica) 10,48, 5 Koren (Koprive) 10,00; štafeto 4X100 m - ženske: 1. Radovljica 57,31, 2. Polet 61,605 moški: 1. Radovljica ! 49 34, 2. ŠD Bistrica 49,38, 3. Polet 52,31, 4 ' Radovljica II 52,77; ekipno -ženske: 1 Polet, 2. Kokrški odred; mo-SkL 1 ŠD Bistrica, 2. ŠŠD Polet; troboi _ ženske: 1. Polona Pesjak IŠD Zvirče) 1664, 2. Lidija Golob (Radovljica)1581, J. Andrejka Mali (Kokrški odred L>32, 4 Suzana Pangerc Radovljica) U14.--&. Renata Stojko (Polet) 935; ™°*ki-1 Dušan Bobič (Tržič) 1866, 2. Iztok Omerza (Radovljica) 1782. 3. Silvo Japelj (SD Bistrica) 1685 , 4 Štetan Marin (Tržič) 1660, 5. Iztok Seliškar (ŠD Bistn- ca) 1628- J. Kikel Prodam enosobno STANOVAN.1 Škof j i Loki. Ogled po 20. uri. Nasir oglasnem oddelku. ir.-I Iščem GARSONJERO ali STANOVANJE v Kranju. N"asi> oglasnem oddelku. Na Javorniku — Kidričeva ' glavni cesti, sta naprodaj dve t vseljivi STANOVANJI. Ogled od 6. do 13. ure. Dragica Kobal. S* 16/A, Žirovnica \ Ženska z dvema otrokoma, išče ?" merno STANOVANJE na obe*# Kranja in Radovljice ali v ota* Grem tudi k starejšim ljudem, t; brez oskrbe ali na kmetijo, šifra Z* šljiva ZAPOSLIT* ORODJAR - strojni tehnik. no prakso, samostojno konstr in izdelava orodij za brizganje r nih mas, išče zaposlitev. Keber. C* Svefje 12, Medvode Zaposlim dve izučeni in i;__.. VILJI, ki sta že šivali v konfeka?-' slov v oglasnem oddelku. Takoj sprejmem dimnik«__ močnika. Stanislav ARH — _ KARSKI MOJSTER — Kamnik Delavca v delavnici za predeli stičnih mas, zaposlim. Peter Stara Loka 29, Skofja: Loka i POSESTI V Kranju ali bližnji okolic: HIŠO. Plačam delno tudi v d Ilonka Horvat, Koroška 51, Krasi OSTALO; Mlada zakonca iščeta VARSl dva otroka na domu v Selški do formacije po tel. 064-40-583 aLi oglasnem oddelku. V VARSTVO vzamem otroka ta Hrovata 10, Kranj, Planina II i vanje št. 11 Javno preklicujem žaljivko >'-izrečeno 27.4. 1982 Majdi Pcoš Podlubnik, Škofja Loka. G-.: Nevenka, Skofja Loka KOZLA švicarske pasme (sa.*— togenburške) ali domačega kriši belega brez rogov, iščem zaradi s*. Mogoč je tudi dogovor o nakup* nudbe na naslov: Novak, Draži Železniki Gorenjci v ligaš) tekmovanjih • NOGOMET - Člansko mošt« skega Triglava je v tem kolu nogometne lige gostovalo v Domača enajsterica je bila zasluženo zmagala. Edini zadetek!1 glav je dosegel Tanevski V vre** srečanjih so bih doseženi pričata«** di, le v Murski Soboti je Primon« ^ nilo točko Muri, mariborski Želena* Kopru. V slovenski ligi _ auv» Jeseničani na domačem igrišču brei^ in visoko premagali Belo Krajino. Izidi - Šmartno : Triglav 3:1 J Slovan : Nafta 3:0 (1:0), Stol ^ (TV) 1:1 (0:0), Rudar (T) : Ke«o£-(2:0), Mura : Primorje 1:1 (1:0). »■ Jadran : Izola 1:4 (0:1), Koper : čar 1:1 (1:1), Jesenice : Bela Kraj* (3:1). Pari prihodnjega kola - Ti Tabor Jadran, Železničar : Izola. -Šmartno, Primorje : Slovan, RuJ*-" ^ van, Rudar : Mura, Kovinar : Stoi. 5 : Rudar (Trbovlje), Dom&ile : J<*" ROKOMET - Rokometaši« iz Železnikov so tudi po tretjem zvezne rokometne lige Bše vedno žene. V tem tretjem nastopu so v Poden v Škofji Loki gostil« ^ moštvo Borova. Gostiteljice so bik* in zasluženo so osvojile