Stev. 31.	V Ljubljani, 5. avgusta 1910.	L. leto.
UČITELJI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo.
Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Shod slovanskega učitelj-stva v Krakovem.
Od komiteja „Zjazdu slowianskiego na-uczycielstwa Krakow — 1910" sem prejel to-le obvestilo:
Shod slovanskega učitelj -stva, ki bi se moral vršiti v Krakovem od 10. do 14. avgusta t. L, se odlaga iz raznih vzrokov, ki nanje komite nima vpliva.
Shod se torej n e vrši. — Denar, ki je bil s priglašenjem doposlan, se vsakemu vrne.
Kdaj in kje se vrši občni zbor Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, javim čimprej učiteljskim organizacijam, ki so združene v zvezi, oziroma njih delegatom.
M. H a j n f , tajnik Z. S. Ü. v A.
Odgovor dopisniku iz devete dežele v 30. številki „Učiteljskega Tovariša".
G. Radovednež želi, naj mu kaj povemo o „nezaslišnih škandalih in nekaznovanem uči-teljstvu na Goriškem"; izkušal bodem, da mu z nekaterimi glavnimi potezami ustrežem.
Pri nas imamo črne janičarje, ki jih imenujejo novostrujarje. Pristaši te stranke bi radi v najkrajšem času zasužnili učiteljstvo ter iz učiteljev napravili podrepnike, iz učiteljic terci-jalke. Ker se njih delo ne izvršuje tako naglo
LISTEK.
V Inomost.
Konrad Fink.
(Konec.)
Gora „Isel".
Gora, visoka 750 m, je na južni strani mesta. Zanjo so so bile vroče bitke v dneh od 11.-13. aprila 1809. (Torej ravno črez 100 let sem bil jaz tam.) Tukaj so naklestili tirolski kmetje pod vodstvom znanih prvoboriteljev (Hofer, Haspinger, Speckbacher) francosko-bavarsko armado.
Pot na goro je prav lepo in položno izvedena kakor naš Tivoli. Na vrhu, kjer je precejšnja ravnina, stoji Hoferjev spomenik, in sicer približno na onem mestu, kjer je vodil dne 12. apr. 1809. bitko.
Na visokem kamenitem podstavku stoji njegov bronast kip. Hofer je oblečen v preprostega kmeta s širokokrajnim klobukom na glavi. V levi drži prapor, z desno pa kaže na sovražnika v dolini.
Na gori je tudi muzej domačega polka cesarskih lovcev. Tu vidiš ves njegov razvoj od prvega početka, razne spomine iz vojne, ki se jih je udeležil ta polk.
V prvem nadstropju so večinoma slike tirolskih kmetov, ki so se odlikovali v domačih vojnah, Radeckega uniforma, ki jo je nosil v bitki pri Novari, in uniforma ces. Ferdinanda I., ki je pribežal leta 1848. v Inomost zaradi dunajske vstaje.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta ... . 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
kakor bi se moralo po njih proračunu, hočejo za eksempel masakrirati na dobrem imenu sedaj enega, sedaj drugega učitelja; za premembo se zadirajo od časa do časa tudi v šolske oblastnije in njih najuglednejše člane. Njih orožje je nesramna laž, obrekovanje, šuntanje i. t. d. Ko taki ljudje mečejo blato okolo sebe in pade večji del nesnage na njih lastne glave, se obračajo s pritožbami na šolske oblastnije. Ko te preiščejo razne pritožbe, se prepričajo, da krivec ne tiči v sivi, ampak v črni suknji; dotični obtoženec .. ostane nekaznovan, pravega krivca pa izroče knezonadškofijskemu ordinariatu, naj proti njemu potrebno ukrene. Kako težka kazen ga tam čaka, nam pričajo knezonad-škofove besede na „mednarodnem Marijinem kongresu". Taki slučaji se ponavljajo, a vedno z istim uspehom; učiteljstvo ostane nekaznovano, če kazni ni vredno, a tudi pravi krivec ostane nekaznovan in drugikrat udari še z večjo silo po dotičnem učitelju. Ko ta noče spoznati v svojem lažnivem nasprotniku božjega namestnika ter se ogiblje njegovih govorov, j« to „škandal". Učitelj je „brezverec", ker noče biti svojemu nasprotniku za hlapca; brezverec je, ker noče verovati, da iz lažnivih ust govori glas božjega namestnika.
Znano je, da duša potrebuje zdravega telesa. Šolski voditelj protestuje, če se katehet noče držati najprimitivnejših higieničnih pravil, ko je šolska mladina pod vodstvom in varstvom učiteljstva. Jetika zaporedoma pobira ljudi po občini; postala je bolezen, ki zahteva največ žrtev, a katehet tega ne upošteva, dasiravno ima v ustih tolikokrat ljubezen do bližnjega. Cerkveno oskrbništvo se za to ne briga, da bi
Kraj muzeja je tudi paviljon, s katerega pregledaš vso krasno dolino z mestom. Veličasten razgled. Tedaj človek samo občuduje.
Šla sva nato doli v mesto, da si ogledava panoramo o bitki na gori „Isel".
Panorama je v posebnem zidanem paviljonu. Približno v sredi je prostor za gledalce, kroginkrog pa je ogromna slika. Izdelal jo je slikar Zeno Diemar. Da si more čitatelj misliti, kako velika je ta slika, naj povem, da meri njena površina nad 1000 m2.
Falpmes.
Naslednji dan se odločiva v Slubaisko dolino. Imenuje se tako po istoimenskem potoku, ki izvira v stubaisko-Otztalskih Alpah in se izliva v Ino. Dolina je polna najlepših naravnih krasot. Globoko doli se vije potoček, na obeh straneh pa so prijazni grički, posejani z vasicami, v ozadju pa kipe proti nebu gigantski vrhunci centralnih Alp.
V to dolino drži od Inomosta posebna električna železnica. Ker je pot strma, se proga vije v serpentinah navzgor. Peljali smo se po dolgih zvitih predorih in čez visoke mostove, izmed katerih je najvišji 30 m. Med vožnjo smo imeli krasen razgled na gorske velikane in po dolini. Konec železnice je Fulpmes. — Tu sva ostala tri ure.
Kraj slovi zaradi krasne leže med gorami in ker je ta kraj točka, iz katerega drže pota do bližnjih gorskih vrhuncev. Najbližji je „Ferles" ali „Waldrastspitze" 2715 m. Na vznožju sem nabral šopek pomladnih cvetic.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
od svoje strani potrebno ukrenilo. Ono skrbi za dušo; za zdravo telo se ne briga; za to moramo skrbeti drugi. In če šolski voditelj v tem oziru stori svojo dolžnost tudi proti fanatičnemu katehetu, ki je kot tak dolžan opustiti vsak škodljiv vpliv na zdravje šolske mladine, je to „nezaslišno".
Učitelj je predsednik ali odbornik katerega društva, ki želi prirediti veselico v dobrodelen namen. Odbor se posvetuje in sklepa o vzporedu. Večina želi tudi ples in zanj glasuje. Predsednik ni absolutist in odborniki mu niso za stafažo kakor pri nasprotnih društvih ; pustiti mora, da se izvrši sklep večine ali pa bi moral izstopiti iz odbora. Ne ostane mu nič drugega nego to, da deluje na racionalno izvršitev sklenjenega vzporeda. Pri seji je opozoril odbornike, naj pazijo, da ne bo prihajala šolska mladina k plesišču, ker nima tam nič opraviti. Pazil je sam od začetka do konca plesa, da so reditelji plesa zapodili proč vsakega otroka, ki je prišel k plesišču. Kaj naj učitelj kot društveni predsednik še stori? — In vendar je fanatični katehet raznesel, da bi bili otroci pozno v noč plesali, Branitelji vere so zahtevali, naj se obrekovani učitelj kaznuje, a učitelj je ostal nekaznovan, ker ni storil nič kaznivega. To so naši škandali! če se dosedanja gonja nadaljuje, nastane tudi v goriškem uči-teljstvu težnja po novih sredstvih, dase z združenimi močmi rešimo nesramnih obrekoval-cev, ki imajo Boga na jeziku, a hudiča v srcu.
V Fulpmesu je živahna industrija z že-Ieznino. Večinoma izdelujejo kravje zvonce in takozvan „Bergsteigeisen." V glavni delavnici je grozen ropot, iskre švigajo na vse strani, da človek ni varen.
Nekaj posebnega vidiš na hiši, kjer je izdelovalec škarij. Tam bereš na deski originalen napis:
„Den Lieben Gott, den laß ich Walten,
Ich mache Schärren und Schleife aach die Alten
Bangratz Mayr, Schärren-Schleifer-Meister".
Tudi ortografija je originalna.
Ugajala mi je vljudnost kmetskih otrok. Vsi, od belosrajčnika dalje, prav lepo pozdravljajo z „Grüß Gott". Spomnil sem se, koliko je otrok pri nas, ki zbeže ob pogledu na tujca, o pozdravu še govora ni. Ko sem si ogledal nekaj vzornih živinskih hlevov, je bilo treba odriniti nazaj. Skoro sem se nekoliko oddahnil, ko sem videl okolo Iuomosta nekaj ravnega sveta.
Weiherburg.
Istega dne popoldne sva šla na ravno nasprotno stran dopoldanskega izleta.
Na severni strani je, kakor sem že omenil, gorovje „Solstein". Ob znožju kakih 300 metrov nad mestom je bolj položno pobočje, na katerem je mnogo vil in gradičev. Med njimi je tudi „Weiherburg", lovski grad Maksimiljanov. Do teh vil drži iz Inomosta žična železnica. Glavno, kar ima tu obiskovalec, je krasen razgled, Z gore „Isel" vidiš mesto in njegovo gorato ozadje s „Frau Hitt" proti severu, tukaj pa ga vidiš proti jugu.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Vseslovenski narodno-radikalni abiturientski shod v Trstu
se vrši v dneh 26. in 27. avgusta v prostorih hotela „Balkan". Shod prirede abiturienti in abiturientke gimnazij, učiteljišč in realk. Vabimo pa našo napredno inteligenco, tovariše visokošolce in srednješolce; posebno pa pričakujemo udeležbe od strani naprednega učiteljstva.
