Leto XIX
V.b.b.
Klagenfurt (Celovec), dne 1. februarja 1939
Si. 5.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se podnaslovom: „K0R0ŠKI SLOVENEC".
Klagenfu.it, Viktringer-Ring 26
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec,uredništvo, KlagenfuJt,Viktringerring26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
izhaja vsako srede. Posamezaa šiev. lORpf
Stane četrtletno: RM 1'— ; celoletno: RM 4'— Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25'— ; celoletno: Din. 100'—
Slovenski narodni obraz.
Stara je zgodba o učencih različne narodnosti, | katerim je njihov učitelj prinesel sliko s slonom ! ter jim naročil, naj pišejo svojo nalogo o slonu j vsak po svojem okusu. Anglež je opisal pomen trgovine s slonovino za britanski imperij, Ameri- | kanec je raziskaval svetovno trgovino s slonovino, ! Francoz orisal vplive slonove domovine na francosko umetnost, Nemec opisal slona z naravoslovnega, gospodarskega in še drugega vidika, Poljak pa je dal svoji nalogi naslov: Slon in slava Poljske. — Ta zgodba nam pove, da je svet že zdavnaj preko naziranja, da se ljudstva delijo v narode po govorici. V najnovejši dobi govorimo celo o narodni duši in mislimo pri tem, da je vsakemu narodu lastno posebno čustvovanje in mišljenje in | da je torej treba iskati sledove narodnosti v globinah notranjega življenja.
Naš narodni slovenski značaj! Kateri so njegovi kovači? Kot človeku so nedvomno tudi narodu | takorekoč v zibel položene mnoge osnove njegove osebnosti. Na narod vpliva nadalje okolica, v kateri živi in si služi vsakdanji kruh. Že v uvodnikih pred mesecem smo nakazali, kako se v našem narodnem značaju odražajo naša zemlja in še | vplivi Cerkve, tega veličastnega kraljestva duha in j duše. Svoje posebnosti pa se narod nedvomno zave dodobra šele v sožitju z drugimi narodi. Ne more biti zgolj slučaj, da je sledilo slovensko narodno prebujenje nemškemu nacionalnemu preporodu še v istem stoletju. Duh in misel ne poznata državnih in zemljepisnih meja, vzporedno z razvojem enega naroda sledi razvoj drugega, četudi iz drugačnih osnov in v drugačni smeri.
V narodnem socializmu zremo nemštvo, nemško čustvovanje in mišljenje, nemški pogled na ] svet in življenje, v njem gledamo nemški svetovni | nazor. Povsem naravno je, da so ob njem tudi obrisi slovenskega naroda vidnejši in izrazitejši. Pretesno je kulturno in gospodarsko ter politično I sožitje z narodom-sosedom, da bi zamoglo ostati brez posledic.
Kakšen je slovenski človek, čigar podobo kleše ! sožitje z narodnim socializmom? Najprej to: zdi se nam slovenski človek samozavestnejši in bolj borben, četudi je komaj | leto dni v šoli narodnega socializma. Premnog izmed nas šele danes dodo- | bra umeva kulturno dobrino narodno- | sti, mnogim se danes zdi njihovo slovenstvo otipljivejše in nazornejše. Vsi pa se učimo narodne bojevitosti in požrtvovalnosti, četudi marsikomu v spotiko.
Tole doživljamo koroški Slovenci dan za dnem, četudi dostikrat ne znamo odeti v besede: Naše | vsakdanje in občestveno življenje bi bilo kljub ! vsestranski brigi za tuzemski blagor nekam praz- ; no in nevredno življenja. Slovenski človek rabi vere in onostranstva, slovenski narod rabi iskrene krščanske vere! Kam naj bi šla človek in narod na meji 80 milijonskega naroda-soseda z materializmom? Kje naj bi sicer črpala svoj idealizem, da bi se videle nebo in zvezde? V čemer so nas vzgajala desetletja pred nami, postaja danes naša izpoved: slep j bi bili v sovraštvu do naroda-soseda. Vsi narodi so nam bratje ene velike družine! Slovenskemu delavcu, služečemu vsakdanji kruh s pridno roko ali razsodno glavo, usiljuje sleherni dan nove dokaze, kako silno so njegova družina, njegova vas in njegov narod povezani po sorodni krvi, po nravnih vezeh in božjem nauku. Slovenski človek se vedno bolj zaveda, da mora ohraniti družinsko in narodno čistokrvnost in da
mora hkrati skrbno čuvati kulturno dostojanstvo svoje družine in naroda Pred vsakogar izmed nas stopajo danes velika, največja vprašanja in vsak si išče nanje odgovor iz svojé duševnosti in narodnosti. Tako je naša doba za Slovence visoka šola k značaju ir osebnosti. Nihče se ji ne more odtegniti, ponajveč mora dozorevati vsak sam v zatišju in samoti.
So seveda tudi ljudje, ki ob velikem dogajanju nič ali le malo mislijo. So drugi, ki bi nemški narodni socializem kot novo miselnost in duševnost radi presadili na slovenski vrt. Ironija je, da se uprav ti bahajo s svojim poznanjem narodnega socializma, a ga s svojim delom dosledno kršijo in ubijajo. V očitnem protislovju z vrhovnim n ar o d n o - s o c i al i s t i č n i m načelom o čistokrvnosti nordijsko-germanske-ga plemena ustvarjajo kulturne in telesne bastarde. Nemara napoči prej ali slej dan, ko bodo slovensko govoreči na-
rodni socialisti grozeče svarilo, kakšen po izvajah Adolfa Hitlerja narodni socialist nikdar nesme postati, ker je čistoča plemena resnična in prva potreba nemštva.
Ti bežni utisi že povedo, kako se po nemškem nacionalnem prebujenju vsaj nekoliko mis-| lečemu slovenskemu človeku odpira in raz-i grinja misterij narodnosti v vsej svoji kra-i šoti in globini. Ob vseh sencah okoli nas ni nas strah pred bodočnostjo. Naša mater-| na govorica pridobiva na ugledu, četudi ne v šolah, kjer je popolnoma izrinjena, pa v naši družini in vasi. Narod-sosed nas uči odločnosti inmožatosti, teh nujnih predpogojev ! narodne borbenosti in iskrenosti. Pozni kulturni | zgodovinar koroških Slovencev bo navajal, kako Ì se je slovenski narodni obraz ob sožitju s sosedom I klesal in — izklesal.
Kancler Hitler le govoril!
Minuli pondeljek je narodni socializem praznoval sestietnico, odkar preobrazuje in preoblikuje nemškega človeka. Dne 30. januarja 1933 namreč je sivolasi Hindenburg izročil Adolfu Hitlerju državno krmilo. Jubilejnega dne je v berlinski Kroll-ovi operi zasedal državni zbor, ki je bil potrjen 10. aprila m. 1. Uvodno je notranji minister dr. Frick v imenu nar. soc. stranke predlagal, naj se polmomočje vlade podaljša do 10. majnika 1943. Na to je bil za prezidenta drž. zbora izvoljen generalfeldmaršal G o e-r i n g, nakar je povzel besedo vodja in kancler Adolf Hi 11 e r k širokozasnovanemu govoru a nemški notranji in zunanji politiki. Med drugim je izvajal sledeče misli:
Med 14 točkami ameriškega prezidenta Wil-sona sc je nahajala tudi točka o samoodločbi narodov. Načelo narodne samoodločbe je postalo za Nemčijo elementarnega pomena, na tej podlagi je postalo leto 1938 zgodovinsko leto, ker se je uresničil tisočletni nemški sen združitve yseva naroda v eni veliki državi. Resno in rezko so odmevale kanclerjeve besede, da s i velika država nebo pustila kratiti živi jenskih pravic in da na podlagi enakopravnosti z drugimi narodi zahteva, naj se ji vrne njena bivša prekomorska posest. Ostro je kancler obračunal z židovstvom in hujskajočim časopisjem ter izrazil mnenje,
da se bodo protižidovskemu gibanju kmalu pridružile vse evropske in tudi izvenevropske države in da noben narod ne bo več trpel židovskih pijavk na svojem telesu.