to<3u in s«* na vrhu ligaške razpredelnice. V sle* ženski ligi ie tržiški Peko doma p* Šmartno, Dupljanke pa so mar«*, domačem igrišču točki prepusti:, iz Radgone. V drugi zvezni ligi * <,. dvorčanke gostovale in tekme I>ulju z domačo Areno. RokometaŠi Jelovice a škofje U* v drugi zvezni ligi še vedno hrt-i ^ četrtek kolu so gostovali v Čeprav Ločani niso igrali slabe srečanje izgubili. Več veselja so ^ gledalcem pripravili rokomeUŠJ Peka Na igrišču v Bistnci so bi^'j in z dobro igro premagali mo^' ; nerve. Izidi - - Alples 28-24 (11:11), Arena : Preddw (1010) Peko : Šmartno 20:1. Duplje : Radgona 14:16 (8:10); » Šoštanj : Jelovica 31:26 (16:10 . Minerva 34-26 (15:9). Pari prihodnjega kola - Olimpija : AJples. Preddvor Kadgona : Peko, Izola : Dupgs^ Jelovica : Dubovac, Sevnica J I V J TOREK, 5. OKTOBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 11. STRAN O OBVESTILA LEPE SADIKE CIPRES za ograje (delno v kontejnerjih, za takojšnjo saditev), OKRASNO DREVJE (srebrne smreke in pančičke) za vrtove in grmovnice za pokopališče, dobite pri KANCILIJA, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A (v bližini Vodovodnega stolpa, takoj za št. 12)_10150 I PRODAM Ugodno razprodajamo enoletne KOKOSI za zakol ali nadaljnjo rejo. Franc Tušek, Lenart 11, Selca (pri žičnici Stari vrh desno). 10210 Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO. Česnik, Gorenjska 33/A, Radovljica 10211 Prodam več prašičev, težkih od 40 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Prodam plemenskega OVNA. Alojz Klemenčič, Kovor 46, Tržič 9884 Prodam pianino hsinghai, za 80.000 din. Informacije po tel. 24-241 — •nt 389 dopoldan 9912 Prodam večje in manjše PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škof ja Loka 10066 Prodam dva meseca stare rjave 'ARČKE. Sianonik, Log 9, Škofja Lolia 10067 ŠTEDILNIK (2 elektrika, 2 plin) Rade Končar, star 4 leta; KUHINJSKO Pohištvo z nerjavečim pomivalnim koritom in harmoniko melodija, 80-busno, zelo ugodno prodam. Jezerska c. 93/A, Kranj 10084 Prodajam več sort ZIMSKIH JABOLK, cena 10 din kg. Janez Glo-bočnik. Mošnje 16, Radovljica 10165 Prodam kombiniran MIZARSKI STROJ, starejši let nik. Prebačevo 13, tel.49-155 10166 Prodam neškropljena JABOLKA. Martinj vrh 36. Železniki 10167 Poceni prodam KAVČ in 2 FOTELJA ter »modrec'« za francosko posteljo. Štular, Šorlijeva 18, Kranj. tel. 28-427 10168 Prodam TELICO v zadnjem mesecu brejosti. Šutna 21, Žabnica 10169 Prodam dve TELETI: bikca in teličko. Zg. Bitnje 41 10170 Prodam MAČEHE vseh barv in RIGLČKE. Tupaliče 11, Preddvor 10171 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in okroglo STAJICO. Telefon 60-522 10172 Prodam TURBINO peltonko, 80 1 vode na sekundo in PEČ stadler, novo 35.000 kcal. Jože Šinkovec, Hotavlje 18, Gorenja vas nad Škofjo Loko 10173 Prodam 4000 kosov stare, dobro ohranjene STREŠNE OPEKE (Vinkovci). Kocjanova 3, Stražišče — Kranj 10174 Prodam domača, neškropljena JABOLKA po 12 din. Štros, Dolžanova pot 5, Kokrica 10175 Prodamo kompleten PLESIŠČNI ODER, velikosti 64 kv. m, 12 kosov LETEV. dimenzije 16x18x8 m. Les je primeren za graditelje in dobro ohranjen. GASILSKO DRUŠTVO SREDNJA DOBRAVA pri Kropi 10176 Prodam dve OVCI. Marinšek Naklo 3 10177 Zelo ugodno prodam DRVA in smrekovo OBLOGO. Naslov v oglasnem oddelku. 