Posamezna SteviSka po Din la25. štev. 10.	V	Ljubljani,	8.	marca	1924.	Leto	IV.
Poštnina pavšallrana.
AVTONOM^T
C	na-
ročnin inesff
. . e<me *ke se ra-čunijo po Dl 25
Uredništvo In
«su	w	■	■	K	-mn*	m	p" su^°6,
v Ljubljani	I manjši soraz-
19	—————	I merno. — Pri
Telefon 119.	Glasilo	„Združenja	slovenskih	avtonomistov*1.	| “«da°slaf
Izhaja vsako soboto.
I2ai hriFomn 7 Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega sloven-nai IIULlIIIU S Skega ljudstva!
Krivica nad krivico.
državnosti, če nam že ni sojeno, imeti lastne države. To pa moremo doseči le, če bo država urejena na federalistični podlagi, torej kot zvez-
na država in republika. Do tega spoznanja pa ni prišel šele Radič ali pa mi, ampak so o tej stvari govorili razni politiki že zdavnaj pred vojno.
Belgrajska vlada ne ve več, kaj dela. Zlasti se ne zaveda, kaj dela z ubogo Slovenijo.
Slovenija je za sedanji režim pravcata „turška drajna“. I ako kakor so sedanji mogotci izželi Slovenijo, niso izželi niti Turki onih pokrajin, ki so nekdaj vzdihovale pod turškim jarmom.
Vsi se še spominjamo, kakšne velikanske množine vojnega plena so ostale takoj po „prevratu“ 1. 1918. v naših deželah. To so bile ogromne vrednote. Kam je šla vsa ta vrednost?
Potem je prišla znana izmenjava kron v razmerju „jedan prema če-tiri.“ To nas je veljalo tri četrtine našega narodnega premoženja in našega dela, ker je vsaka kronica predstavljala košček dela. Z zamenjavo kron v dinarje je tri četrtine našega poštenega dela propadlo v nič.
Tej operaciji stoji vredno ob strani markiranje kron, ki nam je požrlo še 20 procentov premoženja. Pobotnice za odvzeti denar imamo sicer, toda plačali jih bodo bržkone o ,.svetem Nikoli1*...
Ker je pa Slovenija kljub tem operacijam še vedno nekako živela, so iztisnili iz nas še prisilno državno posojilo, ki se fv~' danes vsak človek z vsemi štirimi brani. Kdaj bo ta zadeva prišla v red, tega prav nič ne vemo.
Glavna stvar pa so^ postali neznosni davki. Te so zviševali kakor se jim je pač zljubilo. Slovenija je plačevala in plačevala, nazaj v deželo pa od davčnega denarja ni prišlo skoro nič in ne prihaja nič, če izvzamemo male svote za plačevanje uradništva. Davki pomenjajo danes za Slovenijo stalen odtok denarja iz dežele. Najbolj žalostno pri tem je, da so nam pripomogli do tako visoke davčne stopinje v veliki meri naši domači ljudje popolnoma brez vsake onravičene potrebe.
Kmetijstvo, trgovina in obrt v Sloveniji polagoma hirajo in propadajo. ker ne dobe za svoje obrate dovolj kreditov na razpolago. Odtok denarja je povzročil pomanjkanje
gotovine, to pa je zopet povzročilo neverjetno visoko obrestno mero, ki nikomur ne da več dihati. Vsled tega se množe prisilne poravnave in konkurzi.
Kot nadomestek za vse te dobrote pa smo dobili v deželo lepo število srbijanskih uradnikov, ki naše uprave in naših zakonov sploh ne poznajo.
Začelo se je z vojaštvom. Slovenske oficirje so odslovili iz službe naravnost na sramoten in žaljiv način.
Za oficirji so prišli na vrsto civilni uradniki. Ti ne stokajo samo vsled sramotnih plač, ampak se tresejo vsak dan še za tisto skorjico kruha, ki jo imajo, ker jim preti vsak dan zloglasna redukcija.
Višek svoje vladalske umetnosti pa so pokazali gospodje v Belgradu nad slovenskimi železničarji. Prvič jih bodo vrgli nekaj sto na cesto, drugič jim pa 1. marca niso dovolili izplačati niti one bore plače, ki bi jo bili morali prejeti brez vsakega ozira na pretečo redukcijo.
O	carini, o trošarini, o monopolni upravi, o razdejanem in uničenem prometu v Sloveniji in še o mnogih drugih podrobnih stvareh, ki nas tlačijo in morijo vsak dan, bi pa lahko pisali cele knjige.
Vse to, kar smo našteli, so same lepe pridobitve „osvobojenja“ in „ujedinjenja“. Svoje „ujedinjenje“ smo pa zakrivili mi sami, ker smo 1. 1918. šli brezpogojno v Belgrad, ne da bi se bili prej kaj domenili o načinu našega „ujcdinjenja“.
Danes, po preteku petih let, poznamo upravne in vladne belgrajske metode žalibog predobro. Škoda, ki smo jo pretrpeli in ki jo bomo še trpeli, je neizmerna in se bo težko dala kdaj popraviti. Eno korist pa imamo od te unrave le: spoznanje, da Belgrad v upravnem oziru ni Dunaj in ni Evropa.
Iz tega spoznanja pa sledi za nas, da se razmere pri nas ne morejo spremeniti in obrniti na bolje prej, dokler ne dobimo Slovenci kot narod kolikor mogoče mnogo lastne
Vprašanje in odgovor nanj.
Naš notranje politični položaj je še vedno — uganka. Danes vladajo srbski radikali s pomočjo Turkov iz Makedonije in pa Nemcev. Kako vladajo — to vidimo in občutimo. Od vsega početka te nove države je šlo za to, da obdrže vajeti in oblast belgrajske kapitalistične rodbine, katere so že pred vojno izžemale srbsko državico; danes piačkajo pa zlasti vse „osvobojene“ dežele. Ta režim je skrajno sramoten in bi nikjer v ostali Evropi ne bil mogoč. V interesu te kapitalistično-nacijonalne oligarhije (vlada nekaterih rodbin) je, da so Hrvati slabi, a Slovencev da je v tej državi čimmanj. Tako ostane relativna srbska večina v tej državi, ki je inštrument, na katerega piska g. Pašič in njegovi slavni dru-govi. Zato se je z lahkim srcem dalo primorske Slovence Italiji, za katere se v nobenem pogledu ni storilo ničesar. Belgrajski centralistični režim ima ves interes na tem, da se ti naši ljudje čimprej poitalijančijo, a ostali pa, ki so ostali v SHS državi, „pojugoslovenijo“. Tudi predaja Reke Italiji je s tem v zvezi. Odtrgati Slovenijo primorskih trgovskih zvez, se pravi te dežele gospodarsko ubiti. To pomeni nadalje, da bo hlapec tembolj ponižen in poslušen, čim manj bo imel. Lačen človek kruha prosi — to vemo vsi. Tako je iz namišljene „.lugoslavije“, dežele bratstva, enakosti in polnih loncev, nastala „Velika Srbija11, ki je objekt izkoriščanja od strani belgrajske „po-rodice“, ki ni ne narodna ne krščanska, ne humana, ampak katera je zgolj en sam velik samopašen trebuh! To pa je mogoče tudi le samo zaradi tega, ker je srbsko ljudstvo socijalno še tako malo diferencirano !n	To	je pa tudi — vzhod. Eno
je značilno: da imajo vsi Srbi misel, da so nas in Hrvate „osvobodiIi“ in da imajo zato tudi pravico nad nami gosnodariti, kakor jih je volja. Pa bodi to radikal, demokrat ali komunist. Izjeme samo potrjujejo pravilo.