V zunanjepolitičnem pregledu je kancler najprej omenil zaveznico !tab»n. k n t e r i je obljubil vso pomoč svoje države za uresničenje njenih teženj. Naglasil je važnost prijateljstva z Jugoslavijo, katere hrabri narod je Nemcem poznan izza svetovne vojne, ter poudaril korektne odnošaje Nemčije z ostalimi sosedami. V vrsti prekomorskih dežela veže Nemčijo z Japonsko protikomunistična pogodba, z Ameriko ne želi nikakega spora in je tudi ne bo nikdar napadla, v odnošajih do južnoameriških držav se ne pusti motiti od nikogar. Dvainpolurna izvajanja je kancler zaključil z nadami, da bo Nemčiji in Evropi ohranjen prepotrebni mir. —
Državni zbor je smernicam kanclerja Hitlerja burno pritrjeval. Samozavestne besede o nemški pravici do dostojnega življenja so v ostalem svetu močno odjeknile. Ob njih se je morala pazno motrečemu pojaviti slutnja, da bo silni poudarek nemške narodne zavesti še bolj budil med ostalimi narodi — ne izvzemši nesrečne Rusije — slična stremljenja k narodni vzajemnosti in složnosti, iz katerih bi se nemara lahko rodila nova, složna Evropa.

General Franto smagale!
Minuli teden je general Franco' zavojeval pre-stolico Katalonije, Barcelono. Na splošno presenečenje se je mesto predalo brez ostrejšega boja. Republikanske čete so se umaknile proti severovzhodu, kjer so zavzele nove postojanke. Meščani so generalu Francu ter njegovim zmagovitim četam pripravili veličasten sprejem. Padec Barcelone je vzbudil v vsej nacionalni Španiji ter v Italiji in naši državi veliko veselje. Mesto je bilo proglašeno za sedež civilne in vojaške uprave nacionalne Španije. Medtem prodirajo nacionalne čete naglo proti francoski meji, da onemogočijo vsako pomoč iz Francije. Hkrati se pripravljajo na odločilni napad na madridski fronti.
Zmagovito Francovo prodiranje ima za posledico, da se z dejstvom nacionalne Španije spri-jaznujejo evropske države vprek. Mnoge tolaži dejstvo, da bodo potrebna za zopetno obnovo Španije desetletja in velike svote denarja.
Na vrsti /e Frantila.
Spretni italijanski diplomaciji se je posrečilo, da si je za svoje težnje napram Franciji pridržala
j polno udarno silo. Zunanji minister Ciano je bil minule tedne stalno na potovanju. Obiskal je B u-I d i m p e š t o, nato Jugoslavijo, se mudil v B e r 1 i n u in odhitel tudi v V a r š a vo. Poljsko j je spet približal Nemčiji, uredil odnose med Mad-i žarsko in Jugoslavijo. Lahko smo radovedni, kako se bo torej dvoboj dveh velesil — Italije in Francije — razvijal in končal.
Pred- i i povojaška vzgoja v SA.
Kancler je odredil, da mora vsak nemški mož od svojega 16. leta pripadati organizaciji SA (Sturmabteilungen — nar.-soc. ! čete). Članstvo se z vojaško službo prekine in po | odsluženi vojaščini spet nadaljuje. Izvršilne od-! redbe izda štabni vodja SA-čet sporazumno s po-! veljstvom vojaščine.
Z novo odredbo je upostavljeno najožje so-j delovanje med vojsko in S A-o r g a n i-| z a c i j o. V slednji bodo ustvarjeni posebni od-! seki (jezdarski, poročevalski, pionirski, sanitetni j i. dr.), v katerili se bodo člani vojaško vežbali za . službo v redni vojski.
Nemčija je sklenila s Španijo kulturni sporazum, ki naj poglobi kulturne odnošaje obeh držav. V Španiji se naj po pogodbi ustanovi Nemški dom, v naši državi pa Španski dom, državi izmenjavata medsebojno dijake, profesorje, omogočita po-set gledališč, glasbenikov in drugih kulturnih delavcev, odpravita devizne težkoče ter ustanovita skupni kulturni odbor.
Jugoslavija in hrvaško vprašanje. Ob otvoritvi nove narodne skupščine je imel vladni predsednik dr. Stojadinovič velik govor o predstoječih nalogah in je glede Hrvatov napovedal to: „Naša želja je, da tudi tisti Hrvat, ki je glasoval za dr. Mačka, vzljubi veliko in lepo Jugoslavijo kot svojo in našo skupno domovino. Mi želimo ureditev vseh naših notranjih vprašanj in z njimi se bomo tudi bavili. Toda vse to se mora izvesti pod določenimi pogoji: Hrvaško vprašanje se more rešiti samo v okvirju nedeljive Jugoslavije pod krono dinastije Karadžordževičev ...“ — Medtem se je sestal senat in izvolil za svojega predsednika od-stopivšega notranjega ministra dr. Korošca.
Zastopnik madžarske manjšine v jugoslovanskem senatu. V jugoslovanski senat je bil imenovan kot zastopnik Madžarov odvetnik dr. Varady, ki je nato izjavil, da smatra imenovanje za prijateljsko kretnjo do madžarske manjšine v Jugoslaviji in da hoče manjšina z lojalnostjo in zvestobo kralju doprinesti h prisrčnosti odnošajev med obema sosedama. — Medtem so priobčili italijanski listi podatke o položaju Madžarov v Jugoslaviji, katerih je 468.000, in imajo svoje duhovnike in škofa, štejejo svoja kulturna društva in organizacije, 4 dnevnike, 16 tednikov in več revij. Hkrati navajajo, da je Jugoslovanov v Madžarski 465.000, torej isto število.
Italija je razveljavila zakone z Židi. Italijanska vlada je začela izvajati plemenski zakon od 4. decembra m. 1. Odredila je, da so vsi zakoni, sklenjeni med Italijani in drugoplemenskimi (Židi), razveljavljeni, četudi so bile osebe poročene po katoliškem obredu. Nadalje je odrejeno, da morajo biti vse uradne listine židovskih državljanov opremljene s pripombo o židovski pripadnosti, arijskim dekletom so prepovedane službe v židovskih družinah, židovski nastavljenci pa se postopoma odslavljajo.