10178 Prodam SEDEŽNO GARNITURO in OMARO. Nazorjeva 12, stanovanje 16, III., Kranj 10179 Prodam več m trdih suhih DRV in ZAJCEV, nemške lisice in srebrnjake. Britof 111, Kranj 10180 Prodam gostinski STROJ za pomivanje posode in raztegljiv KAVČ, dva FOTELJA, vse novo. Kličite po tel. 064-50-166 od 9. do 12. ure 10181 Prodam skoraj novo litoželezno KAD 190 cm in 80-litrski BOJLER tiki. Ponudbe po telefonu 25-264 10182 Televizor color — blaupunkt in rabljeno kuhinjsko, sobno POHIŠTVO, prodam. Telefon 74-727 10183 Prodam MOTOR, stabilni, 11 KM, zračno hlajen, nov, za 5 SM. Sokler, Bijedičeva 1, Ljubljana 10184 Poceni prodam nerjavečo PLOČEVINO za žlebove. Informacije po tel. 50-418 10185 Prodam žlahtna zimska JABOLKA. Miro Pečnik, Kranj, Pševska 1/B 10186 Umrl je FRANCI THALER član Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj predsednik Občinske konference SZDL Kranj predsednik skupščine TKS Kranj nosilec več odlikovanj in priznanj Od dobrega sodelavca in iskrenega tovariša se bomo poslovili v torek, 5. oktobra 1982, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Skupščina občine Kranj in Izvršni svet Skupščine občine Kranj Občinska konferenca SZDL Kranj Občinska konferenca ZKS Kranj Občinski svet ZSS Kranj Občinski odbor ZZB NOV Kranj Občinska konferenca ZSMS Kranj Skupščina telesnokulturne skupnosti Kranj Kruta bolezen je iztrgala zlatega moža in očka FRANCIJA THALERJA Zadnie slovo bo v torek, 5. oktobra 1982, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Prosiva da sredstva namenjena za cvetje nakažete v korist Onkološkega inštituta ! Žalujoča žena Helena in sin Robert Kranj, 1. oktobra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in sestre FRANČIŠKE KALAN upokojenke • 1 „„ ,ahvaluiiemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sovaščanom iz vasi v SlS IteTo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje m nam Iskrena hvala sodelavcem TT Zvezda Kranj, Upokojenskemu pevskemu zboru izrekli 80tolje. l8toena nvam Mavčičah /a , opravijen obred. Posebna zahvala za zdrav- Kranj, z^anXK "če vi medicinskim sestram in drugemu osebju Internega oddelka 600 Inštituta ljenje in negodr. nrecevi, Hya,a tudi f]r udirju h ZD Kranj ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA VSEMjKI,|TE NAM V TEŽKIH TRENUTKIH STALI ŽALUJOČI: sin Miro, sin Franci z družino, sestra Vida in družina Jarh Praše, Kranj,Ljubljana, Šentvid, 29. septembra 1982 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ standard, malo rabljen, cena 10.000 din. Podbreg 25, Kranjska gora (Ma-cun) ioi87 Prodam TROSILEC za gnoj sip TG-35 in ŽAGO venecianko, za razrez hlodovine. Telefon 61-578 10188 Prodam suhe hrušove PLOHE, debeline 3 cm, 1 kub. m. Štular, Prezrenje 4, Podnart 10189 Prodam elanov KANU za dve osebi, rabljen eno sezono, za 12.000 din in 250-litrski AKVARIJ z vso opremo za 4.000 din. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Stane Zupančič, C. Gorenjskega odreda 12, Bled 10190 Prodam AIWA gramofon D-35, radio-kasetofon ITT shaub lorenz full avto-stop, zvočnike ITT 80 do 120 W, otroški SKIRO z debelimi gumami. Telefon 44-585, Sp. Bitnje 35 10191 Prodam italijanski športni VOZIČEK. S. Novak. Naklo 81. tel. 47-387 KUPIM Kupim 500 kosov STREŠNE OPEKE, vlasotince — model 202 ali novi be-čej — model 222. Lavtar, Sp. Luša 3 10192 VOZILA Ugodno prodam avto ALFA GIULIA 1600 ccm, starejši letnik. Dušan Moš-trokol, Zevnikova 3/A, tel. 21-612 9977 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Vavpotič, Zg. Bitnje 259 10001 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Jensterle Drago, Selo 41 pri Bledu 10009 Prodam VW 1200, dobro ohranjen in garažiran. Telefon 24-336 10193 Pri zahvali za RAJKA VRHOVNIKA je bilo pomotoma objavljeno DA SE MED DRUGIMI zahvaljujemo TT zvezi: PRAVILNO JE »TEKSTILNI TOVARNI ZVEZDI« ŽENA IVANKA IN SORODSTVO LUBNIKARJI POZOR - Vaš tradicionalni piknik bo v soboto, 9. oktobra ob 15. uri na Lubniku. Ugodno prodam dobro ohranjeno, garažirano ZASTAVO 750, starejši letnik. Francka Jamar, Podkočna 8, Jese-nice 10194 Prodam ZASTAVO 101. Kranj, Sne-dieeva 4 10195 Prodam FORD ESCORT 1100, letnik 1971. Zg. Duplje 5 (Bjelokapič) 10196 Prodam avto AUSTIN 1300, neregistriran. Štern, Pšata 18, Cerklje 10197 Prodam DIANO 6, letnik 1978, dobro ohranjeno, cena po dogovoru. Informacije od 18. do 20. ure po tel. 064-22-681 Prodam osebni avto FIAT 125-P, letnik 1978. Informacije po tel. 25-504 popoldan — Kranj 10199 TOVORNI AVTO Z-750 TS, letnik 1972, obnovljen, registriran do oktobra 1983, prodam Justin, Sp. Dobrava 6, Kropa Zastavo 750, letnik 1974, dobro ohranjeno, novi gumi, prodam za 3,5 SM. Telefon 064-77-968 — Aljaževa 4, Bled 10201 Prodam ŠKODO, letnik 1973, z obnovljenimi blatniki in pragovi, registrirano do decembra 1982. Informacije po tel. 064-81-031 popoldan 10202 Prodam AMI 8 break. Jože Novak, Štrukljeva 2, Radovljica 10203 Prodam motor TOMOS CSS junior, letnik 79. Sp. Lipnica 2, Kamna gorica, tel. 74-823. Ugodno prodam osebni avto OPEL KADETT coupe, letnik 1969, registriran do 18. septembra 1983. Dfcvča 66, Železniki 10204 FIAT 125-PZ, letnik 1973, spredaj ka-ramboliran, prodam. Pšenična polica 21, Cerklje 10205 Prodam osebni avto WARTBURG, letnik 1976. Roman Šmid, Tavčarjeva 10, Jesenice 10206 Prodam R-4, letnik 1975. Struževo 12, Kranj 10207 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Britof 26, Kranj 1028 Prodam AUDI 100 LS, letnik 1970. Ogled popoldan. Vlado Zupane, Zasip, Sebenje 34, Bled 10209 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta in moža JOŽETA DOLENCA Naconovega ata iz Vlnharjev nad Poljanami se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na zadnji poti, darovali cvetje in čutili z nami. Posebno se zahvaljujemo dr. Križnarjevi za dolgoletno zdravljenje, krajevni organizaciji ZB in Zvezi vojaških vojnih invalidov, sosedom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem hvala za poslovilne besede in pevcem za lepe žalostinke VSI NJEGOVI Mnogo prezgodaj je ugasnilo življenje našemu dragemu FRANCIJU THALERJU OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU! ŽALUJOČI: oče, bratje z družinami, Petermanovi in drugo sorodstvo Dražgoše, Železniki, Kranj, Jesenice, Lesce ZAHVALA Ob izgubi naše mame v v MARIJE BENEDICIC partizanske mame iz Zgornje Dobrave se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom za pozornost, posebno pa Debeljakovim in Šlibarjevim. Zahvala Komornemu pevskemu zboru Staneta Žagarja iz Krope, godbi iz Gorij, praporščakom iz organizacij ZB in Društvu upokojencev Kropa-Ivki Križnar, Janezu Lotriču za občutene poslovilne besede in vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili k zadnjemu počitku. Prav posebna zahvala pa velja osebju Doma Janka Benedika iz Radovljice za vso skrb in nego. MARICA IN LOJZ Z DRUŽINO Zg. Dobrava, 1. oktobra 1982 C > Plina ni Kranj — Že dobrih štirinajst dni občani Kranja v plinarni zaman povprašujejo po plinu. Listki na vratih plinarne so vsakič zno-va prestavljali .dan, ko bo spet j moč dobiti plin. Obljubljali so, j kot so delavcem plinarne v Kranju obljubljali iz njihove centrale. Vendar, kot kaže, plina za potrošnike tudi v bodoče ne bo. Delovna organizacija Energetika Tozd Butan plin je namreč z dopisom z dne 28. septembra obvestila vse svoje poslovalnice po Sloveniji, niStil^ifru1'tudi gorenjske in kranjMKčr. ^a ž&'t'Mi- nerednih dobav ne' morejo več redno oskrbovati potrošnikov s tekočim naftnim plinom Kolikor ga je na zalogi, je namenjen predvsem vrtcem, bolnicam, šolam, obratom družbene prehrane, gostin-sko-turističnim objektom, železnici, kokošjerejam in industriji. Zaenkrat ni plina le za gospodinjstva in avtomobile, vendar, če se bo neredna oskrba nadaljevala, bodo skrajšali tudi prednostno listo. Janez Zupan, vodja skladišča Kot nam je povedal Janez Zupan, vodja skladišča plinarne v Kranju, imajo tu še vedno dovolj tehničnega plina, gospodinjski plin pa bo do nadaljnjega na voljo le za prednostne porabnike. Vodili bodo tudi točno evidenco izdaje jeklenk. Delavci kranjske plinarne, kjer potrošniki še posebno sitnarijo in negodujejo, prosijo za razumevanje. Nerodno je seveda, ker smo vajeni hitre kuhe na plin, vendar, kot kaže, se bo treba preusmeriti na drugo energijo. Preostanejo nam torej le še elektrika, ki je veliko dražja, pa je tudi primanjkuje, in trda goriva. D. D. GLASOVA ANKETA Bolj potrebujemo vrtec g Prvi presajevalec človeških src v Radencih — Prof. dr. Christia-an Barnard, sloviti srčni kirurg, kije prvi v svetu začel s presajanjem srca, je bil te dni gost zdravilišča Radenska. Na obisk v Jugoslavijo je prišel zaradi predstavitve svoje najnovejše knjige »Telo kot stroj«, ki bo izšla v začetku novembra pri Pomurski založbi v Murski Soboti. Na tiskovni konferenci v soboto, katere so se udeležili številni novinarji iz vse Slovenije pa tudi od drugod in številni domači zdravniki, specialisti za srce, je prof. dr. Barnard obširno obrazložil pomen takšne knjige in odgovarjal na številna vprašanja. V svojem programu ima prof. dr. Barnard obisk Kliničnega centra v Ljubljani, Bleda in Dubrovnika. Več o sobotnem srečanju s prof. dr. Barnardom berite v petkovi številki