Skušnje betih bridkih let zgovorno dokazujejo, da ne moremo ži-
veti skupaj, ako se razmere temeljito ne spremene. In sicer spremene v smislu našega federativnega programa. To se pravi, da bodi vsak narod gospodar na svojem, ampak ne tako, da bi belgrajsko kapitalistično ,.porodico“ zamenila na Hrvaškem kakšna zagrebška, a v Sloveniji kakšna ljubljanska „porodica“. Zakaj ljudi, ki žive najraje na račun ljudstva, je povsod dovolj. Če pravimo, da bodi slovenski narod gospodar v Sloveniji, postavljamo takoj tudi svoje republikansko načelo, to je v tem okviru (Slovenija) naj br' ljudovlada, ljudstvo naj vlada in upravlja. To je resnična in prava demokracija, vse druge „demokra-cije“ pa niso vredne počenega groša. Boj za resnično „svobodo“ se komaj pripravlja. Samo politično zrelo ljudstvo ga more izbojevati, takšno ljudstvo, ki politično nič in nikjer ne berači, ki ne da ničesar na razne „intervencije“ poslancev, ki mu ni za „gnade“ raznih gospodov, ampak vidi pred seboj le en sam cilj
—	cilj svoje lastne svobode.
Zadnje čase se mnogo govori o „opozicijonalnem bloku", kateri naj v parlamentu vrže sedanji sramotni in koruptni režim. Mnogi naivneži mislijo, da bo potem takoj boljše. To niti mogoče ni, kajti kdo pa naj bo tisti čudotvorec, ki bi mogel iz polomljene kočije napraviti — avtomobil?^ Takšnih ljudi na svetu ni, a v SHS državi še pametnih ljudi ni preveč. Če pride do opozicijonalnega bloka, bo sprememba nebistvena. Njegova naloga more biti le ta, da takoj omogoči res svobodne volitve. Pri teh volitvah bo ljudstvo moralo dati odgovor na to-le vprašanje: Ali centralizem in monarhija ali pa federacija in republika? Če bo večina prebivalstva potrdila prvo vprašanje, bo ostalo tako kakor je. Če pa bo večina ljudstva potrdila drugo vprašanje, potem so dnevi belgraj-skega skupnega parlamenta šteti, a Srbi bodo zborovali v Belgradu, Hrvatje v Zagrebu in Slovenci v Ljubljani. Kaj in koliko pa bo kdo prispe-
LISTEK.
39
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust Šenoa.
Ta hišica sv. Martina je čudna starka, zunaj pred svetom na pol lesena, znotraj v gori na pol kamnena. Od zunaj vidiš njene sive stene, mala okenca, leseno začrnelo streho, majhen stolpič z velikim jabolkom. Vstopiva! Tukaj je dvorišče. Na levi zija v kamenju globoko duplo, na desni gredo v ozadju široke ka-menite stopnjice proti gotskim vratcem. Odtod lahko prideš v goro. Pod stopnjicami stoji stara pridižnica iz surovega kamena, na štiri ogle; na njej je nerodna roka izklesala Salamonovo zvezdo. Pod njo te vodijo nizka vrata pred oltar preproste cerkvice. Tiho je tukaj, da je človeka skoro strah. Med kamenjem seva tu ali tam solnce v skalno duplino, raste zeleno mladje, po dvorišču sfrfota včasih kaka lastavica ali prhne izpod strehe preplašen netopir.
Tak je Susjed, taka njegova okolica, pozo-rišče mnogih krvavih bojev; toda od one noči, ko je gospa Uršula nasilno vrgla iz gradu Heleno in Tahove sinove, je bilo razmeroma mirno; tožb in pritožb se je malo čulo in vsak
je mislil, da bo tako tudi ostalo, in hvalil Boga, da je voda takorekoč črez noč odnesla strah pred Tahom. Stara Heningovica pa je bila bistra glava in temu gluhemu miru ni prav nič zaupala. „Ban Peter miruje,“ tako je govorila, „stari volk v svojem brlogu zbira misli in orožje. Dobro, da vem!“ Zato je Uršula neomoženi hčerki pustila na Mokricah pri gospe Marti, sama pregledala vse grajsko obzidje od vrha do temelja, si od gospoda Ambroža izposodila štiri nove topove, kupila trideset plošč svinca, štiri sodce smodnika in mnogo kopij iz orožar-nice Zrinjskih. Za kastelana je postavila plemiča Ivana Gušiča, ki mu je dala za pomoč Franca Puhakoviča in Ivana Sabova.
Bilo je že precej pozno v noči, ko je silno trobentanje na okroglem stolpu zbudilo gizdalina Andreja Horvata, vratarja, ki je smrčal v mali stražarnici ob velikih vratih. Takoj za tem se je začulo kričanje in ropotanje. Andrej je skočil po koncu, ogrnil kožuh, prižgal luč in stopil iz stražarnice; toda predno je spustil most, je odprl okence na vratih in zaklical:
»Kdo je božji?14
„Domači,“ se je od zunaj oglasila Uršula.
Most je zaškripal z verigami nizdol, vrata so se odprla in Andrej, ki je luč visoko vzdignil,
je bil ves presenečen, ko je videl, kakšna množica se je na konjih prerivala v grad: spredaj Heningovica, gospod podban in gospodje Ke-rečenj ln Konjski, kastelan Gušič, za njimi pa kakih dvajset plemičev in štirideset oboroženih konjenikov z bakljami.