Prvi dan bodo sledeči referati: 1. Na-rodno-radikalna struja — kulturna struja. 2. Slovenska žena. 3. Naloge slovenskega tehnika.
4.	Razmerje učiteljstva do ostale inteligence.
5.	Nova pota ljudske izobrazbe.
Drugi dan se vrši zborovanje po treh sekcijah: 1. gimnazijsko-realska, 2. ženska, 3. učiteljiška sekcija. Zborovanja se vrše po § 2.
Oni tovariši in tovarišice, ki se udeleže shoda, morejo dobiti brezplačno prenočišče v Trstu in istotako oni, ki pridejo že 27. avgusta v Ljubljano, tukaj. Ob priliki shoda priredi „Prosveta" izlet v Trst, in sicer po državni železnici. Udeleženci izleta bodo imeli znižane cene. Kdor hoče uživati vse ugodnosti, ta se naj zglasi potem dopisnice na „Pripravljalni odbor za abiturientski shod, Ljubljana, Mestni dom. Pojasnila se dobe na isti naslov, čas odhoda iz Ljubljane se pravočasno naznani.
Pripravljalni odbor.
Menim, da ima gledalec s te strani večji užitek. Od tu se vidijo ledeniki in snežni vrhovi čtztalskih Alp, ki so se kopali takrat v solnčnih žarkih.
Hali.
Naslednji dan popoldne sva se peljala v dve uri oddaljeno mesto Hali. Zvezano je z Inomostom z ozkotirno železnico, ki vozi do tja kake tričetrt ure.
Mesto je znano zaradi solin. Solina sicer ni v mestu, ampak dve uri severno v Solsteinu. Oddaleč se vidijo v mestu mogočne stavbe in na njih napis „K. k. Sudwerk". Kupila sva si vstopnice, da si vso stvar ogledava. Vodil naju je uradnik, ki je imel ravno službo.
Proces je precej enostaven.
Solni kamen, ki ga kopljejo v solini, se zmeša takoj tam v rezervarjih s sladko vodo. V nji se sol raztopi. Ta nečista mešanica pride po podzemeljskih ceveh v mestno salino. Tam napolnijo z njo velike ponve, kjer se segreje do 94 oC. Da ostane vsa toplota v ponvah, so krite čezinčez z deskami, le spodaj na eni strani se jih more odpreti. Sol kristalizira na površju in pade zaradi svoje teže na dno. Nato se izvleče iz ponev z lesenimi strgali. To sol zvozijo na „huntih" na železne plošče. Tukaj se segreje do 120 °0, da izgubi vodo, s katero je še nasičena. Ko je dovolj suha, se stre v velike, trde kepe. Tako sol spravljajo v shrambo. Vozovi za prevažanje soli v shrambo so veliki in štirioglati. Ker spravljajo sol v shrambo z višine, vleče vozove lilt navzgor. Izprazni se jih na ta način, da se odpre dno in sol pada
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Izboljšanje plač ljudsko-šolskih učjteljev mestne občine Trst.
V seji dne 29. julija t. 1. je tržaški mestni svet zvišal komunalnim učiteljem in učiteljicam mesta in okolice plače po načrtu kot sledi:
	S >o js a. <e a	Petletnine (6)	Stanarina	Skupna plača ;d 1. 7.1910	Dosedanja skupna plača
I. podučitelj z maturo (podueiteljiea) z maturo	1000 (850)	—	—	1000 (850)	1000 (800)
II. podučitelj z izpitom usposob.	1400			1400	1200
( poduči teljica) z izpitom usposob.	(1190)			(1190)	(960)
III. učitelj ob imenovanju (učiteljica) ob imenovanju	2000 (1700)	—	600 (510)	2600 (2210)	2200 (1830)
IV. učitelj z 1					
petletnino (učiteljica) z 1 petletnino	2000 (1700)	300 (255)	700 (595)	3000 (2550)	2900 (2360)
V. ista z 2 peti.	2000 (1700)	600 (510)	800 (680)	3400 (2890)	8100 (25 10)
VI. ista s 3 peti.	2000 (1700)	900 (765)	900 (765)	3800 (3230)	3300 (2660)
VII. ista s 4 peti.	2000 (1700)	1300 (1105)	900 (765)	4200 (3570)	3850 (3060)
VIII. ista s 5 peti.	2000 (1700)	1700 (1445)	900 (765)	4600 (3910)	4050 (3210)
IX. ista s 6 peti.	2000 (1700)	2100 (1785)	900 (765)	5000 (4250)	4250 (3360)
(Številke v oklepih pomenijo prijem ke podučiteljie in učiteljic, vsote se razumejo v kronah)
Ti poviški (razvidni, če primerjamo dosedanjo plačo z novo regulirano) stopijo v veljavo z dnem 1. julija 1910 za vse aktivne učitelje tržaških občinskih ljudskih šol, medtem ko se jih z a s e d a j , t. j. do nadaljne določbe, n e bo štelo v pokojnino, in ostane za odmerjenje še vedno normalna prejšnja plača. To klavzulo je predlagal v mestnem svetu svetovalec Pittoni, in bila je tudi sprejeta.
<5e primerjamo novo regulacijo učiteljskih plač z dosedanjimi določbami glede prejemkov ljudskošolskih učiteljev, opazimo najprej, da so se odpravili takozvani plačilni razredi ter se je za učitelje in učiteljice določila ena edina temeljna plača. Avanzma tržaških učiteljev ni s tem odvisen od nobenih slučajev, plača raste od pet do pet let s petletninami (tri prve po 800 K, tri zadnje po 400 K) ter s stanarino. Glede stanarine je še omeniti, da jo uživajo
dol. Denaturira se z železnim oksidom in verni utom.
Na leto pridelajo do 650.000 q.
Po vseh prostorih, kjer naju je vodil uradnik, se širi slab zrak, ki diši po kloru. Vendar imajo delavci zdravo barvo in so mi odgovorili, da so popolnoma zdravi. Pri odhodu mi je dal uradnik nekaj prav lepih solnih kristalov.
Nato sva si ogledala Hali.
Mesto je starejše od Inomosta. Stari del je sezidan na nizkem gričku in je prava slika srednjeveških mest. Znamenita je župna cerkev v gotskem slogu iz 14. stoletja zaradi grobov raznih domačih plemenitašev. V cerkvenem zidu je tudi vzidan Speckbacherjev nagrobni kamen, ki je bil prej tukaj pokopan in nedaleč od tu doma. V mestu je tudi njegov spomenik. Na sirovem, neobdelanem podstavku stoji Speckbacherjev kip (kot „Schiitzenmajor".) Bazen občinske hiše, ki je tudi stavba iz 14. stoletja, je v mestu znameniti grad „Haasegg". Ima visok, okrogel stolp, ki se imenuje „Munzturm". V tem stolpu so imeli vsi tirolski vojvode svojo izdelovalnico denarja. Tudi takozvanne „Hofer" ali „Sandwirts-Zwanziger" so se kovale tukaj.
Vobče je Hali prav prijazno mesto in ima tudi vojaško garnizijo.
Ambras.
Bil je gorak, solnčen popoldan na velikonočno nedeljo. Meščani so zapuščali mesto, da uživajo krasni dan. Tudi midva nisva čakala doma. Porabila sva ta dan za zadnji izlet.
učitelji gorenje okolice v manjši odmeri, in sicer se je določilo stanarino na 500, 600, 700, 800 kron, za učiteljice na 425, 510, 595, 680 kron. Vendar sta bili izvzeti po predlogu šoj^ke komisije iz gorenje okolice vasi Opčine in Katinara. Učitelji na šolah teh dveh vasi uživajo isto stanarino kot oni spodnje-okoliških šol (Barkovlje, Bojan, Škedenj, Sv. Ivan). Podučiteljem (podučiteljicam) v tržaški okolici pa se o d s e d a j naprej ne bo več nakazala nobena odškodnina za stanarino, kot je to bilo dosedaj, izvzemši onim podučiteljem (podučiteljicam), ki jo že uživajo.
Petletnice so se štele dosedaj učiteljem od dneva izpita usposobljenosti naprej, učiteljicam od dneva imenovanja za učiteljice. Odsedaj naprej se to izenači, t. j. tudi učiteljem se bo štelo petletnine od dneva imenovanja naprej.
Ta odločba seveda velja le za učitelje (in učiteljice), ki bodo imenovani od 1. julija naprej; učiteljem, ki so bili dosedaj že v službi, se računi petletnine po prejšnjih določbah. Funkcijska doklada voditeljev ljudskih šol se je določila kot sledi: (za šole do 4 razredov — 200 K letnih, do 9 razredov — 400 K, do 10 razredov naprej — 600 K. Vzporednice se štejejo kot samostojni razredi.
To so v glavnem določbe nove regulacije plač ljudskošolskih učiteljev Trsta in okolice.
Pri debati je prišlo v mestni seji na površje tudi vprašanje o zenačenju plač učiteljic z onimi učiteljev. Mnenja mestnih svetovalcev so bila jako različna. Upoštevalo se je večinoma načelo: enako delo — enake plače 1 Vendar se je jemalo ozir na družinske razmere večjidel poročenih učiteljev. Slednjič je predlog pri glasovanju padel, v prvi vrsti, ker bi finance tržaške občine tega ne zmogle. Ipak se je v novi regulaciji določila učiteljicam višja per-centuala negoli dosedaj. Plače učiteljic, petletnine in stanarina znašajo 85% učiteljskih prejemkov (prej 80%).