Glasa. — Foto: D. Dolenc Prenovljeni razredi v Lučinah Druga šola referendumskega programa V nedeljo so v Lučinah odprli prenovljeno štirirazredno šolo, ki jo obiskuje 28 otrok - V njej so tudi prostori za kulturno m drugo dejavnost krajevne skupnosti Lučine - V mesecu dni so predali namenu že drugo pridobitev referendumskega programa izgradnje šol v škofjeloški občini, za katerega so občani glasovali pred dobrima dvema letoma. V začetku septembra so odprli novo šolo v Selcih, v nedeljo pa prenovljeno šolo v Lučinah. Šola je izrednega pomena za ta, od sveta skoraj odrezani kraj, saj je razen trgovine edini družbeni objekt širšega pomena. Čeprav šola v Lučinah še ni častitljiva starka, zgrajena je bila leta 1939, je že nekaj časa zahtevala temeljito obnovo. Kot je v uvodnem govoru ob otvoritvi prenovljenih prostorov povedal ravnatelj centralne šole Gorenja vas, kamor šola v Lučinah spada, Valja Kokalj, so že leta 1980 uredili v šoli centralno kurjavo, letos pa je šola po referendumskem programu prišla na vrsto za temeljito obnovo. Tako so Dopravili streho in napušč s strelovodom, prenovili so električno napeljavo, uredili kuhinjo, jedilico, sanitarije in kanalizacijo, obnovili stanovanje za učitelja, postavili vetrolov pred vhodom v šolo, uredili klet s shrambo, prostore za kulturno dejavnost v krajevni skupnosti ter prenovili in popravili vse stavbno pohištvo. Dela so se začela julija letos in delavci Tehnika, Obrtnika, Inštalacij, Mizarskega podjetja in elektri-karji, so že med počitnicami prostore toliko usposobili, da se je pouk začel 1. septembra. Pouk imajo učenci v prvem in drugem nadstropju, pritličje pa je namenjeno kulturnim in drugim potrebam krajevne skupnosti. Predračunska vrednost obnove in vzdrževalnih del je znašala 5,3 milijona dinarjev, od tega je vrednost gradbenih, instalacijskih in obrtniških del 4,6 milijona dinarjev. Drugo je izdelava dokumentacije, podražitve in razni drugi, prej nepredvideni stroški. Šola je dovolj prostorna, da bi v njej lahko uredili celodnevni pouk, venadar bodo zaradi pomanjkanja sredstev s prehodom na novo obliko dela počakali. Prenova šole pa je vsekakor dokaz skrbi, da se tudi učencem odročnejših krajev omogoči pouk v boljših pogojih, čeprav jih je trenutno na šoli le 28 v štirih razredih. L. Bogataj V Lučinah so v nedeljo odprli irenovljeno šolo. Ko so pn izobraževalni skupnosti načrtovali obnovo, so predvideli, da bo v prenovljenih prostorih celodnevna šola. Zaradi finančnih zagat in splošnega varčevanja, so odločitev o spremembi načina dela prenesli na poznejši čas. Kaj menijo o pridobitvi in kaj bi bilo v kraju še potrebno narediti, smo povprašali tri krajane, ki so se zbrali na proslavi ob šoli. nese. Pa v Lučinah bi lahko dili cesto med trgovino in vijo. Po tistem grabnu po stari ljudje težko hodijo.