„Andrej!“ je rekla gospa, ko je ustavila konja, „zbudi takoj Puhakoviča in Sabova in tudi oskrbniki naj pridejo. Te konjenike spravi pod streho, kakor veš in znaš. štiri konje daj osedlati! Hitro, človek, in potem se oglasi v gradu“
Andrej je čudeč se izbulil zaspane oči — toda takoj se je poklonil. Zvest služabnik ne izprašuje, ampak posluša. Zaprl je velika vrata in opravil vse, kar mu je gospa naročila. Dolgo, skoro do svita, se je svetila luč za okni Sus-jeda. Sem in tje švigajoče sence so dokazovale, da gospoda v gornjih dvorih še bede in imajo svoje skrbi. Po noči se je zdaj pa zdaj spustil viseči most in preko njega sta vsakokrat pohitela po dva jezdeca na razne strani. Ta par preko vode Krapine proti Zaprešiču, drugi na sever proti Stubici, tretji proti Stenjevcu; — Andrej pa je pohitel naravnost v Zagreb, potem ko se je bil dolgo časa razgovarjal z gospodom Ambrožem.
<Dalje prih.)
' / Stran 2.
»A V T O N O M T S T«
Stev. 10.
val za dogovorjene skupne potrebne izdatke, o tem bo treba skleniti posebno pogodbo.
Prihodnje volitve bodo morda že letos, morda pa tudi ne. Gotovo pa je. da bodo silno važne in odločil-
nega pomena. Kakor si bo ljudstvo postlalo, tako bo potem dolgo dolgo dobo tudi ležalo. Ne dvomimo, da bo pretežna večina slovenskega ljudstva pritrdila drugemu vprašanju. Zato pa se je treba pripraviti!
Dnevne vesti.
Kontrolirajmo!
»iSlovenec« je na naše opazke glede njegove pisave v 8. številki našega lista z dne 23. svečana t. 1. odgovoril šele 1. marca t. 1. Pravi, da smo konstatirali njegov nenadni čudni nazor o »plemenih« in »edinstvenem narodu« iz zlobnega namena. Da ne bo nadaljnega prepira bomo doslovno ponatisnili kaj je pisal in kako nam je odgovoril.
»Slovenec« z dne 17. svečana 1924:
»Kako se (potem) Slovenci označujejo z ozirom na druge skupine in kako blizo ali daleč je to sorodstvo, v čem obstoja in tako dalje, to so vprašanja zgolj teoretičnega pomena. Zato, ali smo z drugimi slovanskimi plemeni okoli nas edinstven narod ali ne, naj se prepirajo profesorji, če se jim zdi važno. Mi vemo, da smo Slovenci, da imamo .svoje osebitosti in da hočemo samoupravo.«
»Slovenec« z dne 1. marca 1924:
»Zavijanja, nedostojnega resnega lista, se poslužuje »Avtonomist«, ko skuša v našem listu najti
besed, da se nanje vsede in potem dokaže, da je on večji iSlovenec od .vseh drugih. Mi smo nekoč zapisali, da je glavno vprašanje za nas kot Slovence, ki imamo svoje osobitosti, da dobimo svojo samoupravo. Da je s to samoupravo mišljena zakonodajna avtonomija, o tem nihče ne dvomi razun »Avtonomista«, ki dela to seveda iz zlolbnosti. Zloben namen pa tiči tudi v tem, da je ta list zagnal velik šum, ker smo ob tej priliki rekli, da naj se demokrati prepirajo, če se že hočejo, ali smo Slovenci narod ali pleme ali bogvešekaj, kajti na podlagi teorij ne bodo naše politične zahteve nič rešene; rešene bodo, če si priborimo lastno zakonodajno avtonomijo, s čemer je naš nemoteni posebni narodni razvoj najbolj zagotovljen. Vsak lojalen človek je to našo notico tako razumel in spričo našega doslednega, vedno poudarjanega stališča tudi drugače razumeti ni mogel — samo »Avtonomist« seveda ne, ker se oprijemlje bilke, da v radikalizmu prevpije vse druge kakor dela to vsak pristni demagog.«
Pripomniti nimamo ničesar!
Zaupna okrožnica ,,Kmetskim zvezam“.
(Dopis z Dolenjskega.)
Sem član odbora »Kmetske zveze« v X. »Tajništvo jugoslovanske Kmetske zveze« nam je poslalo tiskano okrožnico, v kateri nastopa tudi proti »Avtonomistu« z namenom, da odpovemo naročbo. V tej okrožnici je v ta namen natisnjen kar poseben odstavek z naslovom »RepublikanstVo«. Tu se pravi dobesedno takole: »Enega izmed vzrokov svetovne vojne so videli ljudje tudi v cesarjih in kraljih, ki so delali na vojsko radi svoje časti in veljave. Deloma je ljudstvo imelo tudi prav. Radi tega je po prevratu povsod bila na dnevnem redu misel na republiko. Kakor drugod, tako tudi pri nas. C e bi danes vprašali naše ljudstvo, kako misli, bi večina bila za tako uredbo države, kakor je v Ameriki.
Nekateri ibi zato hoteli, da tudi naša stranka (SLS op. dop.) začne povdar jati republikansko misel. Mnogi se pa dobe, ki hočejo s tem stranki samo škodovati. Radi tega par pojasnil:
Mi vemo, da silno hitro živimo in ne vemo, kaj nam se čas prinese. Danes pa za nas nima dejanskega pomena govoriti preveč o republiki. C e bi bila republika, bi bil predsednik ali Srb ali Hrvat. V obeh slučajih, bi mi bili na slabem. Kralj ima pa vsaj to, da se enako boji za vsak kos zemlje, naj je slovenski ali srbski, ikakor kmet ljubi celo svoje posestvo. V republiki bi prišli v sedanjih razmerah iz dežja pod kap. In vojaštvo se danes ne vzdržuje radi kralja, ampak radi srbske nadvlade. Dalje tudi vemo, da bi radi republike same tudi urad-ništvo ne bilo nič boljše, ker ga nastavlja vlada, ne pa kralj. To so misli, radi katerih mi o republiki v teh razmerah ne govorimo. O tem, kaj bi bilo boljše, pa se naši možje lahko med seboj razgovarjajo. V naših vrstah je lahko prepričan republikanec, ker je naša stranka ljudska in bo tudi le to storila v danih trenotkih, kar bo ljudstvo spoznalo za svojo korist.