Sklepčni račun o pravkar dovoljenih po-viških je sicer razveseljiv, vendar je kanila tudi nekatera grenka kapljica v kupo veselja. Ali za danes sklenemo z besedami občinskega svetovalca Fiamina, ki je v oni seji dejal: „Pripo-znavam, da pomenijo predložene določbe korak naprej v vprašanju izboljšanja gomotnega stanja občinskih učiteljev; ali le en sam korak!"
___F. Pl.
Primorsko srednješolstvo I. 1909—10.
V minolem šol. letu 1909.—10. je bilo na Primorskem šestnajst srednjih šol, ki jih je obiskavalo 4973 učencev.
Od teh je bilo šest gimnazij, tri realke, tri realne gimnazije, štiri trgovske, oziroma navtiške šole (akademije). Od teh tri na Goriškem, pet na tržaškem ozemlju, osem v Istri.
Po učnem jeziku je bilo šest nemških, osem italijanskih, dve hrvaški srednji šoli. Slovenskih trikrat n i č. A zdaj čujtel
Po narodnosti je bilo med učenci: 3175 Italijanov, 821 Slovencev, 634 Nemcev, 278 Hrvatov, 65 drugih narodnosti.
Vlada je vzdržavala enajst srednjih šol, in sicer z nemškim učnim jezikom šest, z italijanskim učnim jezikom štiri (nevštevši pravkar od vlade prevzeto občinsko realno gimnazijo v Pulju), s h r-vaškim učnim jezikom eno srednjo šolo. S slovenskim učnim jezikom nobene. In vendar izkazujejo ti „prekleti" Slovenci za Italijani največje število srednjošolskih dijakov!
Kje so tu tisti p. n. gospodje, ki se na-zivljajo narodni poslanci?
Nemci imajo to, kar jim po pravu niti ne gre, Italijani imajo v razmerju s številom prebivalstva več negoli dovolj. In vendar jadi-kujejo eni in drugi po svojih glasilih o zapostavljanju na srednješolskem polju. Kaj pa naj store primorski Slovenci ? Preklinjati — morda pomaga to!?
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana ladruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca julija K 188.338*76.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne nre: Vsak četrtek od '/,2.—'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Klerikalizem v Bosni.
Naša vlada se vedno kaj rada baha, kako je kulturno povzdignila Bosno in Hercegovino. Toda če pregledamo nekoliko natančneje bilanco tega vladnega kulturnega delovanja, tedaj vidimo, da izkazujejo glavni dobiček klerikalci in Madjari v veliko obremenitev bosanskega ljudstva. Takoj po okupaciji leta 1879. je začel klerikalizem raztezati svoje grabežljive roke po Bosni in Hercegovini. Oe primerjamo sosedno Srbijo, o kateri trde kaj radi nemški listi, da je nekulturna, z Bosno in Hercegovino, tedaj vidimo v pravi luči kulturno delo naše vlade v anektiranih deželah. Srbija ima 2400 učiteljev, 1272 ljudskih šol, Bosna pa 800 učiteljev in 354 ljudskih šol. V Srbiji je 20 srednjih šol in eno vseučilišče, Bosna ima 4 državne srednje šole. Zato pa ima Bosna 800 trapistov, jezuitov in frančiškanov. Sezidalo se je nanovo 24 katoliških samostanov in 200 katoliških cerkva.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem.
Proslava Stanka Vraza.
Vodstvo Zveze se je obrnilo na dež. šol. svet s prošnjo, naj se da učiteljstvu direktiva, kako proslaviti v šolah stoletnico kulturnega veljaka Ilirca Stanka Vraza.
Sklicevali smo se v vlogi na to, da je za stoletnico pesnika Schillerja in za stoletnico Andreja Hofferja tudi izdal dež. šol. svet odlok o proslavi. Dobilo je vodstvo sledeč odlok: Bezirksschulrat Friedau Z. 603/4 /10.
Sr. Wohlgeboren Herrn Oberlehrer Josef Bajšp, Obmann der „Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem'1 in Friedau.
In Angelegenheit Ihres Ansuchens vom 10. Juni 1910 Z. III./138 hat der k. k. Landes-schulrat mit dem Erlasse vom 18. Juni 1910 Z. 3/ 4683/2 /10 anher eröffnet, daß dagegen kein Hindernis obwaltet, daß die Schüler auf den Gedenktag des Dichters Stanko Vraz als Beziksangehörigen in angemessener Weise aufmerksam gemacht oder daß aus diesem Anlasse interne Schulfeier veranstaltet werden, falls die bezüglichen Programme die Billigung des Bezirksschulrate« finden.
Skupščina Zaveze avstr. jugoslov. učit. društev.
Vodstvo ¡je nadalje prosilo, naj dovoli dež. šol. svet onim učiteljem in učiteljicam, ki gredo v Novo mesto na Zavezino skupščino, potreben dopust. Na Štajerskem je namrež povsod še pouk. Odlok se glasi:
K. k. steierm. Landesschuirat
Z. 3 ^ 10	Graz am 22. Juli 1910.
Verband slow. Lehrer und Lehrerinnen in Steiermark.	Abschrift. Verbandstag am 6. Avg. 1. J.
An den Bezirksschulrat Cilli Umg.; Drachenburg; Franz; Friedau; Gonobitz; St. Leonhard; Lichtenwald; Luttenberg; Mahrenberg; Marburg Umg.; St. Marein; Oberburg; Ober-Badkersburg; Pettau Umg.; Bann; Bohitsch; Schönstein, Tüffer; W.-Fei-stritz; Wind.-Graz.
Der Bezirksschulrat wird ermächtigt jenen Lehrpersonen, die an der vom 6. bis 8. August 1. J. in Budolfswert stattfindenden Lehrerversammlung teilnehmen wollen, den erforderlichen Urlaub zu bewilligen und die hiedurch eventuell in Ausfall kommende Unterrichtszeit in geeigneter Weise einbringen zu lassen.
An den Verband slowenischer Lehrer und Lehrerinnen in Steiermark
in Friedau
Ogledala sva si slavni grad „Ambras", oddaljen pol ure od Inomosta.
Lepa, široka cesta (Fürstenweg) drži do grada. Kakih 10 minut pred njim je nekoliko vstran s ceste takozvani „Tummelplatz". Nekdaj je služil ta kraj ambrosovim graščakom za njihove viteške turnirje. Danes je že zarasten s smrekami in je bil za domačih vojn pokopališče za padle borilce. Zato vidiš tam poluo grobov med visokimi smrekami, ob njih lesene križce, kjer bereš tupatam kak prav izviren verz. Vendar pa je nekaj posebnega videti v hladni senci gozdnega drevja počivati te domače junake, ki jih obiskuje vsako nedeljo mnogo ljudstva.
Bavno o pravem času sva dospela v grad. Ker se je nabralo večje število gledalcev, je pričel grajski oskrbnik razkazovati prostore.
Skozi ogromna vrata dospeš na grajsko dvorišče. Tu je pritlična stavba, kjer sta dve veliki dvorani. V njih je lepo urejena zbirka viteških oprav, kopij, mečev in raznega orožja tudi iz tirolskih vojn. čez prostrano dvorišče smo prišli šele v pravi grad. V pritličju je velikanska dvorana „Spanischer Saal". Tu so se vršile različne viteške slavnosti. V pritličju je tudi kopalna soba Filipine Welserjeve. Kakor pripoveduje ljudska pravljica, si je tukaj prerezala žile in umrla. (V resnici pa je Filip. Weiser leta 1580. umrla na pljučni bolezni.) Sploh je ljudstvo močno predrugačilo njeno življensko zgodbo z raznimi romantičnimi dodatki. Sicer pa je bila ona velika dobrotnica ubožnemu ljudstvu.
V	prvem nadstropju je razna hišna oprava. Vse je napravljeno jako masivno.
Tu je tudi majhen harmonij, podoben lajni. Nanj je igrala Filipina Welserjeva. Smel sem prijeti nekaj akordov. Glasovi so bili cvileči. Težko so se mogli zabavati takratni igralci na tem instrumentu.
V	drugem nadstropju so večinoma slike, skulpture in druge umetnine.
Jako dragocene so izvirne slike raznih tirolskih vojvod. Med njimi sta tudi vojvoda Ferdinand in njegova žena Filipina Welserjeva. Zanimivi sta dve podobi. — Prva predočuje starčev portret in grški tempelj. Ako jo gledaš oddaleč, misliš, da sta slikani z barvami. Ko stopiš bližje, vidiš, da je prva sestavljena iz samih drobnih raznovrstnih kamenčkov, druga pa iz metuljevih kril. Vse je tako umetno sestavljeno, da težko razločuješ te dve podobi od drugih slik.
Ker nas je oskrbnik hitro vodil po sobah, sem si mogel ogledati vse le v naglici.
Zbirka hrani še mnogo umetnosti in zanimivosti, ki jih ni mogoče tukaj opisati.
Prišli smo na grajsko teraso. Krasen razgled. Pregledaš vso ravnino, sredi nje Ino-most, na severu Solstein, na jugu centralne Alpe.
Park okolo grada je jako velik z najlepšimi nasadi. Nekdaj je bil tu zverinjak z divjimi zverinami. Danes se vidi le še oni kraj, kjer je stal. Ohranjena je še podzemeljska klet, kjer je vojvoda Ferdinand ponujal svojim gostom „Willkomm-Humpen", ki so ga morali izprazniti v dušku. Baje je morala
pestati to izkušnjo tudi Filipina Welserjeva.
Zapustivši grad, sva šla v bližnjo gostil-nico, kjer je bilo vse polno meščanov. Ne bi sicer tega omenil, če ne bi videl tam nekaj novega.