Trgovska pogajanja med Poljsko in Rusijo so
se minuli teden pričela. Državi nameravata medsebojne trgovske vezi še utrditi s povečanjem medsebojnega uvoza, z olajšanjem plačilnih pogojev in uvedbo klavzule o največjih ugodnostih, kar se pravi, da je ena in druga država deležna vseh ugodnosti, ki jih ena pogodbenic dovoli tretji državi. Rusija bo dobavljala iz Poljske še enkrat toliko kovinskih in tekstilnih izdelkov, Poljaki pa bodo dobivali industrijske surovine.
V Rumuniji še vedno ni miru. Očividno ima Že-lezha garda, katere vodja je bil nedavnoi s svojimi sodelavci ustreljen, še mnogo podvodij in pristašev. V neki delavnici so minuli teden odkrili pravcato tovarno peklenskih strojev, ki bi povzročali katastrofalne požare. Aretirali so celo vrsto sokrivcev, nek poročnik, ki je bil vodja nameravane akcije, pa se je ustrelil sam.
Kaj pravi sovjetska Rusija? Padec Barcelone med sovjeti ni povzročil vznemirjenja, kakršnega bi bilo pričakovati. Sovjeti pravijo, da bi tudi francoska vojaška pomoč ne mogla preprečiti, da
^ bi Franco postal gospodar cele Španije Za Rusijo | je novi položaj v Španiji ugoden za to, ker se bo-j do odnošaji med Italijo in Francijo še poslabšali. |
I Italija bo po mnenju sovjetov zašla v precejšnjo j zagato in bo morala prositi Nemčijo za izdatno i pomoč. — Tako sovjetski listi in rusko mnenje.
Samozavestni maršal Čangkajšek. Čangkajšek napoveduje protinapad Kitajcev ter pravi, da mo- ! ra Japonska nujno doživeti poraz in sicer iz sledečih razlogov: Japonska ni spravila Kitajske na kolena, prodrla je pregloboko v Kitajsko in hotela varati Kitajce z navideznimi kitajskimi vladami; danes je osamljena, ker so jo vsled njene politike zapustile vse velesile. Tudi ne pozna sile kitajskega naroda in ne njegove zgodovine.
Azijski spor se zapleta. Amerika in Anglija sta sporočili Japoncem, da v Vzhodni Aziji ne bosta priznali nikakih japonskih osvojitev. Med Japonci je sledilo ogorčenje in silna nevolja. Y člankih pišejo, da bodo ameriško brodovje uničili, čim se , pojavi v Tihem oceanu in posreduje v prilog Kitajcev. Uradnega odgovora na ameriški in an-; gleški protest japonska vlada še ni dala. Iz Kitajske poročajo, da šteje Čangkajšekova vojska do- 1 brih 2 in pol milijona mož in je zato tuja pomoč nepotrebna. Kitajci menijo, da si bodo izvojevali zmago sami, ker so Japoncem tudi v tehničnem pogledu vedno bolj kos.
Dvoboj med Rooseveltom in očetom Coughli-nom vzbuja interes vse Evrope. Roosevelt nastopa proti avtoritarnim državam in jih dolži zavojevalnih skomin, po radiu pa govori popularni ameriški duhovnik oče Coughlin, ki venomer opozarja na notranjo komunistično nevarnost. Za Rooseveltom stoji 5 milijonov ameriških Židov, ki so v Newyorku in še drugih mestih Amerike v najboljših postojankah in bi Ameriko radi pritegnili v akcijo proti antisemitizmu. A tudi v Ameriki se že čutijo pričetki protižidovskega gibanja, ka- ! terih nositelji so krogi mladih ameriških izobražencev.
Končno se je vendar le našla država, ki bo sprejela židovske begunce in sicer je to republika San Domingo na otoku Haiti. Dovolila je vpoto-vanje 100.000 Židov, ki jih bo naselila na neobdelani zemlji, katero bodo lahko spremenili v rodo- S viten kraj in tamkaj ustanovili svoja industrijska , podjetja. Židje bodo imeli v državi samoupravo in bo poskrbljeno za to, da ne bo trpelo pod njimi že obstoječe gospodarstvo.
Potres v republiki Chile. Južnoameriško republiko Chile je zadela huda nesreča. V osrčju države je bil potres, ki je povzročil ogromno škodo. Mrtvih je nad 30.000, mesto Concepcion je bilo domala čisto razdejano, izpod ruševin so potegnili 10.000 mrtvih. Nad državo je bilo proglašeno vojno stanje, da prepreči nemire in organizira prvo pomoč odškodovancem in ranjencem. Tudi ameriški prezident Roosevelt je obljubil nujno pomoč.
Ostala politika v par besedah. Obisk ministra ! Ribbentropa v Varšavi je utrdil vezi med Poljsko i in Nemčijo. V ostalem pa postaja Poljska skrajno | previdna. — Vodja Nemcev v Cehoslovaški dr. Kundt je bil imenovan za drž. podtajnika praške vlade. — Turčija je dobila novo vlado. — Mnogi listi poročajo zanimivo dejstvo, da se je konzum tobaka v evropskih državah v zadnjih mesecih I znatno pomnožil. Čehoslovaki so v septembru mi-
Podlistek
Svetozar Hurban Vajansky:	Fran Albrecht:
Leteče sence.
Povest iz življenja slovaškega ljudstva.
(3. aa<lal|ev!inic.i
Ana je zgrabila za rob svojega predpasnika, za-plakala vanj in bila že čez mesec dni gospa in dve leti nato vdova Cerovska. In tako je bila pot prosta tudi za Marijo in Jablonskega. Hja, principi so principi! Stari je kmalu nato umrl, za-pustivši edinega sina Kazimirja, tako imenovanega zato, ker je starec odvajal svoj rod s Poljskega, dasi leži Podolje na Slovaškem. Varuh je poslal Kazimirja v šole, ne da bi ga nadzoroval ali se še kaj brigal zanj. Fant se je* potikal od gimnazije do gimnazije — in ko se je preril do osmega razreda, je poznal malone tretjino mest, v katerih so se nahajale gimnazije.
V Pešti se je vpisal na univerzo ter bil potem brez izpitov nastavljen v komitačnem uradu v mestu. Fantu, ki mu je bil prirojen čut časti, se je zagabila kornitačna služba, umaknil se je v svoje Podolje in ko je nekje srečal Elizabeto Krasinsko, siroto po obubožanem plemiču — se je zagledal v njene velike oči in si jo vzel za ženo. Lahkoživi, vihravega življenja vajeni Kazimir pa se je kmalu naveličal tihega življenja in krasne žene. Podolje je zašumelo v gostijah, z lovi, razuzdanostmi, kakršnih še ni bilo. Postopači cele
okolice so tam postavili svoj šotor. Bože mili, in koliko je nas po stolicah lačnih veseljakov, živečih izključno skoro od gostij! Pred očmj fine, nežno čuteče žene, so se odigravale ogabnosti — pod protekcijo soprogovo.
Vrhnunec vsemu pa je položil Kazimir s tem, da se je v razdivjanem navalu gneva na sirov način lotil svoje žene, ki je pala pred njim na kolena — in jo onečaščeno izgnal ven! Strašno je divjal — vsa vas je bila zbegana. Ženice so ubogo. žensko iztrgale iz rok opitega divjaka. Nato je odšel v svet — se potikal nekaj let okrog in živel neredno življenje. Ampak vse se zruši.
O teh stvareh je razmišljala rodbina Jablonskega — vse tišje in tišje je bilo na verandi.