Ce tedaj danes kdo prihaja in vas bi vabil za kako človečansko federativno republiko, vedite, da nima dobrega namena. Lahko so to ali odposlanci Radiča ali pa kaki slovenski politikanti, ki mislijo, da je ljudstvo še vedno tako nezavedno, da bo drlo za tistim ki bo bolj na široko govoril. — Naše zaupnike prosimo, naj bodo v tem oziru na straži.
Pri nas tudi list »Avtonomist« včasih piše, da je »republikanski«. To je deloma obrnjeno tudi proti naši stranki, ki o republiki in njeni možnosti bolj resno misli, kakor tisti, ki nosijo to misel na jeziku — radi agitacije pri nepoučenih ljudeh. Zato tudi o »Avtonomistu« in »njegovi republiki« ljudi poučite, da ti ljudje v slučaju kakih volitev ne začno delati zgage z geslom republike.«
Tako beremo v tej okrožnici. S tem pa se večina naših ljudi ne strinja. Povsod kamor pridem med naše ljudi — vse je republikanskega mišljenja. Opažam to med vsemi pristaši SLS na raznih zaupnih in jiezaupnih shodih. Sem namreč pristaš te stranke. Žal moram v zadnjem času opažati nekako ljubo-sumnje na naš pokret. iSLS hoče nekako prikriti barvo. Tukaj pa se je treba odločiti, in sicer po moško. Ali da ali ne? Monarhist in. republikanec obenem — se pravi ljudi farbat!
#
Opomba uredništva. Teh okrožnic so nam naročniki poslali več. Vedeli smo že dalj časa, da se med ljudstvom tiho agitira proti nam. Kljub temu, pa se je^število naših naročnikov se pomnožilo. V stvarnem pa jo naša misel:	Okrožnica
sama pravi: »Če bi danes vprašali -naše ljudstvo, kako misli, bi večina bila za tako uredbo države, kakor je v Ameriki.« Zato smo tudi mi, pišemo o tem in trdimo, da kna ljudstvo nesporno pravico do tega kar in za dobro spoznava. Tu so vsa »pojasnila« od muh! Tajništvo kmet. zveze na je drugega mnenja. Svobodno mu! Če sem republikanec, sem to vedno in povsod. ‘ Tisti pa, ki pravi, da je lahko danes monarhist jutri pa republikanec ali pa oboje obenem — »nosi to misel na jeziku — radi agitacije pri nepoučenih ljudeh.«
iSlovensko ljudstvo je danes že precej zavedno!
□HSHGHSHHHCiraHG] Naročajte in Sirite
„ AVTONOMIST A! ‘1
r30raQQQE3Q[3UIUJ[3E[3
Opozorilo. Naše naročnike na kmetih še posebej opozarjamo na današnji gospodarski članek.
Ni denarja! Iz Belgrada poročajo za one, ki so trpeli kako škodo vsled zadnjih povodnji, jako prijetno vest, da vlada nima denarja. Vlada je očividno mnenja, da bo kakšna druga povodenj poplavljencem prinesla nazaj to, kar je prva povodenj odnesla.
Obtoženi minister. V belgraj-skem parlamentu so te dni razpravljali o predlogu, ali naj se bivši minister dr. Laza Markovič postavi pred sodišče ali ne. Očitali so mu razne nečedne zadeve, ki pa so bile za bivšega gospoda ministra jako do-bičkonosne. Parlament je sklenil, da se gospoda ministra ne postavi na zatožno klop. Kaj druzega od sedanje parlamentarne večine tudi ni bilo za pričakovati.
Kakoršen les, takšen klin. Bel-grajski list „Belgrad“ je te dni objavil celo vrsto težkih obdolžitev proti sinu predsednika vlade gospodu Rade Pašiču. V kulturnih deželah bi moral vsak človek, proti kateremu padejo tako težki očitki, nastopiti pot pred sodišče. V Belgradu pa te navade še ne poznajo in zato je dobrega očeta dobri sin še vedno jako pošten gospod.
* 90 odpuščenih delavk iz tobačne tovarne. „Vas vljudno prosimo nekoliko prostorčka v Vašem cen j. listu, da bo javnost vedela, kako se gospodari v tem za državo tako do-bičkanosnem podjetju. Okoli 15. nov. m. 1. pride okrožnica, v oddelke za izdelavo cigaret, da se prične nadurno delo z 19. nov. do 31 dec. Ni se vprašalo delavstva je-li s tem zadovoljno ali ne, marveč so nam kar zapovedali! Isti gospodje so pa dobro vedeli, da predno poteče par mesecev, bo dela zmanjkalo še za navadne ure. In res, danes je nam odpovedano, 90 delavkam, ki bodemo nekatere že z prvim prihodnjega meseca, nekatere pa z 20. febr. na cesti brez vsakih sredstev, in to v času, ko se ne dobi nikjer nobenega dela. Sedaj so pa ti gospodje toliko pogumni, da nam očitajo, češ tako ste rade delale nadurno delo, sedaj pa imate! Delavstvo se meče na cesto, delo se brezvestno uničuje. Smodk se izdeluje komaj za ime, in še za te se hvalijo, da se z majnikom nehajo, trafike so pa prazne. Le nekaj srbskih ,,To-tenstiftov“ imajo v zalogi. Stari kadilci še niso pozabili, da so se ravno v ljubljanski tobačni tovarni izdelovale najboljše smodke, pa bi se še lahko, saj je dovolj dobro izvežbanih delavk, kar je seveda s tem, kar imajo zdaj na razpolago, nemogoče. Menda poberejo iz cele države in izven države ves najslabši tobak za Slovenijo. Kar so imeli dobrega, so kar v balah poslali neznano kam. Saj Slovenci so se navadili kaditi v vojnem času bukovo listje. Govori se, da gre g. ravnatelj v kratkem v pokoj. Ce inia on na vesti vse te nerodnosti, potem naj ve, da se bo storjena krivica i na njem maščevala. Ako pa nima besede, kakor sam trdi, ampak da pride vse iz „Biograda“, je potem na mestu? Cernu ga država plačuje? Ce niso' gospodje v Biogradu vec zmožni voditi podjetja, naj poberejo kopita pa naj vse prepustijo delavstvu, saj so tudi inteligentni vmes in šolsko izobraženi, pa bodo bolj vestno in točno vse vodili v prid državi in- delavstvu. Delavstvo je lahko brez takih gospodov, ki jim samo škodujejo.11	(Sledi	podpis.)