V prostrani verandi je bila miza v kotu, natlačena kmetiških fantov iz okolice. „Echte Tirola Buam". Poleg njih so sedele njihova dekleta. Na mizi so imeli svoje citre. Pričeli so peti „Schnadahupfeln". Eden izmed fantov je pel pesemco naprej, refren pa vsi za njim. Pri tem so udarjali na citre, da je vse donelo. Peli pa so precej kosmate in dekleta so se z njimi vred prav sladko smejala. Mislili so si pač: „Auf der Alm, da gibt's ka Siind." Bilo je to nekaj pristno domačega-tirolskega. Prav rad sem gledal to neprisiljeno zabavo.
* *
Naslednji dan je bil dan odhoda.
Ogledal sem si še vojašnico lovskega polka. Vojaki so Poljaki in Busini. Prav prijazni ljudje; prijetno je slišati blagoglasno njihovo govorjenje.
Nerad sem se ločil isti dan zvečer od kraja, kjer sem videl toliko zanimivega in lepega. Še hujša pa je bila ločitev od brata.
No, odpeljal sem se. — Drugi dan popoldne sem dospel vendar v Ljubljano in kmalu potem na Dolenjsko.
Bes je : „Povsod lepo — doma najlepše". Ljubo doma, kdor ga pozna.
Drugi dan sem bil zopet v šoli, in začelo se je staro življenje.
zu Händen des Obmannes Herrn Josef ßajip» in Erledigung der Eingabe vom 10. Juli 1. J. Z. 166, zur Kenntnisnahme. Für den Vorsitzenden
Netoliczka.
Počitniški tečaj.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem priredi v dneh 5., 6., in 7. septembra 1910 v Mariboru počitniški tečaj, na katerem bodo predavali priznani profesorji-strokovnjaki. Dne 8. sept. je izlet na Stanko Vrazov dom v Cerovec pri Orrftožu. Slovensko štajersko uči-teljstvo hoče s tem posebno počastiti spomin velikega Ilirca — našega rojaka, da bo v Mariboru v počitniškem tečaju predavanje profesorja g. dr. Ilešiča o ilirski dobi, s posebnim ozirom na Stanka Vraza in da se vrši izlet na Stanko Vrazov dom. Izleta se lahko udeleži vsakdo, tudi oni, ki ne bodo v tečaju. Ako se oglasi precejšnje število izletnikov, se od Zveze ukrene zaradi znižane voz-nine na železnici. Ako se pa javi do 15. t. m. vsaj 15 do 20 učiteljev in učiteljic, ki bi iz Ormoža čez Varaždin se peljali v Zagreb na tamošnjo šolsko razstavo, potem je voljna Zveza prirediti tudi tak izlet in eventualno preskrbeti ugodnosti.
Vsa tozadevna vprašanja kakor tudi jav-ljenje za tečaj je nasloviti na Zvezinega tajnika tov. Ig. Šijanca, učitelja v Gornjem gradu.
Podrobnejši vzporedi i. t. d. se objavijo pravočasno.
* * *
Tajnik prosi za naznanilo letošnjih društvenih članov, ker želi v počitnicah sestaviti pregled. Blagajniku pa naj društva takoj pošljejo članarino (1 K od člana), ker moramo plačati Lehrerbundu polletno članarino.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za Ptujski okraj
je zborovalo ob ne preveč obilni udeležbi 14. julija v Ptujski okoliški šoli. Predsednik tov. Ogorelec pozdravi navzoče, generalnega zastopnika „Prve češke" g. Gorupa iz Trsta, posebno pa g. dr. Bela Stuhca, ki se je odzval njegovemu povabilu in prišel predavat o tuberkulozi in škrofulozi, ter javlja, da sta nanovo pristopila k društvu gdč. M. Gandetova (Št. Vid) in gdč. Marta Gobec (Št. Janž na Dravskem polju). Nato otvori zborovanje.
Generalni zastopnik „Prve češke" je izvajal o pomenu in vrednosti življenskega zavarovanja v narodno-gospodarskem in posebe še v učiteljsko-socialnem oziru. Poudarjal je, da je 88% Angležev zavarovanih; so pa tudi najbogatejši narod in prvi na gospodarskem polju. Tam pride po smrti denar v hišo, pri nas pa uboštvo, zavarovani so po tri do štirikrat; deklica z doto se lahko omoži, mladenič ima kapital na razpolago za gospodarstvo, trgovino, obrt, študije — pri nas pa temelji vse na dolgovih, vse zastaja, ker je zavarovanih le 10%, v mestih 20%. Doseglo bi se pa lahko vsaj 50°/o, kar bi pomenilo letno 180 milijonov. Ogromen kapital! Napredek bi se pojavil na vsakem polju, gospodarska neodvisnost bi zavladala, ugled med ostalimi narodi pa bi rasteh — Ker našega naroda še nihče ni poučeval o pomenu zavarovanja na življenje, vabi govornik učiteljstvo, naj sodeluje z družbo ter širi idejo zavarovanja med ljudstvom. Pripomnil je še, da je „Prva češka" edina slovanska družba, ki je najcenejša in najkulantnejša, ki prispeva CM družbi ter ima dobičkanosno pogodbo s socialnim odsekom.
Nato nam je gosp. dr. Bela Stuhec prav mično in zanimivo predaval o tuberkulozi in skroiulozi. Posebno je bičal napako staršev, ki puste svojo deco valjati se v nesnagi, največji pospeševalki omenjenih bolezni. Zanimivemu in stvarnemu predavanju je učiteljstvo burno aplavdiralo.
Obema govornikoma se je tov. predsednik laskavo zahvalil.
Delegatom za letošnjo XXII. skupščino „Zaveze" v Rudolfovem sta bila izvoljena tov. Duller in Gorjup, namestnikom tov. Žiher.
Da ni zanimiv vzpored in še precej ugodno vreme privabilo več članov k zborovanju, kaže vsekakor piškavo stanovsko zavest. — Skoro večina pri zborovanju navzočih članov se je tudi popoldne sestala v okoliški šoli, kjer je generalni zastopnik „Prve češke" dve uri podajal razna pojasnila, ki so potrebna sotrud-nikom.	—je.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje v četrtek dne 11. avgusta ob 10. uri. Ker imamo več dopisov, ki čakajo skupnega pogovora, prosimo polnoštevilne udeležbe, tembolj, ker v počitnicah ne moremo lahko zborovati.
Zborovali bomo tokrat va vrtu, oz. v verandi Narodnega doma.
Pozdravlja vas	odbor.
Srednješolski vestnik.
** Strelne raje na srednjih šolah.
Nekateri dunajski listi že vedo poročati o podrobnostih te „reforme" srednjih šol. Že v prihodnjem šolskem letu se bodo uvedle na vseh gimnazijah, realkah in enakovrednih zavodih strelne vaje kot neobvezen predmet. Domobranska poveljstva so baje že pozvala deželne šolske svete, da bi sestavili seznam inštruktorjev za streljanje, nadalje pušk, stre-lijva itd. — da bi se mogel že z oktobrom začeti reden pouk. Udeležba bo prostovoljna samo za dijake obeh najvišjih razredov na gimnazijah in realkah. Prve tedne se bodo vršile v telovadnicah strelne vaje s kapicami. Na pomlad pa se bodo pričele na vojaških streliščih z ostrimi patronami: ako ne bi bilo primernih vojaških strelišč, pa se bodo te vaje vršile na vežbališčih meščanskih strelnih klubov ali gard. Poučevali bodo v garnizijskih mestih posebe v to določeni častniki, v ostalih pa telovadni učitelji ali profesorji sploh, ki so streljanja vešči. Ministrstvo za domobranstvo bo skrbelo za stroške in za varnost dijaštva; o učnih uspehih bodo mu pa inštruktorji potom kornih poveljstev koncem šolskega leta poročali. V častniških krogih vlada mnenje, da bodo imele strelne vaje velik vojaški pomen. Mladina si bo pridobila tekom dveh poslednjih let na srednji šoli veliko, koristno prakso za svoje prostovoljno vajaško leto; pouk o strelbi jim bo potem s teoretične in praktične strani igrača, kar bo imelo svoje ugodnosti za častnike-uči-telje in prostovoljce-učence. Armada bo dobila iz vrst srednješolskih prostovoljcev mnogo dobrih strelcev in, kar je še mnogo važnejše, dobrih inštruktorjev za ostalo moštvo. Možno je, daje ta uredba v zvezi z uveden jem dveletne vojaške službe. Toda to se bo šele pokazalo.
Književnost in umetnost.
Zvonček objavlja v 8. letošnji številki to-le vsebin9; Palica bajalica. Marija Zopfova. Pesem. — Žalostna dogodba. Ivo T r o š t. Povest. — Poralajenje. Simon Palček. Pesem s podobo. — Najlepša pohvala. Ivo T r o š t. Povest. — Pred nevihto. Bogomil Gorenjko. Pesem. — Potrebna lastnost ali ne. Ivo T r o š t. črtica. — Slon. Ivo T r o š t. Opis s podobo. — Dan. Makso Smole. Pesem. — Mati in sin. I. P. C v e t a n. Slika iz mestnega življenja. — Vedno tako. E. Gangl. Pesem s podobo. — Zakaj polaga kukavica jajca v tuja gnezda. F. P a 1 n a k. Basen. — Kdo je srečnejši ? Bogomil Gorenjko. Pesem. — Osla in nož. Ivo T r o š t. Basen. — Janko pojde na božjo pot. Jos. V a n d o t. Pesem. — Pa-patu za god. Marija. Pesem. — Morska tišina. Jos. V a n d o t. Pesem. — Pouk in zabava. — Senčna podoba. — Rešitev zastavice v podobah v sedmi številki. — Besedna naloga. — Tri stoletja. — Kri iz nosa. — O rožah. — Izrek. — Kotiček gospoda Doro-poljskega.