Hermanu niso godili rodbinski razgovori — tiho je vstal in se izgubil v vrtno temo. Visoke lipe in neobičajno veliki jeseni so ovili steze v gosto temo, dasi se je nebo že razblestelo v mesečnem svitu. Vrt je mejil ob staro pokopališče, zaraslo s prav takšnim drevjem, kakor je bil on sam. Tudi tam so se dvigale košate lipe, pod njimi se je go-milila s travo zarasla zemlja s starimi, pozabljenimi grobovi. V senci najkošatejših lip se je temnela lesena, precej velika cerkev z nizkim, z o-peko kritim stolpičem. Trhli plot je delil gosposki park od parka mrtvih.
Herman se je oprl ob ograjo. Od cerkve so se nosili sladki zvoki flavte. Čisto, ljubko so se vili skozi temo, šumeli z listi starih dreves in se gu-bili v šumu nemirnega potoka.
„Kdo je neki ta romantični pastir?" je pomislil
nulega leta pokadili domala polovico običajne količine več. — Anglija namerava na predstoječi arabski konferenci v Londonu predlagati, naj se arabske države združijo v vsearabsko zvezo pod pokroviteljstvom Anglije. — Bivši nemški cesar Viljem, ki biva na Nizozemskem v gradu Doornu, je dosegel 80. leto. Še vedno je čil in se zanima za vse večje dogodke na svetu. Bere dnevno 12 časopisov. — Mhdžarski zunanji minister grof Czaky bo obiskal Beograd. — Japonci vabijo angleškega državnika Chamberlaina v .Tokio, da se o japonskih ciljih pouči na licu mesta. — V Belgiji so izvedli preosnovo vlade. - Francoska vlada je dobila novo zaupnico poslanske zbornice. — Italijo obišče v dogledni dobi jugoslovanski knez-namestnik Pavel. — 6000 Hitlerjevih mladinskih domov nameravajo zgraditi na ozemlju naše države.
To in ono. Za novega prezidenta državne banke v Berlinu je imenovan gospodarski minister Funk, dosedanjemu prezidentu dr. Schachtu pa bo poverjeno drugo področje. — V Angliji je bilo izvršenih več bombnih napadov, ki so izzvali velik nemir. Sumijo, da so metali bombe irski revolucionarji. V naši državi je zaposlenih nad milijon delavcev tujih državljanov. Večinoma delajo na kmetih. — V Beogradu bo v februarju sestanek balkanskih zunanjih ministrov. — Slovaški nar. zbor je imel 18. t. m. prvo sejo. Volil je štiri strokovne odbore in potrdil uradujočo slovaško vlado z dr. Tisom na čelu. — Začeli so z gradnjo velike avto-ceste iz Breslave preko Čehoslovaške na Dunaj. — Francoska vlada je zvišala uradniške in častniške plače. — Gozdni požari v Avstraliji, o katerih smo na kratko poročali v zadnji številki, so povzročili 2 milijonov funtov šterlingov škode (približno 600 milijonov mark). — Francosko vojno brodovje je odplulo v severno Afriko, da prepreči morebitne zapletljaje. — Japonci so izgubili doslej v vojni s Kitajci 700.000 vojakov, sestreljenih je bilo 640 letal, potopljenih 580 ladij, uničenih 220 topov, 664 možnarjev in 41.600 strojnic.
Hranilnice in hranilnicam.
Naši domovi ne slovijo toliko po svoji zunanji bahavosti, kakor pa po svoji gospodarski solidnosti. Na prste zamoremo sešteti slovenske gospodarje, ki bi bili prišli na boben. Previsoko cenijo gospodarji trdo prisluženi denar, le enkrat v letu je letina in novina, leto pa ima dvanajst mesecev, vsakega po dobre štiri tedne. Tako smo vajeni varčevanja od svojih dedov in pradedov. Povprečen, narodno nezaveden gospodar bo odvisno svoto zazidal in jo nekam drzno investiral, da mu preostanejo dolgovi, naš gospodar bo svoj denar dva- in trikrat obrnil in se šele po dobrem premisleku odločil, kjer v gospodarstvu ga najbolj žuli čevelj. Ni slučaj, da so naše kreditne zadruge še vedno najprej hranilnice in potem posojilnice, dočim zaslužijo nemške zadruge v naših krajih prej obratni naziv. V zavednem slovenskem ljudstvu je večja in silnejša volja do življenja in ta volja se v denarnem gospodarstvu izraža v varčevanju in štednji. Narod hoče živeti in zato štedi ter varčuje pri malem in najmanjšem. Denar zbirati začenši z malim pfenigom, tc je velika, zelo velika umetnost. Težja, kakor pa od-
Herman in bistro pogledal proti cerkvi. Tam je j videl samo nejasne konture cerkvene strehe, sence ! in blesketanje starih kamnitih križev. Zavel je ve-! ter — zaigrala je divna godba v vrhih dreves. Vanjo se je mešalo žuborenje potoka in vrh teh mirnih zvokov je gospodovala močna, melanholična, trepetajoča pesem flavte.
„Herman!“ se je začul zvonki glas Elin.
Mladi mož je skočil čez potok in odhitel proti dvorcu. Med drevjem se je bleščala svetiljka na verandi. Na meji svetiljkine luči je stala Ela. Bala se je dalje pod senco starih dreves. Kmalu je za-čula Baurov korak.
„Kje pa blodite, gospod inžener? Čaj vam bo mrzel."
..Poslušal sem flavto. Ali pri vas mrliči piskajo?"
„Ah, to je gotovo le rektorjev sin. Služkinje so pravile, da se je te dni vrnil z Dunaja. Milo Holan mu je ime, nemara ga poznate, saj je tudi on bil v Požunu."
„Ne poznam ga. Ampak lepo piska rektorjev sin. In vi ga poznate?"
„Iz otroških dob. Nekaj let že ni prišel domov. Komaj bi ga še poznala. Ali papa je hud na rektorja radi nekakšne zgodbe — sama ne vem, čemu — no, in potem se še sin, kadar je prišel, ni javil pri nas. Papa je rekel nekoč, da je to nevaren človek, tetka pa se huduje na vse rektorje, češ, da dajejo svoje sinove v šole."
„Tetka se tudi name huduje, kot se mi zdi, a jaz nisem rektorjev sin."
„Ah, tetka je dobra, le obraz ima tako strog!"
naših dedov in očetov. Slika boje Avstrije s Prusijo razlaga izgubo Benečije, zasedbo Bosne in Hercegovine, podaja notranji razvoj stare monarhije, predvsem pa se bavi z borbo slovenskega naroda za enakopravnost v družini ostalih narodov. Prijetno se berejo odstavki o vzbujeni narodni zavesti naših dedov in očetov, ki manifestirajo na taborih na Bistrici pri Pliberku in v Žopračah za svoje slovenske vzore in se zbirajo pod visoko dvignjeno slovensko zastavo očeta Andreja Einspielerja. Naj bi nas ta dragoceni kos naše narodne zgodovine bodril k vztrajnosti in neu-strašenosti!