Predpustne sanje »Slovenskega Naroda«. Po novi razdelitvi naše države ina »oblasti« je pripadlo tako-zvano »Medmurje« pod mariborsko okrožje. Vsled dodelitve tega kosa zemlje, ki je doslej spadal pod hrvaško vlado v Zagrebu, pod slovensko upravo v Mariboru iso izrekli nekateri listi bojazen, da bo prišlo med Slovenci in Hrvati do sporov vsled uradnega jezika, češ da bodo Hrvatje pošiljali v Maribor razne vloge v hrvaškem jeziku, marilbor-ski uradniki pa bodo odgovarjali nanje v slovenskem jeziku, ker hrvaško ne znajo. V ta spor je posegel
tudi »Slovenski Narod«, ki je ravno na pustni torek napisal sledeče: »Z vso odločnostjo odklanjamo nacionalne spore med Hrvati in Slovenci. Danes ni slovenske stranke, razven slovenskih radičevcev okoli »Avtonomista«, da zagovarja asimilacijo hrvatskih kmetov v Medji-murju po slovenskem življu (— poslovenjenje Hrvatov v Medjimur-ju).« — Tako se je »Slovenskemu Narodu« na pustni torek popoldne sanjalo. Mi ne zagovarjamo in ne zahtevamo prav nobene »asimilacije« (= poslovenjenja) Hrvatov, ampak bomo prav zadovoljni, če bodo vsaj v Sloveniji zopet prišli do besede Slovenci. Posdbno zadovoljni pa bomo, ko bo Ljubljana zopet postala slovenska in ko se bo otresla tiste trapaste »jugoslovanske« megle, ki se vseda na Ljuibljano vsak dan iz uredništva »Slov. Naroda«.
Kaj je »podrum«? »Slov. Narod« očita nekemu slovenskemu listu »podrumsko« neresnost. Kakor vise kaže, »Slovenski Narod« ne zrna več slovensko. »Podrum« se pravi po slovensko klet. — Tako slovenski časniki nalašč vpeljujejo v slovenščino tuje besede za naše lepe domače izraze, isamo da bi se prikupili Srbom. Srbi 'seveda kot ponosni in samozavestni inoižje pa tako vsiljivost in klečeplazenje odločno odklanjajo in pišejo v svojih listih samo srbsko. — Tudi »Jutro« se je na pepelnično srodo zjutraj baviloz nekim »pitanjem«. Bog ve, kaj je »pitalo«? Ali svoje bralce ali teleta?
Žarek luči je obsijal »Slovenski Narod« dne 4. t m. Z ozirom na vladno ibedarijo, ki ni izplačala uslužbencem državne železnice prvega marca njihovih plač, je namreč »Narod« napiisal isledeče stavke: »Železniška uprava je v nedeljo izplačala prejemke uslužlbencem 'državne železnice. Vprašamo sedaj, kdo je bil tista brintna glava, ki si je izmislila v svoji birokratski omejenosti ono omiinojmo (= uisodmo) brzojavko, ki je brez potrdbe revol-tirala celokupno naše železniško osebje? Opozarjamo g. železniškega ministra na tega moža, ki zasluži, da ga pošteno prime za ušesa. Gospodu ministru povemo na vsa usta, da škodujejo takšni upravni tepci s svojimi predpotopnimi metodami državni misli več kakor ducat Štje-panov Radičev.« — Takih »svetlobnih žarkov« bi bil »Narod« še večkrat prav potreben, potem bi utegnil res še kdaj zopet postati »Slovenski Narod«. Danes bi pa ibolj zaslužil naslov »Jugoslovanska Megla«.
Brezposelnost v Ljubljani. V Ljubljani se brezposelnost vedno bolj širi. Vse delo počiva, zlasti zato, ker se zaradi nerodnega stanovanjskega zakona nič ne zida.
Vsak slovenski federalist in republikanec bodi član »Združenja slovenskih avtonomistov*4!
»Upor titanov«. Da bodo naši naročniki poučeni tudi o tem, kaj pišejo o nas nasprotniki, ponatisku-jemo danes iz uvodnika mariborskega »Tabora« od dne 4. marca sledeče: »Za prihodnje volitve se formira nova slovenska_ stranka, ki ibo izkušala nadomestiti politično odsotnost republikanskega brodolomca dr. Novačana. Nepaženo m v vsej tišini ise je izvršil upor političnih titanov (= velikanov), ki nas spominja na mitološka ligende o uporu titanov, ali — v krščanstvu — an-geljev. Uprli so se slovenski avtonomisti. Delj 'pasa jih je redila in negovala klerikalna stranka, smatrajoč jih za zadnjo retzervo, ki naj priskoči na pomoč, kadar ibo v boju za slovensko avtonomijo najlbolj trelba take intelektualne elito, kot jo tvorijo po svojem najboljšem mnenju gg. Prepeluh in tovariši. Dolgo časa so avtonomisti solili pamet »slovenskemu ljudstvu«, to se pravi, čita-teljem „Avtonomista“. Dolgo časa so čakali, da klerikalna stranka izbojuje 'boj za avtonomijo Slovenije.
Štev. 10.
»AVTONOMIST«
Stran 3.
Čakali so in se niiso učakali(!l). Naveličani vsega in prekipevajoči od bujnih, virulentnih sil sainosloven-stva, človečanstva in republikansttva, so se naposled uprli in so sklenili stopiti v slu/Jbo močnejšega gospodarja: Stipe Radiča. Upor avtono-miističnih titanov in solilcev slovenske pameti so prvi zabeležili naši klerikalni listi, ki so seveda neprijazno zarenčali nad njimi. Te dni se je »Slovenec« tudi načelno spopadel ž njimi in človečanski veleum Prepeluh bo že skrbel, da bo poslej še več takih bitk, v katerih se bodo iskrili patentirani »uma meči« naše mile Slovenije. Upor avtonomističnih »titanov« proti gospodarici slovenske samoodločbe, svdbode in državnosti SLS je prva farca tik pred novimi političnimi dogodki. Le da bo nov položaj izključeval komedijante, zakaj komedijantstva je bilo dovolj v izadnjih letih (posebno pri demokratih!) Da bo slovensko ljudstvo sprejelo človečansko-reipuibli-kansko družbo potujočih titanov g. Prepeluha in tovarišev tako, kakor si zasluži, ne dvomimo. Prepeluhov boj za samostojno slovensko dflžavo menda ne 'bo pretrašil preveč niti samega dr. Korošca, ki veled svojega počasnega dela za avtonomistično zveličanje Slovenije odbija titana za titanom in množi število Radičevih glumačev med Slovenci. Najmanj pa prestraši nas, ki si nikdar nismo dali soliti pameti iz Prepeluhove oblačilnice (kakšna silna škoda!) — Glavni direktor demokratskega časopisja v Sloveniji, kamor spada tudi mariborski »Taibor«, je g. dr. Kramer. Ali res nima nikogar, ki bi ga poslal v Maribor, da 'bi »tabori tom« nekoliko osolil pamet? Tz vse pisave »Tabora« pa se vidi, da točijo v mariborski »Grajisiki kleti« jako ddbra in močna vina, ki delajo štajerskim vinogradnikom vso čast.