Otrok. Nasveti v dosego pametne domače vzgoje ob preprostih razmerah. Po nemškem izvirniku priredil Magister. — Natisnil in založil A. Slatnar v Kamniku. — Stane: 1 izvod 20 vin., 10 izvodov K 1-80, 100 izvodov K 16'— brez poštnine.
Redovne vaje. I. V členu in v četi. Razložil dr. Viktor M u r n i k. II. V zboru in v praporu. Po dr. Jindricha Vanička spisu „Vyklad cvičeni poradovych". V Ljubljani 1910. Žaložilo tel. društvo „Sokol" v Ljubljani. Cena 1 K 80 vin. — Dr. Viktor Murnik, organizator slovenskega Sokolstva, nam je podal delo, ki ga moramo v vsakem oziru imenovati vzorno. Naj ne bo slovenskega telovadca, ki bi bil brez te knjige in ki bi se ne ravnal po njenih naukih! „Redovne vaje" priporočamo najtoplejše !
Politiški pregled.
* Sklicanje deželnih zborov, delegacij In državnega zbora. Iz poljskih krogov je zvedela „Hrvatska korespondenca", da se skliče istrski deželni zbor tudi v slučaju ako ne pride do sporazumljenja med Italijani in Slovenci, odnosno Hrvati; češki deželni zbor pa da se skliče le v slučaju, ako se posreči posredovalna akcija veleposestnikov obeh narodnosti, da se rešijo vsaj najnujnejši predlogi. Za sklicanje deželnih zborov je določen 20. september. Sklicanje delegacij je določeno na 4. oktobra. V delegacijah se bo najprvo razpravljalo o ekspozeju zunanjega ministra grofa Aehrenthala in se izvrše volitve odsekov; plenarno zborovanje je določeno šele za sredo oktobra. Državni zbor se skliče med 14. in 18. oktobrom. Državnemu zboru se predloži proračun, ki se že sedaj izdeluje v finančnem ministrstvu. Med tem časom se bodo poizkusile posredovalne akcije med Čehi in Nemci. Proračunski odsek bo zboroval tudi med božičnim zasedanjem deželnih zborov. Da bo to zborovanje omogočeno, se namerava odrediti, da bi odložili oni državni poslanci, ki so obenem deželni poslanci, svoja mesta v proračunskem odseku. V slučaju, da bi se v jesenskem zasedanju še nadaljevala obstrukcija tudi v proračunskem odseku, se govori, da razpusti vlada
državni zbor in da bo vladala na podlagi § 14. Volitve se nato razpišejo in vrše takoj po novem letu.
*	Zoper cerkvene slavnostiv Občinski svet v Josefodulu pri Jablonci na češkem je sklenil, da se ne bo več udeleževal cerkvenih slavnosti in da bo ustavil vsa izplačila v cerkvene svrhe, ki niso zakonito določena.
*	V ogrskem državnem zboru je očital Szterenyi agrarcem, da so s svojo politiko zakrivili, da Avstro-Ogrska nima na Balkanu skoro nobenega vpliva več. Nesrečna politika agrarcev je provzročila, da je avstro-ogrska zunanja politika popolnoma ponesrečena.
*	V bosanskem saboru je šolski odsek sklenil, da se ne subvencionira v Bosni nika-kih šol, na katerih ni učni jezik hrvaški ali srbski. Vlada je bila proti temu, da bi se znižale postavke za škofijska konvikta v Travniku in Sarajevu, po 30.000. Frančiškanskim zavodom so zvišali podpore, znižali pa škofijskim.
*	Kralj Peter obišče dunajski dvor? Dunajski „Zeit" poroča iz Zemuna, da menijo politiški krogi belgrajski, da obišče kralj Peter po sklepu trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko dunajski dvor. Ta poset bi se vršil meseca novembra tega leta, v katerem mesecu obišče kralj Peter tudi italijansko kraljevsko dvojico v Rimu.
*	Židje v Avstraliji. Avstralska vlada namerava v zahodni Avstraliji naseliti en milijon ruskih Židov. Ves avstralski zahod ima le 184.000 prebivalcev. Po naseljevanju ruskih Židov se Avstralija popolnoma požidi.
Obrambni vestnik.
£ „Svobodomiselno učiteljstvo!" Tako rohni zopet „Slovenec", št. 174. Prevzel je sedaj že vrhovno nadzorstvo nad hrvaškim učitelj-stvom. Pač mogočnost! Zaganja se v vseuči-liški tečaj, ki ga je nameravalo prirediti hrvaško učiteljstvo v nadaljno izobrazbo tamoš-njega učiteljstva. Seveda se zaganja „Slovenec" tudi v „Učit. Tovariša"! Pač umljivo! Izobrazba odpira ljudem oči, tako bi tudi versko vprašanje razjasnilo marsikomu igro klerikalizma. Toda naj se gospodje le pomirijo in naj se ne bojijo, da bo ta duh prodrl tudi do Slom-škarjev. Dokler imate tako omejene ljudi tam, se vam ni bati, da bi vam ušli. Kar pa napravi napredno učiteljstvo za svojo izobrazbo, zato je odgovorno edino le sebi — to naj si zapomnijo vsi „Slovenčevi" uredniki!
* O poliparstvu, ki sta ga „Slovenec" in Slomškarija pričela uganjati nad naraščajem, bomo še obširneje pisali. Menimo, da bomo izbili tem gospodom precej domišljavosti!
% Po kranjskem vzorcu. Z Goriškega poročajo: Vsi trije goriški klerikalni listi se bavijo v številki za številko z učiteljstvom. To je zabavljanja, sirovega obrekovanja in podlega zavijanja, da se mora vsakemu studiti. Vse to pa pisarijo z namenom: podjarmiti učiteljstvo in škodovati ljudski šoli. Sedaj žugajo ter se obračajo na gospodo na okrajnem glavarstvu v Gorici, pa narekujejo, kakšne učitelje morajo namestiti. Delajo se mogočne kakor bi imeli vso moč v rokah in grozijo: Tako mora biti, če ne, boste čutili našo pest! — Na ta način se laskajo učiteljem, ki čakajo nameščenja, da bi koga premotili ter bi stopil v črne vrste; obenem pa hočejo strahovati faktorje, ki nameščajo učitelje, da bi se morali ozirati le na želje klerikalcev. Če dajo klerikalci svoj plače t, potem se sme tega ali onega kandidata namestiti, drugače pa Bog varuj! Kakor se vidi, hočejo klerikalci na vsak način doseči, da bi se pomnožilo številce Slomškarjev, ki je sedaj vendar tako uborno pičlo! Ali se jim to posreči ? Ob značajnosti učiteljstva gotovo ne!
Kranjske vesti.
—r— Na Bledu so se zadnjič enkrat zbrali Slomškarji na zborovanje. S prof. Do-klerjem vred jih je bilo pet. Ob tako ogromni udeležbi ni se jim zdelo vredno zborovati, kar je prof. Dokler sam poudarjal. Kakor se vidi, se Slomškarija dobro razvija, zato je razumljivo, kar piše „Šlovenec", da nas je pred njo — strah!
—r— Ne samo nož — tudi strel!
Dne 13. julija letos je ob pol deseti uri zvečer nekdo ustrelil v učiteljičino stanovanje v Krašnji. Ker se je učiteljica vračala s konference, je k sreči ni bilo doma. Krogla je zadela le podobo Matere Božje in jo seveda pretrgala. — Značilno je, da je deželni šolski svet ravno v Krašnjo prestavil tov. Grmeka! — Štrukljeva nova vera torej že rodi bogate sadove: Na Štajerskem se bliskajo noži, na Kranjskem pokajo pištole! O uspehih svojega krvavega nauka bo na zborovanju Slomškove Zveze dne 8. t. in. v Rokodelskem domu v Ljubljani poročal Štrukelj sam, morda kar nazorno! Prijatelji, oborožite se z jeklenimi oklepi!
—r— Morala Slomškarjev. Tako-le se je izrazil te dni neki učitelj, ki je prijadral v Slomškovo Zvezo, da dobi službo na slovenski trgovski šoli v Ljubljani: Vi napredni učitelji se ravnate po duhu časa, mi Slomškarji pa po razmerah časa!
—r— Abstinent ali hinavec ! Prideta dva Slomškarja-abstinenta v neko ljubljansko delikatesno trgovino iu si naročita gnjati.
Poleg lakote je eden izmed teh začutil tudi žejo. „Ti," pravi ta žejni „abstinent"-Slomškar svojemu prijatelju, „bi si li ne privoščil kozarčka črnega vina? Gnjat in črno vino — to je dobrota, hm!" — Debelo pogleda abstinent „abstinenta", rekoč: „Kaj pa misliš? Ali nisi abstinent?" — „Kaj tisto," se odreže drugi, „saj naju tu nihče ne vidi!" — Ne vemo, je li si „abstinent" naročil črnega vinčka ali ne, toda značilna je vsekakor ta dogodba o „abstinentu", ki ne pije vina, kadar ga nima. Nikar ne vprašajte poštenjaka Smrdela, ako pozna tega imenitnega Slomškarja-„abstinenta" !