„Č u d a narave" so poljuden, s slikami o-premljen opis naravnih čudežev. Pisateljica spretno vodi v mrtvi svet, v kraljestvo rastlinstva in živalstva in razgrne še kos vsemirja ter pravi ob koncu: Od premnogih čudes smo si bežno ogledali le nekatera. A ta zadostujejo, da bomo prečudno božjo naravo bolj spoštovali, jo znali opazovati ter se je radovati in v njej, tem prelepem božjem ogledalu, zrli tudi Stvarnika. Knjiga bo v naših dneh kratkovidnosti in plitvosti dosegla svoj namen.
V „Ž i v 1 j e n j u s v e t n i k o v“,	13. zvezek,
nadaljuje pisatelj svoje hvalevredno delo, da nam oživi neizmerno bogastvo cerkvenega leta. Morda velikega truda danes ne znamo ceniti dovolj, ko dostikrat prezremo še nedelje in velike praznike. Morda beremo poljudne življenjepise bolj kot zanimive povesti in le v zadnjem kotičku našega srca vstaja slutnja, kako hodimo iz leta v dan kot slepci mimo veličastnih duhovnih zakladov. A že ta slutnja je zaželjena nagrada marljivim sotrud-nikom.
„U r e č e š č e n j a“ so sodoben molitvenik, ki naj bi vsaj v velikih cerkvenih dobah nadomestil naše že tolikokrat prelistane, prebrane in za nas že tako prazne stare molitvenike. Narahlo nas bo opominjal, naj še našo, često okorelo in starokopitno molitev prenovimo in se kot verniki Cerkve pridružimo njenim nadčasnim hvalnicam in prošnjam ter se z božjim strahom približamo največji skrivnosti vsega vidnega in nevidnega življenja.
Abotno bi bilo, če bi ob skupnem pregledu zapeli hvalnico naši družbi sv. Mohorja za njen letošnji književni dar. Tudi kričeče reklame zanjo ne bomo delali. Trdimo le to, da bo naša slovenska kulturnost najbolj nazorno dokazana v tem, kako bo naše ljudstvo ravnalo s svojo dobrotnico. Če je ne bomo znali ceniti in bomo imeli zanjo le predsodke, pomisleke in še svojo boro strahopetnost, potem je pač nismo vredni. Kajti narod je možen samo one kulture, katere je vreden! Strahopetci, materialisti in samo-kritiki razodevajo samo svojo nekulturo!	jnr.
Važen odlok! Propagandni odsek nar. soc. stranke odreja v izvedbi odlokov drž. kom. Biirckla in vodjenamestnika Kutschere, da je treba vse prireditve in sestanke javiti krajevnemu vodstvu nar soc. stranke v sledečem redu: Sestanke in prireditve, ki se vršijo v prvi polovici meseca, vsaj do 2 5. dne predhodnega meseca, sestanke in prireditve v drugi polovici meseca pa vsaj do 10. dne istega meseca. Prepozno prijavljene sestanke in prireditve krajevni vodja stranke lahko prepove. Z besedo ..prireditev" ali »sestanek" je menjeno vsako shajanje ljudi, ki bi ogrožalo drugo prireditev istega dne in istega časa.
Petschnitzen — Pečnica. V nedeljo 5. t. m. se vrši ob pol 3. uri pop. pri Čemernjaku sestanek S. P. Z., na katerem govorita dva zastopnika osrednje slovenske organizacije. Nastopijo tudi pevci.
Gospodarski vestnik
Dezerterji kmečke zemlje.
Izza let minule svetovne vojne je znana beseda »dezerter", ki pomeni vojaškega beguna, kateri je odložil vojaško obleko ter se z begom izognil vojaški dolžnosti. Tudi navadno življenje pozna dezerterje, ki bežijo pred narodom, družino ali deiom. Naše sicer visoko organizirano življenje ne pozna kazni za narodne, družinske in delovne begune, kakor jih pozna zakon o vojaški dolžnosti državljanov. A česar ne dosežejo državni para-giafi, o tem sodijo naravni in božji paragrafi.
Še nedavno je bilo na kmetih tako, da je kmečko delo veljalo kot nečastno in manjvredno, delavci na zemlji pa so stali v zadnjih vrstah človeške družbe. Posledica so bile številne dezerta-cije. Kmečki sinovi in hčerke brez lastnega grunta so si iskali posla in poklica v mestih in predmestjih, kmetje pa vprek zavidali ljudi, ki so dobili za svoje delo dobro plačo ali celo mogli ži-
veti brez posebnega truda. V zadnjem desetletju šele prihaja kmetovanje do nove veljave in sicer ne samo v naši državi, marveč v Evropi vobče. Številne gospodarske izkušnje — inflacije, brezposelnost, konkurenca, negotovost — vračajo kmetu in kmečkemu delu njegovo že domala izgubljeno čast. Na gruntu ni nikdar denarja v obilici in torej tudi ne strahu zanj, kmečkega dela ne bo nikdar zmanjkalo in njegovim delavcem se ni treba bati nikake brezposelnosti ali konkurence od nikoder, kmetovanje je postalo najvarnejše in najsolidnejše gospodarjenje. Pri nas je vodil v nove poglede še novi čas. Tisto neplodno politiziranje izza raznih volitev je odpadlo, kmetova odgovornost za veliko življenje se je danes iz-ožila na kmetijo in vestno kmetovanje. Sodobni naš kmet vrši svoj poklic kot človek in gospodar, če daje svoje delo zemlji, svojo skrb družini, svojo ljubezen narodu in svojo zvestobo Cerkvi in državi.
Pravi kmet danes lahko čuva dostojanstvo svojega stanu. Vojak na življenjski fronti je in na tej fronti brani svojo zemljo, družino, svoj narod, Cerkev in državo. Zemlja vpije po njegovem delu, družina kriči za njegovo skrbjo, narod ga prosi ljubezni, Cerkev in država želita njegovo zvestobo. Življenje se je poenostavilo in kmet, ki ga hoče mojstriti, mora biti samo plemenit značaj in vesten gospodar. Dezerterji kmečke zemlje in nepokvarjene kmečke miselnosti danes vprek zapa-dajo sramoti in nečasti. Naj se veliki svet po svoje suče okoli svoje osi, nalogam naše velike dobe bodo kos samo celi, pravi kmetje in nikakor dezerterji!	K.
Industrija kmetijskih strojev se v zadnjem času bavi z vprašanjem tako zvane normizacije in tipizacije strojev. To se pravi, da se hoče vsa strojna industrija izožiti na izdelovanje enotnih vrst kmetijskih strojev, kar bi stroje še pocenilo in omogočilo naknadno dokupovanje strojnih delov pri najbližjem trgovcu. Odslej torej ne bo vsaka tovarna izdelovala svojih strojev, marveč se bodo vse tovarne zedinile na glavne tipe ali vrste. Državi je namreč mnogo na tem, da pride čim več strojev kmetijstvu na pomoč.
Kako je urejena gozdarska oblast. Gozdarsko upravo dežele je imel prej v rokah deželni gozdarski nadzornik pri deželni vladi, kateremu so bili podrejeni okrajni gozdarski nadzorniki. V državi pa je imel gozdarsko upravo poljedelski minister. Nemčija ima za vse gozdarske, lovske in lesno-gospodarske zadeve posebnega vodjo, ki se zove »Reichsforstmeister" ali po naše: državni gozdarski vodja. Po njegovem odloku so bili na ozemlju bivše Avstrije ustanovljeni štirje državni gozdarski uradi, med njimi celovški za Koroško in Štajersko. Vse gozdarske, lovske in lesnogospo-darske zadeve so njegovo področje.