Na napade po raznih listih, kakor n. pr. danes 'enega objavljamo iz „Tabora“, zaradi pomanjkanja
prostora danes ne moremo odgovarjati. Počakali bomo, da se bo nabralo več takega perila in potem bomo napravili „veliko žehto“.
Iz lielgrada poročajo, da otpo-zicijonalni blok, ki bi naj zrušil sedanjo vlado, še vedno ni gotov. Težave za njegovo ustanovitev so velike, na drugi strani pa nič ne vemo, kaj bodo proti nameravanemu ibloku ukrenili radikali, ki imajo danes vso vladno moč v rokah.
Srbska radikalna stranka ima tudi med Slovenci svojo podružnico.
V	»Radikalu«, glasilu te silbske podružnice beremo, da je imel njen odbor dne 28. febr. t. 1. sejo »oblastnega odbora« in pravi uradno poročilo o njej dobesedno takole:	»Po
seji oblastnega odibora se je zaključilo, da potuje g. Grafenauer, predsednik, g. Stefanovič, tajnik in g. Jenko, kaplan, predsednik krajevne organ. Kostanjevica v Beograd, da informirajo centralo o političnih prilikah v Sloveniji. Odhod delegacije v Beograd. Delegacija gg. Grafenauer, Stefanovič in kaplan Jenko je odpotovala 29. februarja v Beograd.«
Važno za izseljence. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu svari pred izseljevanjem v Brazilijo. Razni ljudje olbetajo izseljencem lepe plače na plantažah za pridelovanje kave, toda plače so zelo slabe in hrana slaba in nezadostna. Posebno se je treba varovati takih sleparjev, ki obetajo izseljencem, da jih bodo spravili iz Brazilije v Zedinjene države.
Nakup gozdov, desk, tramov in drv. Zaloga trboveljskega premoga In drv. Prodaja na debelo in drobno. - Plačljivo tudi na obroke.
DRUŽBA ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon itev. 220.
950.000	pl-nm8 lesa, produkcija v drvih in oglju pa je znašala v istem letu okroglo 900.000 pln m 3. Skupna vrednost produkcije v 1. 1921 se ceni nad 104 milijone dinarjev, od katere vsote odpade na zasebne lastnike najmanj 50 milijonov dinarjev, pri tem pa vštejemo za domačo potrebo uporabljenih 150.000 pl. nr za tehnične namene in 310.000 pln. m3 za kurjavo. Ce pridelkov razven lesa v vrednostnih številkah niti ne izračunamo, more biti vsakemu jasno, da je gozd za vsakega kmeta v Sloveniji glavni vir dohodkov in to ob minimalnih' produkcijskih stroških.
Sedaj pa poglejmo gospodarsko bilanco mlekarstva in bodemo hitro spoznali, kje vso velikanski dobički. G. Žaren ceni, da bo znašal v kratkem izvoz mleka dnevno 45.000 1, a vrednost letnega izvoza 70 milijonov dinarjev. Po tem računu bi vrgel kmetu liter mleka 4 dinarje, a dvomim, da bi bila ktera mlekarna v stanu, to ceno res dovoliti. V kolikor je meni znano, plačujejo mlekarne po 2.75 do 3 dinarjev.
Ako hočemo postaviti kalkulacijo za produkcijske stroške, smemo opravičeno vzeti v obzir cene, ktere bi kmet obsegel, če bi prodal to kar rabi za žival. Ena krava rabi na dan 15 kg sena (otave) 1 kg otrobov ali tropin, postrežbo pa cenim dnevno samo 10 kron. Ce računam seno po 5 kron, otrobe ali tropine • po 10 kron in postrežbo 10 kron, znašajo produkcijski stroški, ne uračunajoč vloženi kapital, dnevno 95 kron a v 365 dneh 34.(575 kron. Maksimalno smemo računati dnevno molžo krave na 6 litrov mleka in sicer v letu, 270 dni, ker traja čas odstavitve 6 tednov pred teietom in 6 tednov po teietu. Letno smemo tedaj računati, da da krava 1620 litrov mleka, kar odgo-
varja po ceni 16 kron za liter, ktera ,cena pa ne drži, vrednosti 25.920 K in če vzamemo v poštev še 8000 K kot izkupiček za teleta, dobimo končno vsoto 33.920 kron. Pri kalkulaciji nisem upošteval stele in slame med izdatke in ne vrednost gnoja med dohodke, ker se te dve postojanki obojestransko smeta vzeti v isti vrednosti.
Iz navedene kalkulacije je razvidno, da je bilanca mlekarstva v kmetovem gospodarstvu pasivna in je s tem ovržena trditev g. Ža-rena o velikih dobičkih, ki jih ima kmet od mlekarstva.
Ta račun se tudi ne izpremeni, če bi hotel izračunati letni prirastek na vrednosti živali, ker bi moral v tem slučaju računati amois tizacijo vloženega kapitala za hleve, dveletno rejo telic in obrestova n ja vrednosti živine.
Stara stvar je, da kmeta zavida meščan in delavec in oba obračata nanj pozornost davčnega vijaka. Ako pa celo organ oziroma ravnatelj naše največje zadružne organizacije s podobnimi članki_ podpira mnenje o kmečkem dobičku, ni čuda, da se obrača potem javno mnenje kmetu v škodo.
Ne radi kakih osebnih, temveč, iz stvarnih razlogov, kot sin kmečkih starišev, sem smatral za potrebno dokazati, da se godi krivica kmetu, če se mu očitajo veliki dobički njegovega gospodarstva.
Ako bi na slični način analiziral tudi še druge panoge kmečkega gospodarstva, bi razven gospodarstva prišel do istih zaključkov in lahko dokazal, da je kmet trpin, ki mu le ljubezen do rodne zemlje daje moč do znojnega dela, ki pa še daleč ne žanje sadov v tisti višini, ki bi moglo odvagati njegovo trpljenje.
Stavbena delavnost in brezposelnost.
Gospodarstvo.
P. Cvenkel:
Namišljeni dobički slovenskega trpina.