—r— Iz Postojne nam pišejo: Slabe gmotne razmere, ki v njih živi kranjsko učiteljstvo, in pa krivice, ki jih dele šolska obla-stva naprednemu učiteljstvu pod vlado barona Schwarza, so prisilile učitelja Stritarja, da daje slovo svoji nehvaležni domovini ter se preseli v Solkan pri Gorici, kjer se mu bo rezal boljši kruh in ne bo izpostavljen nevarnosti, da bi bil za svoje delovanje v šoli in izven šole celo preganjan. Postojna bo učitelja Stritarja jako težko pogrešala, zakaj bil je učitelj v pravem pomenu besede ne samo v šoli med štirimi stenami, ampak šel je tudi na delo med ljudstvo. Albin Stritar je bil ustanovitelj in pevovodja pevskega društva „Postojna", vnet sodelovalec salonskega orkestra in tamburaškega zbora, duša Ljudske knjižnice in čitalnice, vaditelj Sokola, skratka: kjer je bilo treba delati, tam je žrtvoval Stritar svoje zmožnosti, svojo pridnost in delavnost. Poleg tega je bil pa tudi v šoli v vsakem oziru na svojem mestu ter je užival splošno zaupanje in spoštovanje staršev, otrok, tovarišev in predpostavljencev. Albin Stritar je napreden učitelj in tako kakor Stritar dela vse napredno učiteljstvo, ki pa, žal, žanje za svoje delo in trud grdo nehvaležnost. Solkancem čestitamo od srca, da dobe tako izvrstnega učitelja. Koliko simpatij si je pridobil Stritar med vrlimi naprednimi Postojn-čani, je pokazala njegova odhodnica dne 28. julija. Prostrana dvorana Narodnega hotela je bila polna prijateljev naprednega učiteljstva. Zastopani so bili v velikem številu starši, županstvo, krajni šolski svet, učiteljski zbor, Sokol, pevski zbor, tamburaški zbor i. dr. Od-hodnico je otvoril kučigazda g. Fran Paternost s premišljenim nagovorom, ki je slavil v imenu staršev in Sokola Stritarjeve zasluge za šolo in Sokolstvo. Nato je udaril tamburaški zbor sokolsko koračnico, ki je zbudila splošno navdušenje. Pevski zbor je proizvajal krasne mešane zbore, moške zbore, ženske zbore, čve-terospeve in dvospeve, med katerimi je posebno ugajal Juvančev „Rožmarin". Kakor pevci, prav tako so bili na svojem mestu tudi vrli tamburaši. Umevno je obsebi, da ni manjkalo tudi navdušenih napitnic. Napivalo se je po-slavljajočemu učitelju od strani staršev, županstva, krajnega šolskega sveta, šolskega vodstva, Sokola, pevskega in tamburaškega zbora itd. Pevski zbor mu je podaril v spomin zlato verižico. Končno se je pa tov. Stritar v izbranih besedah vsem govornikom toplo zahvalil. Tako spoštuje naprednega učitelja ljudstvo in tako kakor Stritar si pridobi napreden učitelj z delom med ljudstvom zaupanje in spoštovanje ljudstva. In tako kakor Stritar deluj med ljudstvom vsak napreden učitelj!
—r— Podelitev premij učiteljstvu.
Iz ustanove Frana Metelka so dobili premije po 80 K 51 vin. sledeči nadučitelji: Andrej Skulj v Tržišču, Ivan Kocijančič v Bušeči vasi, Leopold Punčuh v Gornjem Logatcu, Josip Ažman v Breznici, Martin Matko v Toplicah in šolski voditelj Fran Stular v Petrovi vasi. — Nadalje so dobili iz imetja bivšega društva za obdelovanje vrtov premijo po 71 kron 41 vin. nadučitelj Josip Perz v Koprivniku, nadučitelj Makso Baje v Igavasi in šolski voditelj Josip Gorišek v Dobličah.
Štajerske vesti.
—š— Okrajni šolski svet celjski je
imel dne 28. pret. mes. svojo redno sejo, v kateri so se vzele na znanje razne tekoče zadeve ; priporočila , se je neka prošnja za starostno doklado: ugodilo se je ugovoru nekega uda krajnega šolskega sveta zoper redno globo, ki mu jo je naložil krajni šolski svet; nekemu krajnemu šolskemu svetu se je dovolilo uporabiti obresti stavbnega zaklada; sklenilo se je ponovno urgirati rešitev zadeve glede šolske stavbe za celjsko okolico ker je mestni urad prepovedal nadaljno uporabo sedanjih prostorov za paralelke; odobrila se je kupna pogodba glede prodaje stare šole v Št. Jurju ob j. ž., ponovno se je urgiralo izvršitev sklepa glede nabave dvojezičnega pečata za okrajni šolski svet; za krajnega šolskega ogledo v Petrovčah se je imenoval Franc Turnšek, pos. v Gorici namesto dosedanjega šol. oglede nadučitelj Petriča, ki je odložil to mesto; pregledali, oziroma odobrili so se računi krajnih šolskih zakladov; razpravljalo in ukrepalo se je glede spornih zadev med načelnikom krajnega šolskega sveta in šolskim voditeljem v Petrovčah; vzelo se je na znanje poročilo nemškega nadzornika o nadzorovanju nemške šole v Vojniku in poročilo slovenskega nadzornika o nadzorovanju šol v Galiciji in Zg. Ponikvi itd.
—š— Nadzorovanje. Pretekli teden je nadzoroval nekatere šole v gornjegrajskem okraju dež. šol. nadzornik Peter Končnik.
a
—ž— Šolska mladina t Gfotovljali
je naredila dne 26. pret. mes. izlet na goro Oljko. Krasno vreme, vožnja po železnici, slikovit razgled, veselo petje, razne igre — vse to ostane otrokom v trajnem spominu.
—S— Nemška šola v Hrastniku dobi letos jeseni četrti razred, ki bo skrbel za po-nemčevanje slovenske dece.
Tržaške vesti.
—t— Vero učiteljem tržaških občinskih šol je mestni svet o priliki povišanja učiteljskih plač tudi povišal plače. Pri razpravah o tej točki je prišlo do klasičnih izjav. Posnemamo po poročilu „Edinosti" z dne 30. julija: C e r n i u t z (soc. dem.) se je izjavil proti temu, da bi plačevala občina veroučitelje, češ, naj jih plača oni, ki jih potrebuje. — Mrak (lib.) pravi, da občina ne more predlagati zakona, ki določa, da se mora poučevati v šolah tudi verouk. — Pitoni (soc. dem.) pravi, da zna, da občina veroučiteljev ne more odpraviti. Zato pa ni potreba, da bi se jim povišalo plačo. Predvsem oni nimajo potrebe, da bi imeli družino, a poleg tega zaslužijo tudi z verskimi funkcijami. Ako zaradi draginje ne morejo izhajati, se lahko obrnejo na škofijsko kurijo, da jim dovoli povišati takse za maše.
—t— Odgovor „Slovencu". V slovenskem jeziku pisan klerikalni list „Slovenec" je pred dobrim mesecem napadel tržaško slovensko učiteljstvo na neverjeten denunciantski način. V eni številki „Tovariša" se je potem obljubilo čednemu „Slovencu" tak odgovor, ki bo urednikom najbolj neprijeten. In res, še preden smo sami pričakovali, je odgovor že tu. Dala ga je naša šolska oblast s tem, da nam je uredila prejemke, ki so v veljavi s 1. julijem 1.1. Boljega odgovora se „Slovenčevi" uredniki v svoji velikanski ljubezni do slovenskega naprednega učiteljstva pač niso nadejali! — Saj tak odgovor je edino primeren takim zavistnim in škodoželjnim ljudem. — V koliko so pa naši tovariši na tržaškem to zaslužili, pokaže njegova udeležba pri Zavezini skupščini v Novem mestu.
Goriške vesti.
-g- Grahovo ob Bači. K vsoti 200 kron, ki jo je sklenilo plačati „Tolminsko učiteljsko društvo" družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za obrambni sklad, so poleg že objavljenih prispevali sledeči: Albina Gerželj 3 K, Valentin Katnik 2 K, Stanko Trdan 2 K, Janko Gerželj 5 K, Anton Stres 3 K, Ivanka Mozetič 3 K, Obleščak 2 K. Nabranih je do sedaj 195 K 70 v. Hitro še ostali! M.
—g— Nameščenje razpisanih služb v goriški okolici. Učiteljem-voditeljem so imenovani: Maks Kuntih za Dol pri Opatjem-selu; Karel Fiegl zač. za Plave; Viktor Zgo-nik za Sv. Tomaž ; Pavel Toroš za Vedrijan; Bih. Orel za Višnjevik; Pavel Toroš za Vedrijan; Filip Podgornik za Gorenjo Tribušo; Andr. Vodopivec za Gojače; Al. Vodopivec zač. za Podlako; učit. kandidat Kacafura za Kostanjevico; Ant. Tušar zač. za Vrtovin; I. Beja za Levpo-Zavrh; Franc Podgornik za Vrata=Gorenji Lokovec. Na mesta nadučiteljev pridejo gg.: Jos. Zajec v Lig; Bih. Orel zač. v Šmarje; Franc Troha zač. v Lokovec. Na mesta učiteljev pridejo gg.: Pavel Plcsničar v Ajdovščino. Franc Zoru v Št. Andrež; Albin Stritar in Emil Zorn zač. v Solkan; Franc Gabrijelčič v Ložice; Furlani ml. zač. v Pr-vačino. — Na učiteljiška mesta so imenovane gospice: Ljudm. Grlin za Grgar; B. Kuntih zač. za Skrilje; Otilija Strel za Šmarje; I.To-mažič zač. za Vitovlje; kand. Mlekuš zač. za Lokovec. Učiteljiško mesto za Kamnje se zopet razpiše. Nekatera nameščenja učiteljskih služb se izvrše tekom meseca avgusta.