Prispevki za državno kmečko organizacijo (Reichsnahrstand). Za prvo četrtletje tekočega leta plačajo vsi člani državne kmečke organizacije četrtino onega letnega prispevka, ki so ga prej plačevali kmetijski zbornici. Vplača se kot doklada na zemljiški davek z davčnim terminom.
Z aprilom tekočega leta pa so veljavni novi, doslej v rajhu uvedeni prispevki.
Mlečna kontrola je s tekočim letom postala obvezna za vse posestnike, ki imajo vsaj tri krave-molznice. Nadzorovanje je bilo doslej prostovoljno in se je zanj javilo le razmerno malo število posestnikov — niti ne desetinka vseh kmetov v posameznih deželah.
Kmetje, pozor! S 1. avgustom 1938 so za posestnike dednih kmetij veljavne vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon pri oddaji posestev. Pre-jemščina (Erbgebiihr), določena višina kolkov, deželna in občinska doklada za prevzeme odpadejo, če je bilo posestvo predano od 1. avgusta m. 1. naprej. Pri prej sklenjenih pogodbah, četudi niso izvedene v zemljiški knjigi, ugodnost brezplačne predaje ne pride v poštev. Če je prevzel dedno kmetijo sin ali hčerka, se znižajo tudi no-tarijelni prispevki na polovico. Isto velja glede odvetniških stroškov, če je pogodbo o predaji napravil odvetnik. Kdor je deležen navedenih ugodnosti in je svoje dajatve že vplačal, sme svoj denar zahtevati nazaj. Posestvo, ki 1. avgusta še ni bilo priznano kot dedna kmetija, a postane dedno po nakupu še potrebne zemlje ali po sporazumu med dediči, uživa iste olajšave in ugodnosti.
Priprava krompirja za sajenje. Menda dva naša gospodarja sta lani poizkusila, kako bi pospešila cimljenje krompirja pred saditvijo. Rajhovski kmetje se poslužujejo nekakih odprtih zabojev in vigredne toplote, da pospešijo prve poganjke. Še | zanimivejše postopajo v Rusiji. Zgodnji krompir v koših ali Žakljih pomočijo v vodo, v katero so Ì na 100 litrov raztopili pol litra formalinove teko- i čine, nato se krompir dve uri suši in na deskah ! nalaga v višini 20 cm. Po dveh tednih vzamejo 1
milimeter močno, gladko železno žico, nabodejo nanjo gomolje, očesca na eni strani, ter izpostavijo soncu na svetlem, zračnem prostoru, čim višja je temperatura, tem prej se poganjki pojavijo in tem zgodnejša je lahko saditev. Za pozno sajenje rabijo nižjo temperaturo. — Kdor bi rad odporen in dober semenski krompir, naj poizkusi!
O plevah. Ne vemo, da so pleve kot krma okusnejše in manj lesene, kakor njihova slama. Ker jih radi napadajo razni bacili in se prašijo, jih moramo stalno čistiti in tudi pariti. Uporabljamo jih kot dodatno krmo v govejem in ovčjem hlevu skupno z močno krmo. Najboljše so ovsene pleve, a so neprimerne za konje. Goveja živina, svinje in koze se ne branijo pšeničnih, slabše so ržene in jih zato pokladamo samo goveji živini. Ječmene pleve mečemo navadno na gnojišče, ker se bojimo ostrih res. Ponekod pa jih dajejo goveji živini z obilno vodo vred ali pa jih parijo za molznice in junice. — Še to: grahove in fižolove lupine so, če jih ne napada rja, dobra dodatna krma za vse živali. Koruzni storži so enakovredni ječmenovi slami in jih zdrobljene žrejo vse živali.
Zakaj se branimo gosi? Mnenja smo, da je požrešna gos drag luksus za kmetijo, ker požrejo tri živali domala toliko na dan, kot en štirinožec. A dognano je, da žito nikakor ni najpripravnejša gosja piča, boljše so okopavine (krompir, repa, pesa). Hektar okopavin bi zadostoval za pitanje 460 gosi, dočim bi iz hektarja žita zamogli vzdrževati komaj tretjino. Seve ni treba pripravljati že kar gosjih farm, a že par desetin te drage perutnine vrže prav čeden zaslužek.
Več lucerne! Lucerne se branimo, ker nas slab pridelek le preveč razočara. Pa lucerna je zelo dragocena in čislana krmska rastlina in z nekolikim trudom njen pridelek lahko znatno povečamo. Ne samo težka, marveč tudi lahka zemlja je zanjo pripravna. Treba jo je le vestno pripraviti, apniti in gnojiti in še izbrati primerno seme, da dobro uspe.
Konjem pokladajmo namesto ovsa tudi drugo močno krmo, ki bo dosegla iste uspehe. Ponekod jim v jesen pokladajo peso ali svež krompir, v zimi pa ensilažni krompir. Za najboljše konje tudi ječmen ni predrag. 3 kg koruze nadomeščajo 4 kg ovsa, vendar moramo konje na koruzo počasi privaditi. Nekateri posestniki pokladajo konjem poleg zmanjšane količine ovsa tudi krmilno moko in so z uspehom zadovoljni. Za dobre konje svetujejo strokovnjaki sledečo zmes: tretjino koruznega, tretjino ječmenovega zdroba, tretjino pšenične klaje.
Naduha pri konjih je često huda bolezen. Konj je priden in voljan, a primanjkuje mu sape. Težki sapi so krivi razširjeni pljučni vršički, zasluzena pljuča in tudi srčne napake. Navadna naduha je brez bolečin in vročine. Konje s to boleznijo zdravimo z brezpogojnim mirom ali pašo, za zdravila pa služijo strupi strihnin, arzenik in veratrin, katere dajemo samo na živinozdravniški recept. Težka naduha je neozdravljiva. Nakup težko na-dušljivega konja se razveljavi, če je bila žival bolna že ob kupu ali če kupec vsaj v teku 8 tednov dokaže, da je bil konj bolan že ob prevzemu.
Z zrarzlo krmo (peso, krompirjem, repo) postopamo na sledeči način: Iz kupa vzamemo toliko, kolikor je rabimo za enodnevno pokladanje. V hlevu ali svinjski kuhinji jo pustimo, da se ogreje. Zrezano in pomešano med rezanico jo brez nevarnosti pokladamo živalim. Vedeti moramo, da začne odtajana krma kmalu gniti, zato jo puščamo zmrznjeno na kupu do uporabe.
Dvakratna ali trikratna molža? V zimskih mesecih smo s krmljenjem štedljivejši kot poleti. Krmimo navadno zjutraj in zvečer. Živina rabi v zimi miru za prežvekovanje in prebavo. Zato je dvakratna molža na mestu, razven pri prvesnicah, ker jim moramo vime pogosto obdelavati, da se bolj razvija in je krava bolj mlečna. Teletnih krav vobče ne puščamo predolgo neizmolženih. Z daljšim dnevom preidemo k obilnejšemu krmljenju in h trikratni dnevni molži.