V	„Narodnem Gospodarju11, glasilu Zadružne zveze je objavil dipl. eksportni akademik g. Franc Žaren dne 14. jan. 1.1. članek »Organizacija našega mlekarstva«, ki zasluži, da ga pobližje ogledamo. Ce bi držalo, kar piše g. Žaren, potem bi bil naš kmet res sreče" a naši davkarji še preveč dbzirni nasproti agrarnemu bogatinu. Med drugim piše do-slovno: »Jasno je, da ne vrže našemu kmetu noben pridelek toliko izkupička kakor mleko, tudi les ne, Ako računamo, da odpade od ca.
430.000	m3 lesa, ki ga producira letno Slovenija, na kmečki les komaj tretjina, kar bi odgovarjalo ca. 40 mil. dinarjev, vidimo, koliko večjega pomena je mlekarstvo za našega kmeta celo od gozdarstva.«
—	Gosp. Žaren obeta, da bode že prihodnje leto znašala vrednost samo izvoženega mleka in mlečnih izdelkov 70 milijonov dinarjev. Primera, ki jo je napravil g. Žaren med mlekarstvom in gozdarstvom, ne drži ne glede na to, da še da v navedenih številkah še precej debatirati, ne drži pa zlasti zato ne, ker je g. Žaren pozabil navesti produkcijske stroške; to se pravi, da je pozabil v svojem članku ravno na glavni kalkulacijski faktor. Zakaj? Zato, ker bi moral g. Žaren, ce bi navedel produkcijske stroške, priti do čisto drugega zaključka, kakor ga je nameraval kot vodja Zadružnih mlekarn d. d. v Ljubljani m bi moral biti končni rezultat ta, da od mlekarstva vživa koristi le trgovina z mlekom, ne pa kmet, ker mlekarstvo za njega pasivno bilancira. Tak način pisanja gospodarskih člankov je za našega kmeta naravnost kvaren in potrebuje korekture.
Slovenija ima glasom zemlja-rinskega katastra približno 6700 km2 gozda, od katerega je 89.78% last raznih zasebnikov, vštevši državne
gozde, gozde verskega zaklada, občin, škofij, cerkva itd. Kmetov, ki imajo izpod 50 ha gozda šteje Slovenija 157.968 in posedujejo 47.21 kur ali nad 70% cele gozdne ploskve Slovenije. Ne odpade tedaj na kmeta le ena tretjina gozdov, 'kakor trdi g. Žaren, temveč sedem desetin, vsaj tako navaja v 1. 1923 izšla knjiga »Gozdarstvo v Sloveniji«, ki jo je uredil naš priznani strokovnjak v gozdarstvu, g. nadsvetnik ing. Anton Šivic. Pri presoji dejanskega položaja pa ne gre za obširnost gozdnih parcel, temveč za vsestranske koristi, ki jih nudi kmetu gozd. Kaj pomeni gozd, ve najbolje tisti kmet, ki gozda nima, in je prisiljen nabavljati vse, kar gozd daje. Gozd je za kmeta zakladna shramba, boljši kot banka; iz te zakladnice črpa kmet leto za letom. Po zimi cepi in pripravlja drva, jih spravlja iz najodkladnej-ših jarkov in višin na kraje dostopnih prometnih potov. Spomladi čisti po snegu polomljeno drevje, si napravlja butare, a s čiščenjem smotreno povzdiguje vrednost gozda. Dalje daje gozd listje za stelo, travo, praprot, pašnjo, gozdna zelišča, sadove kot so storži, semena, brusnice, jagode, borovnice, maline, gobe itd., kjer imajo zlasti ubožni bajtarji možnost zaslužka, kar je neprecenljivega pomena in prinaša večje koristi revnim, kot razne mi-nisterske pomočne akcije.
Ce zadene kmeta nesreča n. pr. požar, povodenj, slaba letina, kam naj se revež drugam zateče kot v gozd, ki mu gotovo pomaga. Kmeta, ki nima zaraščenega gozda, podere vsaka nezgoda, kmet pa, ki ima les v gozdih, je trden in se mu ni treba bati gospodarske katastrofe.
Po navedbi preje omenjene knjige se je posekalo v Sloveniji v 1. 1921 za tehnične namene ca.
Ena najhujših nadlog za delavne ljudi je brezposelnost. Brezposelnost je vzrok telesnega in duševnega propada ne samo za posameznika, ampak tudi za cele rodbine, za celo družbo. Brezposelnost rodi zadolževanje, povzroča alkoholizem in nebroj zločinov, ker žene ljudi v obup.
Eden glavnih vzrokov brezposelnosti, zlasti po mestih, je popoln zastoj stavbne delavnosti. Pri zgradbi vsake še tako neznatne hiše zasluži cela vrsta rokodelcev: mizarji, zidarji, kleparji, krovci, steklarji, pleskarji itd. — vsi zaslužijo. Zaslužijo mojstri in pomočniki, ki svojega zaslužka seveda ne shranijo v celoti, ampak si zopet kupijo perilo in obleko in obutev in hrano. Tako zaslužijo zopet drugi rokodelci, tako da lahko rečemo, da od stavbne podjetnosti in delavnosti živi' takorekoč vse mestno prebivalstvo in velik del kmečkega, ki lahko proda svoje pridelke ljudem, ki zaslužijo.
Stavbinska delavnost po naših mestih pa danes skoro popolnoma počiva. Zakaj?
Iz enostavnega vzroka, ker stavba, zlasti stanovanjska, danes nič ne nese, ker ljudje ne zaslužijo toliko, da bi mogli plačevati tako visoke najemnine kakor so potrebne za obrestovanje zazidanega kapitala.
Dohodkov pa ni mogoče dvigniti, dokler ostane v veljavi sedanji stanovanjski zakon, ki določa nizke najemnine. Današnje najmnine so računane v papirnati veljavi, kakor so preračunani tudi dohodki mnogih ljudi v papirnati veljavi, hiša pa stane svoj deaiar v zlati veljavi. Tu se začenja navzkrižje.
Tega navzkrižja pa ne bo mogoče odpraviti prej, dokler ne bo postal sedanji stanovanjski zakon nekoliko bolj gibljiv. Ce bi javna uprava svojo nalogo prav razumela, bi morala reči: Mi moramo dvigati najemnine polagoma, polagoma ,pa tudi davek do tiste stopinje, da bo mogoče dati raznim nameščencem itd. take dohodke, da bodo tudi ti lahko plačevali take najemnine, kakor jih zahteva obrestovanje poslopij po današnji vredno-
sti. Kakor hitro bodo denarni ljudje videli, da se jim zidanje hiš itd. zopet izplača, bodo tudi zidali. Ce pa bodo ljudje zidali, bo zopet dovolj hiš in dovolj stanovanj na razpolago, da se ne bo treba ljudem več potikati po barakah in vagonih, vsak si bo svoje stanovanje zopet lahko svobodno izibral in kar je glavno: Brezposelnost bo v znatni meri omejena, s tem pa bo tudi omejeno moralno propadanje, ki ga v glavni meri povzroča brezposelnost.