« Cigareta v kruhu Kranj - Marjan Pestar iz Kranja je bil v četrtek zvečer nemalo presenečen, ko je pri večerji hotel načeti kilogramsko štruco kruha, kupljeno tega dneva v samopostrežni trgovini v Globusu. Ko je z nožem zarezal v krajec, je v spodnji skorji opazil lepo pripečen cigaretni ogorek. Marjan se zaradi svojevrstno obloženega kruhka ni preveč razburjal, toda spomnil se je, da je dobrih pet let nazaj v kruhu našel del kuhalnice. Tokrat se je peku očitno mudilo, saj je pokadil le polovico, medtem ko je drugi de po nesreči (se razume) odfrčal v nepravo smer. Ko je Marjan pokazal »obloženi kruhek« prijateljem, so ga tolažili, češ kupil si napačen kruh, ta je vendar za kadilce. In njihov nasvet: če vam zmanjka cigaret, kupite kruh, morda jih boste našli v njem!? ' C.Zaplotnik Vida Oblak, doma v Lučinah: »Imam dva otroka. Večji že hodi v osnovno šolo v Gorenji vasi, mlajši pa še v LuČine. Sola je bila dotrajana in potrebna obnove. Menim, da je odločitev, da se s celodnevno šolo počaka, kar prava. Večinoma je tu kmečko področje in otroci so od šole tudi zelo oddaljeni, zato bi starši najbrž ne bili za to, da ostajajo v šoli do popoldne. Sicer pa menim, da bi veliko bolj kot celodnevno šolo, v Lučinah potrebovali vrtec. Veliko mam se namreč vozi na delo v Gorenjo vas ali Škofjo Loko in z otroki nimajo kam. Večje popazijo stare mame, z mlajšimi pa je težje. Tudi trgovina bi bila lahko večja in bolj založena.« Julka Subic, doma z Golega vrha: »Tri sinove imam in najmlajši še hodi v lučinsko šolo. Najbrž je šola bila potrebna obnove, sicer ne bi zanjo porabili toliko denarja. Za nas kmete se mi zdi, da celodnevna šola ni potrebna in je dobro, da so se odločili drugače. Je že bolje, da je otrok več doma, sicer se preveč odtuji od zemlje, saj se v šoli zelo malo učijo o kmetijstvu. Pa tudi zelo daleč je do šole. Pet kilometrov smo oddaljeni. Otroci, ki tečejo po bližnjicah, imajo sicer krajšo pot, vendar je še vedno uro hoda. Ce kaj pogrešam? Kaj pa vem. Se bolj doma držimo in ne vem, kaj bi bilo treba v Lučinah izboljšati. Mogoče bi nekje uredili primerno gostilno. Sedaj ni kam peljati ljudi, če je pogreb ali če bi kdo rad kaj proslavil. Vidimo, da se jim to v Sentjoštu dobro ob- s? • --- Jože Božnar, doma lesja: »Obnova šole je trebna toda zelo draga malo otrok. Tudi celc_ oblika dela ne vem kako obnesla. Veliko otrok ima zelo daleč do šole in potem bili skoraj nič doma. No, to že uredili. Sicer pa mislim, u. še dovolj problemov, ki iih bi treba rešiti. Cesta od Dob] Lučin bi nujno morala . asfaltno prevleko, saj zaradi 5f lice prometa makadamska ki.:' naprej zahteva popravila. Tre;-vina bi morala biti bolje žena, ker ima velik okoliš "in je t*-rodno, da morajo ljudje po vrs-potrebščin v Gorenjo vas. ~ nekaj leti so veliko tovarni, ki naj bi jo r Lučinah, a je sedaj vse Ta bi tudi bila potrebna. V* moških se namreč vozi na < Škofjo Loko, ženske pa v G« vas. In večina ima doma zemlje. Ce bi imeli delo d< bili prej prosti in bi lahko . bolje obdelali. Sicer pa je 2 ljo tako. Kdor je pripren lelati, jo obdela, tudi Č« ha službo.« L. Bogatel govoril postavi: poti S Učenci so pripravili lep kulturni program. Foto: L. B Na Osnovni šoli »Cvetno uoiar« - """ pripravili protestno zb^ za palestinsko ljudstvo m mir^e«^govorice, zato spet u protesta, da je orožje mne beseaasu g ^ ponujamo svetu nujnost in™mC^ajemnost revnih in bo,^ enakopravnost "'IZeStva