—g— Iz ožje seje c. kr. okr. šol. sveta sežanskega dne 20. julija, odnosno pomnožene dne 23. julija t. 1. — Na prošnje šol. vodstev se dovole razne poprave na šolskih stavbah. Pri šol. poslopju v Škrbini se sklene prizidati klet. Nekaterim kolegom se je nakazala petletnina. Štjaškemu vikarju se je nakazalo 369 60 K za pouk verstva v Štomažu. Odobrilo se je v Kobljeglavi določeno stavbišče za novo šolsko poslopje, oziroma ako bi se ne moglo tega kupiti, se naroča županstvu, da odbere drugo. Ustanovila se je nova enorazrednica na Brjah pri Gorjanskem, ki se otvori (ako za-doste občani na Brjah zahtevam okr. šol. sveta) 1. 1911. Sklenilo se je ustanoviti ekspozituro v Dutovljah pri Tomaju, ako bodo to tudi deklice obiskovale, ki pohajajo sedaj v privatno šolo v Tomaju. Prošnja občanov na Ivanjemgradu glede osnove ljudske šole se zaradi manjkajočih predpogojev zavrne. Prošnja za razširjenje eno-razrednice v Štorjah v dvorazrednico se začasno odloži. Odobri se računski sklep okraj, šol. zaloga za I. 1908. — Predsedništvo je poročalo, da je proti kupljenemu zemljišču za novo šolsko poslopje v Komnu vložen od ne-kojih občanov v Komnu priziv. Sklenilo se je ga predložiti deželnemu šol. svetu v rešitev. — K zgradbenemu prostoru v Kostanjevici se je sklenilo pozvati županstvo, da odkupi še zraven ležeče zemljišče za šolski vrt. Sklenilo se je obzidati in ograditi šolsko dvorišče v Gorjanskem ter odstopiti en del tega cestnemu
odboru proti plačilu 500 K. — Istotako se ogradi šolski vrt in dvorišče v Avberju. Glede zgradbe šolskega poslopja v Šempolaju se po-nujano zemljišče odobri. Občini se odstopi svoječasno staro šolsko poslopje, ako prepusti šolskemu svetu brezplačno novo stavbišče ter prispeva s 1000 K za robote in 500 K v denarju. Na petrazrednici v Sežani se je sklenilo za V. razred ustanoviti s prihodnjim šolskim letom paralelko, a v Komnu, za okoliške šole mesto kateheta s prejemki III. plač. vrste. — Definitivno se namesti Josipa Bustja v Mavhi-njah in Macarolovo v Povirju. Premeščeni so bili kolegi: Mahorčič v Lipo, Trčon Val. na Voljčjigrad, Maearol v Tomačevco, Caharija v v Orlek in Vičič v Štomaž; koleginje Fakinova v Šempolaj, Trpinova v Bepentabor in Gasparijeva v Kostanjevico. Nanovo so nameščeni učiteljski kandidatje: Cernatič Josip v Komen, Ščuka Fran v Povir in Fakin Vinko v Na-brežino. — Prošnje učiteljskih kandidatinj so se morale vse zavrniti, ker ni v okraju razpoložljivih mest za ženske učit. osebe. Š.
—g— Iz Komna poročajo: Učitelji iz našega okraja, ki se udeležijo kmetijskega tečaja v Gorici, so: Anton Fakin ml, nadučitelj. v Kostanjevici, Srečko Stres, učitelj-voditelj v Škrbini, L. Arko, nadučitelj v Lokvi, in J. Bavbar, nadučitelj v Zgoniku. Naj bi pouk, ki ga bodo na kmetijski šoli črpali, prišel v dobrobit šolski mladini in narodu našemu I — Znano je, da so v komensko petrazrednico všolane vasi: Komen, Preserje, Volčjigrad, Tomaževica in Malidol. — Poslednje tri vasi so izprosile svojo samostojno enorazrednico, in c. kr. deželni šolski svet je dovolil zaradi oddaljenosti od šole Volčjigrajcem enorazrednico in baš tako enorazrednico skupno za vasi Tomaževica in Malidol, ki bo v Tomaževici. —
V	bodočem šolskem letu bodo tedaj otroci teh treh občin iz komenske šole izšolani, a v Komnu ostane vseeno petrazrednica za Komen-Preserje.
—	Učiteljem-voditeljem v Volčjemgradu je imenovan Valentin Terčon, učitelj v Orleku pri Sežani, in v Tomaževici pa Jos. Maearol, učitelj v Nabrežini. — Dne 23. t. m. je bila seja ožjega in pomnoženega okrajnega šol. sveta in izvršila so se razna učiteljska imenovanja. Učiteljska zastopnika sta naprošena, da dotična imenovanja objavita v „Učiteljskem Tovarišu".
—	Pravkar je izšla imenitna knjiga „Erfahrungen und Batschläge aus der Schule und für die Schule", ki jo je spisal Hans Trunk. Dobiva se pri Pichler's Witwe, Dunaj, V. Margaretenplatz 2. — Knjiga broji 261 strani in stane prav lično vezana 6 K. Hans Trunk je imeniten pedagog, pisatelj, ravnatelj učiteljišča in c. kr. okrajni šolski. nadzornik v Gradcu. — Sedaj je dovršil svoje 40-letno jako plodovito delovanje na šolskem polju. — Vse, kar je videl, slišal in sam poizkusil kot učitelj, ravnatelj in nadzornik, nam v tej knjigi predočuje in podaja dobrih nasvetov; hvali, kar je dobrega, a tudi graja, kar je slabega. — V svojem predgovoru piše, da je ta knjiga njegov testament, ki ga izroča učiteljstvu v uvaževanje. Sklepa pa z Hoffmannovimi besedami:
„Immer vorwärts laßt uns streben, dem Berufe treu ergeben, unsrer Pflichten uns bewußt. Und vor allen Dingen Wahrheit und in allen Dingen Klarheit, das sei unsre Ehr' und Lust!"
Knjiga ima različna poglavja, in sicer: I. Die Persönlichkeit des Lehrers. II. Die Schulzucht. III. Der Unterricht im allgemeinen. IV. Die einzelnen Unterrichtsgegenstände. V. Die schriflichen Arbeiten und ihre Verbesserung. Vsako poglavje ima poleg tega še po več odstavkov. — Končno je priobčen „Sachregister." Za sedaj toplo priporočam to knjigo v nabavo.
V	prihodnji štev. „Učiteljskega Tovariša" pa izpregovorim kaj več o tej imeniti knjigi.
A. L.
Istrske vesti.
—i— Krščansko-socialni program v Istri. Naše klerikalce veseli, da so se tudi v Istri začeli pojavljati klerikalci. To je bilo tudi pričakovati. Narodna ideja rodi v Istri jako lepe sadove. In pričakovati je, da bo prav kmalu slovenski in hrvaški narod toliko napredoval, da se bo podal v poslednjo bitko z Lahi, v kateri mora tudi končno zmagati. Klerikalci pa tega ne morejo videti, da bi se kak narod narodno emancipiral in gospodarsko povzdignil, ker v tem hipu je tak narod nedostopen za razne klerikalne mahinacije. Tako je tudi v Istri. Osrednji klerikalni komando, katerega štab se nahaja na Dunaju na vseučiliškem trgu — pri jezuitih, je zaradi tega izdal parolo, da se mora narodnostno gibanje v Istri nadomestiti s klerikalno politiko. Žalostno je le, da nekateri istrski rodoljubi še zdaj ne vidijo, od kod izhaja vsa ta klerikalna politika.
—i— Novi ravnatelj kastavskega učiteljišča. Glavni učitelj na učiteljišču Kastvi Vladimir Nazor je imenovan ravnateljem tega zavoda.
—i— Glavna skupščina hrv. akad ferialnega društva „Istra" se letos vrši v Pazinu dne 13. avgusta v prostorih „Narodnega doma s tem-le dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. čitanje zapisnika poslednje skupščine. 3. Poročilo upr. in revizijskega odseka. 4. Volitev novega odbora. 5. Organizacija društvenega dela. 6. Slučajnosti. Ker se bo istega
dne vršil tudi sokolski zlet, se nudi članom lepa prilika, da združijo poučno z zabavnim, koristno s prijetnim. Glasom § 8. poslovnika se imajo eventualni predlogi predložiti pismeno najkasneje tri dni pred skupščino.
Splošni vestnik,
Posebni vlak k „Zavezini" skupščini v Rudolfovo odhaja dne 6. tm. iz Ljubljane — južni kolodvor ob 10. dopoldne, dol. kolodvor 10-11, Grosuplje 10-53, Št. Vid pri Za-tičini 11-43, Trebnje 12*30 in pride v Rudolfovo 1-08. — Iz Rudolfovega odhaja dne 7. t. m. zvečer ob 9., Trebnje 9-38, Št. Vid pri Zatičini 1018, Grosuplje 11-07, Ljubljana dol. kol. 11-48, juž. kol. 11-59. — Vozni listki imajo navadno ceno in veljajo za tja in nazaj, pri povratku so porabni tudi za navadne vlake.
K desetletnici „Slom. Zveze" bi priporočali Slomškarjem, da oddajo slavnostni govor vsekakor tov. Ravnikarju, ki je vajen imeti slavnostne govore! Se li ni še nič sam ponudil? Sicer pa, saj smo že skoro pozabili, da on ni „izviren" in da se spodobi, da ob taki svečanosti govori kak pristen Slomškar. Pač težko je bilo izbirati, in mi vemo, da so bili pri tem v silni zadregi. Radovedni smo pa, kako bo masa in večina zadovoljna, ko referent pride k dobi uskoštva in koristolovstva!? Ce je zgodovinar vesten, nikakor tega ne bo prezrl, mogoče pa, da iz usmiljenja do večine izpusti ali pa zasuče referent ta kapitel. Vemo pa že vnaprej, da večina ravno s tem referatom ne bo zadovoljna, ker je prenasilna in ekstremna, medtem ko bo referent (Jos. Novak) precej zmeren in obziren. — Glavni del za večino bo pa itak v „Unionu", kjer bodo jedli in pili, saj to „Slov." (št. 174) sam poudarja, ko pravi: „Zlasti vabimo somišljenike tudi na komerz ..." Opozarjamo pa ljube naše tov., naj se pazijo, da v „Unionu" kdo ne sne „zelenega volka" in se ne zastrupi, ker bi bila to nesreča za slovenski narod!