*
Vinski vzorčni sejem se vrši v četrtek dne 13. marca v S<yniču na Dolenjskem. Otvoritev ob 12 uri opoldne po prihodu vlaka iz Ljubljane. Vinski trgovci in gostilničarji ne zamudite ugodne prilike za nakup dobrega in zdravega »Dolenjca«.
Cene živine v Ljubljani. Na
zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani so bile cene sledeče: Voli I. vrste do 14 dinarjev za kilo žive teže, voli 11. vrste do 13 dinarjev, IIT. vrste do 12 dinarjev, krave od 7 do 9 dinarjev, plemenski prašiči 6 do 8 tednov stari 700 do 1000 dinarjev par, pitani prašiči do 21.50 dinarjev za kilogram. Par dobrih težkih konj je veljalo 20.000 dinarjev.
Žitne cene v Vojvodini. V Novem Sadu velja: Pšenica 330 do 335 dinarjev, koruza 247.50 do 250 dinarjev, ječmen 315 do 325 dinarjev, fižol 680 do 685 dinarjev, oves 240 do 245 dinarjev, otrobi 190 do 195 dinarjev,* pšenična moka št. »0« pa 530 dinarjev.
Vrednost denarja. V Švici velja 100 dinarjev 7 frankov 25 centimov.
V	Zagrelbu velja 1 dolar 80 dinarjev,
1	lira pa 3 dinarje 40 para.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA
SLOVENSKIH AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po nainižjlh cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek in manufakture.
Obleke po meri se točno izvršujejo.
Stran 4.
»AVTONOMIST«
Štev. 10.
LJUBLJANA
0
THE REX CO
LJUBLJAIVA, GRADIŠČE lO.
Telefon Ktev. 268. NaJbolJSft pisalni, razmnoževalni In kopirni stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Harmonij
amerikanskega sistema, 10 registrov, z najboljšim in Čistim glasom naprodaj. Cena Din 5000'—. Vprašati je pri Ivanu Hribar, Zelimlje 26, p. Ig Studenec pri Ljubljani.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
|	Popolnoma varno na-	g
§	ložite svoj denar pri	g
■ ■ Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. ■ ■ g Id se je preselila iz hiše uršu- g S tinskega samostana poleg nunske g | cerkve v lastno novo palačo na ■ Miklošičevi c. poleg hotela Union. S
Hranilne vloge se obrestujejo po ■
6%	|
brez odbitka rentnega in invalid- g skega davka, v tekočem računu “
5'/,°/.	!
vezane za dobo pol leta	S
6'/a7o	j
in više po dogovoru.	■
Varnost za hranilne vloge je zelo do- ■ bra, ker poseduje Vzaj. pos. relativno ■ večino delnic stavbne delniške družbe ■ h6tela »Union« v Ljubljani. Vrhutega ■ je njena last nova palača ob Miklošičevi g cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zem- g ljišč v tu in inozemstvu. Denar se lahko J naloži po poštnih položnicah.	£
Nove lepe slovenske
knjige!
Ravnokar so izšle nove knjige :
Rrninn Povest G. Kel-ncgind pos!ovenil
dr. Joža Glonar. Cena Din 5'-
Občinsko dete
Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena dinarjev 15—.
Zeleni kader
Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal Ivan Zorec. — Cena Din 14'— Poštnina Din 1'— Tiskali in založili
].BIasniha aasl., Ljabljana
Breg št. 12.
Vse knjige se lahko naroče po dopisnici.
Knjige so res lepe in za ljudstvo zelo primer,le in zabavne.
CX30QQ0Q0000QQ00Q000000
Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom
..Politiha in zgodovina"
Tudi ta knjiga je izšla v založbi tiskarne
IBlasnikanasl., Ljubljana
Breg št. 12.
Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avtonomijo Slovenije, naj to knjigo bere!
Cena Din 30'—.
»ELIN«
{§383121
m
dražba za električno industrijo iz o.z.
s
s
E
ea
ea
I 0 s
i
gl
i i i
I
Gradi električne centrale in naprave.
Velika zaloga motorjev in električnega ma-terijala. - Cene izredno nizke. - Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
Ljubljana, Dunajska cesta 1, telefon št. 68. Maribor, Vetrinjska ulica 11, telefon št. 23».
Vse pisalne, risalne in Sol. potrebščine
dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic, Ljubljana Sv. Petra cesta st. 29.
Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg 20.
Velika zaloga stenskih ur budilk svetovno znane tovarne „Junghaus“. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure, izbira zlatnine, srebrnine in jedilnega pribOra.
Združene opekarne d> d. Ljubljana
Telefon 733.
naznanjajo, da so otvorile
v sredini mesta na Miklošičevi cesti 13 tovarniško zalogo vseh vrst opeke
lastnega Izdelka.
Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji ceni.
Edini titii pisalni stroj
L. C. Smith $ Bros
Mod. 8, brez najmanjšega ropot a. Zastopstvo:
LUDOV1K BARAGA
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.|I.
Ljudsko posojilnica
regr. zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
3 obrestuje hranilne vloge po najugod-| nejši obrestni meri, vezane vloge
C3
3
b
3
□
0
□
po dogovoru brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
3
31
13
13
13
13
13
3
13
3
a
s
h
0
3
3
3
3
3
0
0 0
=	psj
q Hranilne vloge znašajo nad R 150,000.000 — Q
^ . —
Lrtru-VLrrLJ~xrr_rrr‘j ““ *‘>l 1 “*
RRRPIRFIRRRFnFlHHHBElElElElEiaElElElElBEIBE]
Brzojavi: Zadrubanka.
Telefon štev. 367.
v Ljubljani
Aleksandrova cesta štev. 5.
Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo.
Izvršuje vse bančne posle najtoCne J e in najlculantneje
j Trgovska banka d. d., Ljubljana j
"	‘	   EKSPOZITURE	8	|	I
11	podružnice s	I Dunajska cesta 4* (v lastni stavbi)
■1	"	KAPITAL	IN REZERVE DIN 17,500.000.-
i Rakefci 'siovenjgradeč'	Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najhulantneje.
I Slovenska Bistrica	Brzojavil	Trgovska	Telefoni	i	139,	146,	458
Konjice,
IMeia-Dravogr.,
I
I
1
I