Nekaj' o žolici (Sulze) Ob kolini smo navadno v zadregi, kam z drobovjem, nogami, glavo, repom in drugimi odpadki. Še cel teden po kolini prihajajo na mizo in dostikrat se jih dodobrega naveličamo. Zakaj ne poizkusimo z žolico? Vse odvišno temeljito osnažimo ter s korenjem in začimbo prekuhamo v solni vodi, razrežemo v drobne koščke, denemo v ponev ter polijemo z juho. Juha se strdi, s čebulo, soljo, poprom in jesihom pripravljena žolica je nato sijajna jed. V pločevi-natih dozah jo hranimo neokisano, prekuhamo do poletja in jo z jesihom ter čebulo dajemo na mizo. Ko smo doze napolnili in zaprli, jih kuhamo približno eno uro, da ostane njihova vsebina odporna za šest in še več mesecev.
Prezračimo sadno drevj'e! Do konca marca še imamo čas za oskrbo sadnega drevja. Poleg uničevanja sadnih škodljivcev je važno trebljenje
drevja. Svetloba in zrak morata priti prav do osrčja drevesne krone. Trebimo tako, da zamore v poletju sonce do slehernega sadu. Zato si najprej ogledamo celo drevo, določimo veje-nosilke, odstranimo negodne, odvisne poganjke in sežemo še po sadnem lesu, če postaja predolg in zastira svetlobo drugemu vejevju.
Zajčje kožice visijo navadno v podstrešju in se jih spomnimo kvečjemu za klobučarja ali copatarja. V rajhu zbira društvo zajčjerejcev vse od-višne kožice ter jih pošilja strujarnam, za kmečke fante in dekleta pa uvaja posebne krznarske tečaje, v katerih se vadijo v pripravi čednih zajčjih kožuhov. Društvo navaja svoje člane, naj koljejo zajce od oktobra do marca, da ohranijo zimski kožuh. Vse v rajhu letno predelane zajčje kožice bi dale preprogo za površino Vrbskega jezera.
Precepljanje sadnih dreves na boljše vrste podpira država z denarnimi prispevki, pri čemer stavlja gotove pogoje glede starosti, razdalje dreves, sadne vrste, števila nameravanih cepljenj i. dr. Prošnje je treba vložiti vsaj do 20. februarja na naslov „Gartenbauberatungsstelle Klagenfurt“, kjer se lahko poizvejo podrobnosti.
Zanimivosti
O naši sosedi luni.
Prosto po knjigi „Č u d a narave" iz letošnjega književnega daru družbe sv. Mohorja.
Pravijo učenjaki, da sta bila luna in zemlja pred milijoni let ena snov, ki se je hitro sukala okrog svoje osi. Sončna privlačna sila je trgala od ognjenotekoče krogle kos za kosom in odtrgane kose združila v luno, medtem ko se je glavni del ohladil in strdil v zemljo. Nek zvezdoslovec celo trdi, da je bila luna vzeta iz velike globeli Tihega oceana. Krožeča luna se je vedno bolj oddaljevala od zemlje in se vedno bolj počasi sukala o-koli svoje osi, dokler njeno vrtenje ni popolnoma prenehalo. Zdaj nam kaže vedno isto polovico in še noben človek ni videl lune na drugi plati.
Na luni ni ne zraka in ne vode, ker ima premajhno privlačno silo in sta ji voda in zrak sčasoma odletela. 50 lun bi šlo v našo zemljo, če bi bila votla. Zato bi naš kg tehtal na luni le šestinko zemske teže. Površina lune je posuta z velikimi in majhnimi dkroglimi vdolbinami, ki jih obroblja v kolobarjih razvrščeno gorovje. Podobna je oka-meneli kipeči marmeladi, na kateri se je razpočilo tisoč in tisoč parnih mehurčkov.
Če bi lune ne obsevalo sonce, bi je ne videli, ker nima lastne luči. V tem je podobna naši zemlji. Kadar pride luna v zemeljsko senco, je lunin mrk, kadar pa nam luna zakriva sonce, je sončni mrk. Čim dalje proč se luna suče od sonca, tem več je vidimo; ko se bliža soncu, pojema, dokler popolnoma ne otemni in se zgubi v svetlem dnevu. Lunin dan in lunina noč trajata po pol meseca, to je po 354 ur. Čuden je lunin dan: zraka ni in zato ni modrega neba, s črnega neba sveti ostro začrtano sonce, tik sonca se blestijo ostale zvezde.
Ni vetra, ne žuborenja voda, vse je v veličastnem molku. V lunini noči pa sveti z neba naša | zemlja kakor štirikrat večja ploskev, kakor vidimo luno z zemlje. Strahoten mora biti na luni zemeljski mrk, ko vlada sama neprodirna tema. V dolgem dnevu segreje sonce lunino površino do 100 in 200 stopinj Celzija. Zato in zaradi pomanjkanja zraka in vode ni življenja, vsaj ne takšnega, kakršnega poznamo na naši materi zemlji.
Najmlajši jeklenec „živi“ v Švici. To je jeklen velikan z višino 2.30 m. Tehta 205 kg. Na zunaj je na las podoben oblečenemu možu, le da mu je telo jekleno. V njegovi notranjosti pa se skriva nešteto žic, baterij, žarnic, koles in radijskih naprav. Kaj vse zna jeklenec, ki mu je ime „Sa-bor“? Če ga kaj vprašaš, odgovarja in pri tem giblje čeljust. Pokima z glavo in vrti oči, da je človeka strah. Z rokami prižiga vžigalice in v ustnicah vleče cigareto. Hodi gor in dol in maha pri hoji z rokami. In vendar je sam mrtva reč, ker sedi njegov oče v sosedni sobi in z brezžičnimi valovi govori in vrši različne gibe. Zgraditelj jeklenca trdi, da svojega moža lahko krmari na razdaljo 30 km. Sedaj bo s svojim „otrokom“, ki je resnično samo njegov, prerajžal svet in si služil — denar.
Radio-vojna se pričenja na evropskem vzhodu.
Na sebi radio-vojna ni ničesar novega. Kdor ima le količkaj vreden radio-aparat, se o tem lahko prepriča vsak dan. Sovjeti so v svoji Ukrajini zgradili 8 novih radio-postaj, ki so v nepretrgani
zračni vojni s čehoslovaškimi postajami. Ukrajincem v Rusiji je pod kaznijo 20 let prepovedano poslušati čehoslovaške oddajne postaje, ki navdušujejo za samostojno ukrajinsko državo.
Mačji otok se nahaja sredi Indijskega oceana. Nosi ime Frisate in je skoro brez rastlinstva v tleh pa je nešteto lukenj. Neki Anglež je po naključju došcl na otok in tam prenočil. Ponoči so ga zbudile trume lačnih mačk, ki so vrele iz lukenj in hitele na ribji lov. Na obrežju so čakale, da se je morje usedlo, potem so planile na ribe, se jih nažrle in proti jutru spet izginile v luknje.
Elektrarno pod vodo ima mestece Steinbach v rajhu. Elektrarna se nahaja tako, da so električni stroji nameščeni v betonskem poslopju pod strugo. Tovrstne elektrarne se obnesejo pri rekah, ki nimajo velikega naravnega padca. Nedvono bomo slične podvodne elektrarne dobili kmalu še bližje pri nas.
Roj čebel je požrl slon v Tanganiki v Afriki. Domačini so našli orjaško žival mrtvo v džungli Ko so jo raztelesili, najdejo v želodcu cel grm z lisjtem in rojem čebel. Čebele so bile še žive in so ubogega velikana v notranjosti opikale, da je vse zateklo.