VraČunanje velikih počitnic v šolsko prakso. Naučno ministrstvo je izdalo na deželne šolske svete ukaz, da se morajo odslej dalje provizoričnim učnim osebam vštevati tudi velike počitnice v službeno dobo.
V Mahrovem nemškem trgovskem učnem zavodu v Ljubljani je bilo minolo šolsko leto izmed 130 gojencev 81 Slovanov, 28 Italjanov in samo 20 Nemcev, in vendar je sovražnik vsega slovenskega.
Odprava konkordata v Avstriji. Dne 1. tm. je poteklo 40 let, odkar je odpravljen v Avstriji konkordat. Konkordat je dajal duhovščini nadzorstvo nad šolo, nad zasebnim in javnim življenjem, duhovščina je bila s pomočjo konkordata neomejena gospodarica v državi. Konkordat je odpravljen; 40 let poteka. Ali pa kaj čutimo to odpravo ? Nič! Da, zgodilo se je celo to, odkar je odpravljen konkordat, da ima duhovščina v Avstriji dandanašnji v državi še večjo moč nego jo je imela pred 40 leti!
Zahvala.
Povodom smrti moje nepozabljene soproge Marije Rajšp, roj. Baumgartner, sem dobil od slavnega društva „Jubilejska samopomoč" takoj izplačan znesek 476 K.
Imenovanemu društvu se za točno izplačilo kar najsrčnejše zahvaljujem in ga vsemu slovenskemu učiteljstvu toplo priporočam.
Matevž Rajšp, nadučitelj v p.
Maribor, dne 1. avgusta 1910.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1954.	Kranjsko.	190 1—1
Na dvorazredni ljudski šoli na Brezovici je stalno oddati izpraznjeno učno mesto z zakonitimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 25. avgusta 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
0. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 20. julija 1910.
St. 2219.
1—1
V	šolskem okraju Ljubljanske okolice se razpisujejo naslednje nadučiteljske službe z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje:
1.	nadučiteljska služba na šestrazredni ljudski šoli s šestimi vsporednicami v Spodnji Šiški;
2.	nadučiteljska služba na šestrazredni ljudski šoli z dvema vsporednicama pri D. M. v Polju;
3 nadučiteljska služba na trirazredni ljudski šoli na Ježici.
Pravilno opremljene prošnje za eno izmed teh nadučiteljskih služb je za vsako posebej predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 1. septembra 1910.
V	kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 27. julija 1910.
Št. 1528.
192 1-1
Pravilno opremljene prošnje je predpisani* službenim potom semkaj vlagati do 1. septembra 1910.
V kranjski javni ljudskoioliki službi ie n« • talna nameščeni prosilci morajo z driavno-zdravniikia k -pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 28. julija 1910.
Št. 1828.
1-1
Na petrazredni ljudski šoli v Krškem se razpisuje s tem nadučiteljska služba v stalno nameitaij«.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 28. avgusta 1910.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi ie ni»» stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno tele«no sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, __dne 28. julija 1910.
Št. 1501.
191 1-1
Na trirazredni ljudski šoli na Bohinjski Bistrici se ima izven statusa namestiti služba nadučitelj» s postavnimi prejemki in z naturalnim stanovanjem.
Bedno opremljene prošnje naj se vložijo predpisanim potom pri podpisanem e. kr. okrajnem šolskem svetu do konca avgusta 1910.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Badovljoi, __dne 25. julija 1910.
St. 1715.
1-1
Na trirazredni ljudski šoli na Suhorja m razpisujejo učno mesto v stalno oziroma začasno nameščenje.
Zadostno opremljene prošnje je službenim potoni semkaj vlagati do 24. avgusta t. 1.
Moški prosilci imajo prednost.
0. kr. okrajni šolski svet v Črnomlja, _dne 28. julija 1910.
St. 1519.
189 1-1
Na enorazredni ljudski šoli na Planini Md Jesenicami se bo^stalno namestila služba učitelja in šolskega voditelja z zakonitimi prejemki in z odškodnino za stanarino.
Bedno opremljene prošnje naj se vložijo predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnemu šolskemu svetu do 15. avgusta ,1910.j
V kranjski javni ljudskošolski službi š« ne stala» nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Badovljici, dne*20. julijajl910.
Zagrebški ^
oooooooooooooooooooooo kot iovamižko znank»
pripvročvjemo katpriznaao
> rsnt>a/
pridatek t za kavo/
Če od jedi Želod e tišči
61-38
Na enorazrednici v Šmartnem se razpisuje učiteljsko in voditeljsko službo z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost	liter K 2-40
Kabinetna kakovost . . 4*80 Naslov za naroČila: „FLORIAN", Ljubljana.
Svarilo pred ponaredbami.
Našim rodbinam
priporočamo 52—IS
Kolinsko cikorijo
3E

«varilo!
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena	24—10
Singer
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši Šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Sl^jl Le v prodajalnah, ki laju» imajo takele izobeske, se dobe originalni Sin-jggP^ gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška družba šivalnih strojev.
Kočevje, Glavni trg.
Modni salon
Najfinejša in vedno sveža zaloga gnati, salam, raznih vrst klobas i. t. d.
Izdelovalnica kranjskih klobas. 12-8
L Buzzolini
delikatesna trgovina, Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Hotel pri Maliču 12-7
priporoča svojo bogato zalogo damskih in otroških klobukov.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
4—4	1 liter železno šiškastega ekstrakta št. 3 (6 K) da 10 litrov prave
-A^tIfcLra#ze»--tl3a.t@ a, SO
Brezplačno priložim: 1 steklenico ekstrakta za '/■» litra rdeče kovinaste tinte 40 vin.
Ti ekstrakti so tekoči, brez gošče in se dobi, z mrzlo vodo pomešani,
— takoj nltljivo tinto.	—
Preizkušeno in priporočeno od mnogih deželnih in okrajnih Šolskih društev. — Od 3 litrov dalje poštnine prosto. Brez povzetja. Nič ni treba pošiljati danarja vnaprej.
Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Gratis-vzorce se naroča direktno pri tovarni.
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo i2—8
klobukov, slamnikov, čepic, peres iti
vse po najnižjih cenah.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od */»?•—ure popoldne in vsako soboto od 5.—V»7- ure ivečer ali pa vsai dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.812). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5 °i0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52-15
*or§e|j-harmony e
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
Zadružni lokal je v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št. 8, pritličje, na levi
zadnja vrata.
A. Drelse
Ljubljana
(L/JtvS)
llpil& KomP"
Kraljevi gradeč št. 133
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
dp»
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 E dalje.
Cenovniki gratis in frank o.
Učiteljska tiskarna
-■ ■ ■ v Ljubljani ■ ■ o-1
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učitelj stvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—25
za šolsko leto 1910/11 so vse pripravljene.
Jele so se že razpošiljati onim šolam, ki so jih dosedaj naročile.
O. kr. priv. občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831. = Jamstveni zakladi znašajo nad 366 milijonov kron. =
12-4 Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
meseca julija 1910.__od januarja 1910.
Vložilo se je ponudb....................1732	12.697
za zavarovano vsoto........... K 14,100.837 55 K 104,611.661-24
Izgotovljenih polic je bilo................1756	11.287
za zavarovano vsoto........... K 11,790.460 92 K 90,941.795 25
Naznanjene škode znašajo...........K 679.067-72 K 5,958.288 79
Vsako naročilo se izvrši naj-vestnejše in kolikor mogoče hitro.
Slavna šolska vodstva, ozir. slavne krajne šolske svete prosimo, da blagovolijo poslati svoja naročila čim prej, da jih moremo izvršiti pravočasno.
Ob začetku šolskega leta je težko ustreči vsem naenkrat!
Svoji k svojim!
V Učiteljski tiskarni je izšla in se dobiva priročna
knjiga za učitelje
Zgodovinske učne slike za višjo stopnjo ljudskih šol.
Priredil Fran Marolt, učitelj na III, m, d. ljudski šoli v Ljubljani.
Cena 2 K, s poštnino 20 vin. več. - Lepo in pregledno knjigo priporočamo vsemu učiteljstvu. ——
(sNf/e)
mm ®3m mm
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani
i Prva kranjska tovarna oljnatih barv, [firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—28
ipolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter e jaraditega blago nekoliko pokvarjeno, pro-ajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, akor: klobuke, slamnike, trakove, otroške epice, damske športne kape, svilo, roka-ice, pasove iz elastike, igle in drugo asa sabo ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—22
muka Horvat
Siv. Jakoba trg. Baliovčeva hiša.
m^mm^mm.
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—29 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.

Nizke cene elegantna oblika, velika trpožnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—14
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo zajemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . *. željo male mesečne obroke. . *.
Nepriležno blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-
iiiiiiiinii i
skrbneje.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Odlikovana. 40-17
Prva kranjska ¡vernica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Majveija tvoruica na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-gemu občinstvu svojo bogato zalog*;
šolskih potrebščin, papirja, zvezktv, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26_16.
52—27
sfelSLd-Išče oTolelr O. Bernatovic,
52-18
v ILjj-ULtoljani, na Mestnem trg-a. št. 5 prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence
5)5—23
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
alojziju vomiku
= kamenarskem mojstru ==z
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—28
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitnlčarlja in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
I
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čeplee.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Šokolske potrebščine.
Z ■o
O
ST <
D
rt>
T3 O
C/5<
S*
i
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—"50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—'60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—-14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4 —
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri ...	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah ...	1*50 Dr. E. Bretl, Eako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—"20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1-20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
A. Kape: Mladini 1..................1"—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	1 —
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1'—
A. Eapž: Dane....................1"—
Telefon št. 118.
Postna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine Iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točnd, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadajjevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
I
I |
i