Zaklad med sovjeti. V malem podeželskem mestecu v Rusiji sta živeli dve stari plemkinji. Vsi so bili prepričani, da se nahajata v najhujši revščini, ker nista imeli niti najpotrebnejšega za življenje. Nekega dne pa se prijavijo tajni policisti, preiščejo njuno stanovanje in najdejo zaklad, vreden 20 milijonov zlatih rubljev. Sovjeti so se bogastva seve zelo razveselili, plemkinji pa sta raj-žali v ječo, ker sta opeharili državo.
54 narodov bo razstavilo na svetovni razstavi v Newyorku. Večinoma bodo imeli svoje lastne paviljone, v katerih bodo prikazali vse posebnosti svojih krajev in svojega gospodarstva. Postalo je namreč moderno, da se vrši na velikih razstavah čim pestrejša propaganda za izstavljajočo državo. Tudi Nemčija bo imela svoj paviljon. Sodelovala bo seve tudi Jugoslavija, predstavila bo svoje narodno bogastvo, vmes bo menda nastopil odličen pevski zbor. Sredi razstavišča bo paviljon miru, kjer bo na nazoren način prikazana družina na svetu. Priprave za razstavo so ogromne. Cela umetna jezera, umetni gozdovi in polja, prometna sredstva bodo služili razstavi, skupnih dohodkov pa pričakujejo nad bilijon dolarjev. Baje je podjetje, ki razstavo, organizira, visoko zavarovano proti — vojni.
Najmanjšega človeka na svetu imajo v nekem londonskem cirkusu. Meri 45 cm, ima nad 30 let in se zove princ Domsin. Minuli teden je pritlikavec zaslovel po vsej Evropi. Časopisi so namreč sporočili, da je mali princ nenadno izginil iz cirkusa in za njim ni sledu. Najboljši londonski detektivi so stikali za njim, v jutro naslednjega dne pa ga je vrnila elegantna ženska, ki je takoj spet izginila. Mali je še sedaj tako zbegan vsled čudnega pripetljaja, da niso od njega izvedeli nobenih podrobnosti.
Inserirajte
y„Koroškem Slovencu!"
:	Sirota in sreča. Pred 20 leti je neka revna
I ameriška mati pustila svoje dete, zavito v beraške j cunje, pred njujorško katedralo, da bi se malega usmi-j lil kak dober človek. Za pleničke je bil zataknjen J listič z imenom: Mary Claney, Dekle je prevzelo neko dobrodelno društvo, kjer se je kmalu razvilo [ v pravo krasotico. Povodom neke predstave je nastopalo v igri. Prireditvi jo prisostvovala tudi hčerka ameriškega kralja železnic, ki je dekletce i gako Vzljubilo, da jo je vzela za svojo. Odtlej je živela Mary pri svoji novi materi. Ko je bogata i gospa umrla, je zapustila četrtino svojega ogrom-I nega premoženja v vrednosti 100 milijonov dolar-I jev svoji rejenki.
V boju s Kitajci se Japonci poslužujejo ne j samo brušenega orožja, marveč tudi opija. Japon-j ski trgovci razpečavajo po vsej Kitajci ogromne množine nevarnega mamilnega sredstva, ki draži in uničuj e živce ter izpodkopavazdravje. Kitajska vlada | je trgovino z opijem visoko obdavčila, a je vsled I praznih državnih blagajn ni mogla prepovedati.
I Letno se potrošijo za strašno narodno zlo mili-j joni kitajskih dolarjev, vlada pa mora to uničevanje svojega lastnega naroda mirno zreti in trpeti.
Čudni ljudje živijo v severnoameriški državi Pensilvaniji. Avtomobil so obsodili kot hudičev izum, telefonu pripisujejo lenobo, petrolej jim je peklensko olje, denarja se bojijo kot pekla. So hudi nasprotniki vojne, zaničujejo zlato in srebro, j nosijo se preprosto, a snažno. Vsi moški nosijo dolge brade, odklanjajo pa brke kot znak vojšča-| kov. Nikdar se še niso obrnili na vlado za sod-! nika ali zdravnika, pri tem pa mirno in redno i plačujejo svoje letne davke. Država je teh svojih i državljanov, ki ji ne povzročajo nikakih skrbi,
. seve prav vesela.
Prava ženska država. V tibetskem gorovju živi plemo Gologov. Plemenu vladajo žene. Takole ! opisuje Anglež Genes svoje doživljaje tod, Žene j so vladarice, možje služabniki. Lov, vojne in kar je sicer drugod moški posel, opravljajo v plemenu žene. Možje strežejo, pripravljajo jedila, se ba-vijo z otroci. Kraljica Gologov slovi kot kruta vladarica, njena vojska obstoji seve iz samih žensk.
Za kratek čas.
Neznaten razloček. Kadar je pomočnik bolan, pravijo, da je pijan. Če pa je mojster pijan, pa pravijo, da je bolan.
Neroden spomenik. „Počivaj v miru," je dala I žena napisati možu na nagrobni kamen, „dokler ne pridem za teboj!"
Stric ali teta? V Mohorjevi družini so pričakovali številni sorodniki prihod novega zemljana in pazno poslušali, kedaj bo novorojenček prvič za-vekal. Posebno nemiren je bil Matic in na vprašanje po vzroku je odvrnil: „če bi le vedel, ali bo fant ali deklica, da bi bil sam na jasnem, ali j sem postal stric ali teta?"
Urednik: Dkfm Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. Upravnik: Rado W u t e j, Klagenfurt, Schuttgasse 9. Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Ljudska tiskarna Ant. M a c h à t & Co., Wien, V., Margaretenplatz 7



‘“■'Tfirossdeutschland ril und Jngoslawien
ki	politika, gospodarstvo, kultura, preleklost,	sedanjost,
\	bodočnost.	II. izdaja
V enem mesecu prodanih 4633 izvodov!
v	Sodba liska: „Knjiga, ki se mora citati..."
Knjiga prinaša najvažnejše s tega področja.
.	..	Aktuelna in pomembna knjiga, «i črpa iz
\	/	nemških in jugoslovanskih virov. Posebno
{)	obširno je obdelan problem nemštva
v Jugoslaviji in jugoslovanstva v Veliki Nemčiji.
Okusna tehnična izdelava, 355 strani velike oblike, v platno vezana z-
ilustr. ovojem ter kartonom. Prodajna cena za Veliko Nemčijo RM 14.—.
Jugoslovani naročajo knjigo pri: Ekonomska Biblioteka, Zagreb G, poštni predal 5.
-------------------------------- Odražali
erltnirt Hk‘durch beslelle ich aus dem Mitteleurop&ischen Verlag: JJzSlzUSCillUl, _ . . Esemplare „Grofldeutschland und Jngoslawien" von Dr. Lj. St. Kosier,
Berlin-Beograd 1939, zum Subskriptionspreise von RM 14,— prò Esemplar, in Ganzleinenband, mit ili. Umschlag und Schutzkarton.
An die
Hanzsche	Ort Datum:........................
VerlagsbuchHandlung VT ...
J. Klinkhard & «o. Name-birma: ..................................
(J0	WIEN I. Volle Adresse;.....................................
'L
N