Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
Leto XVII. - Štev. 12 (837)
Gorica - četrtek 18. marca 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
,1
ii
Preosnova Morove vlade
Načelo »Divide et impera«, to se pravi razbijaj in razdvajaj enotnost nasprotnikov, pa boš zavladal in vladal, je že dolgo poznano. Poslužujejo se ga tudi nasprotniki Cerkve in katolicizma. Zavedajo se namreč, da je moč katolicizma v enotnosti načel, v edinosti mišljenja in delovanja na vseh področjih udejstvovanja. Zato pa skušajo to enotnost in edinost razbiti na ta način, da vnašajo med katoličane napačne ideje, zmedo, dvome, malodušje in strah.
Tudi pri nas na Goriškem in Tržaškem smo priča takim poskusom. Marksisti in komunisti se poslužujejo najrazličnejših načinov, sredstev, oseb, taktike in propagande, da bi dosegli svoj namen. Pri tem spretno izrabljajo našo naivnost, nevednost, naša čustva (narodna, demokratična itd.), zlasti pa našo komodnost.
Že nekaj let sem nam spet servirajo krščanski socializem, Kocbeka in njegove zmedene in zmotne ideje, ki jih je pred vojno propagiral v svoji reviji Dejanje, med vojno pa praktično uresničeval v Osvobodilni fronti; po vojni je podal svojo politično-versko podobo in svojo vlogo v OF v knjigi Tovarišija.
Ta podoba in vloga sta za katoličana nesprejemljivi; njegove trditve in analize so povečini zmotne; njegovi napadi in očitki na Cerkev, na cerkveno hierarhijo in na delovanje katoličanov so krivični in zlonamerni.
Kocbekove ideje se spretno pojavljajo v člankih nekaterih naših časopisov (do sedaj n.pr. večkrat v tržaškem Novem H-stu'): pridružene so namreč moralnemu Vrednotenju slovenskega partizanstva, slovenske komunistične revolucije ter zgodovinskih dejstev in oseb, ki so s tem v zvezi; to vrednotenje pa je vsaj neobjektivno, da ne rečemo kaj hujšega.
PROGRESIVNI KATOLIČANI
Zadnje čase so se začeli vedno pogosteje pojavljati izrazi kot progresivni (to je napredni) katoličani; vedno bolj govorijo o nekem »dialogu«, ki naj ga katoličani imamo s komunizmom, češ, saj je tako hotel pokojni papež Janez XXIII.; Proglašajo »nove, napredne« ideje, ki naj spremene odnos Cerkve in katoličanov do komunizma.
Zlasti nova tržaška revija »Most« je do sedaj skoraj v vsaki številki prinesla kak članek, v katerem so te nove zmedene in zmotne ideje bolj ali manj poudarjene.
Zanimivo je, da ta revija zelo rada povzema misli in ideje nekaterih dunajskih kulturnih sodelavcev. V 2. številki je Vladimir Vremec povzel »Misli o uporu« zgodovinarja Friedricha Heer-a.
Isti Vremec je nato v 4. številki povzel predavanje psihologa Wilfrieda Daim-a z naslovom »Levi katolicizem in komunizem«. Predavanje je čudovita zmes resnice in neresnice, napadalno kritična do nekaterih katoličanov, zlasti pa do pokojnega papeža Pija XII. in do cerkvene hierarhije.
Iz vsebine je jasno razvidno, da je predavatelj poln marksistične miselnosti: zanj socialni nauk Cerkve nič ne pomeni, kajti »ona bo priznala možnost socialističnega sistema in se bo verjetno sama začela socializirati« (njemu je torej komunizem fatalen pojav, nekaj, čemur se ni mogoče izogniti!). Zdi se nam, da je predavatelj Precej blizu herezije: papežu priznava le oblast vrhovnega učeništva, zanika pa mu oblast vrhovnega vladarja!
KDO IN KAJ JE VVILFRIED DAIM?
Vremec je Daima predstavil kot »enega izmed najvidnejših katoliških pisateljev«. V Novem listu je kritik E.Z. dejal, da je Paim »znani avstrijski katoliški mislec in Pisatelj«; drug ocenjevavec (O. B.) je izjavil, da je »ožji sodelavec kardinala Ko-niga, enega najnaprednejših na koncilu«; fecenzor — že v Kat. glasu — pa je pripomnil: »Res, članek, ki ga je vredno prebrati in iti vase!« (t.J. članek Je tak, da se mora bravec zamisliti, kam tako pisanje vodi; op. ur.).
Predavatelj je torej označen kot neoporečen katoliški javni delavec (torej je tudi vsebina članka neoporečna?). Težko pa si je misliti, da bi resen katoličan napisal tako malo katoliško oz. nekatoliško predavanje.
Kakšna je resnica o Daimu? On je katoličan, ker je pač bil krščen. Je doktor psihologije in ta poklic tudi izvršuje (baje ima privatno prakso). Napisal je nekaj del s tega področja, zlasti se rad spušča v psihoanalizo, vendar pa se udejstvuje predvsem kot publicist.
Nikakor pa ni smatran v Avstriji kot najvidnejši avstrijski katoličan in tudi ne kot katoliški mislec in pisatelj; skupaj s Heerjem pripada nekemu majhnemu krogu ljudi, ki skušajo biti »progresivni« in združiti katolicizem z marksizmom.
Niti najmanj ni ožji sodelavec kardinala Koniga, obratno, je celo nasprotnik njegovih konceptov in navodil glede udejstvovanja avstrijskih katoličanov!
Leta 1963 je izšla na Dunaju knjižica »Kirche und Zukunft«, v katero so prispevali članke Daim, Heer in sociolog Knall (Daim je napisal sestavek Rtickkehr zur Bruederlichkeit - Povratek k bratstvu). Kardinal Konig je vsebino knjižice obsodil kot nekatoliško; na nekem javnem zborovanju je namreč izjavil približno tole: »Ne vem, ali avtorji te knjige govore še v Cerkvi, ali pa že izven nje.« (Pri tem je mislil predvsem na Daima in Heerja!)
Takšna je torej resnica o Daimu!
SINCERUS
Osrednji dogodek v notranjem italijanskem političnem življenju je pred kratkim izvedena delna preosnova vlade, do katere je prišlo po dolgotrajnih pogajanjih med strankami leve sredine na e-ni ter med notranjimi strujami Krščanske demokracije na drugi strani. Do te preosnove je prišlo zaradi tega, ker je po izvolitvi Sa-ragata za predsednika republike ostalo nezasedeno mesto zunanjega ministra. Začasno je sicer zunanjepolitične posle prevzel ministrski predsednik Moro, toda istočasno so se vodila pogajanja, kdo, oziroma pripadnik katere vladne stranke naj prevzame zunanje ministrstvo.
Socialni demokrati so ga hoteli obdržati ali pa dobiti drugo nadomestilo, da ne bi trpelo ravnovesje med posameznimi političnimi silami. Socialisti so od svoje strani silili v to, da bi preosnova vlade ne zajela samo zunanje ministrstvo, temveč da bi vzela v pretres celotno razdelitev ministrstev z vključitvijo novih ljudi v vlado.
NAPORI ZA ENOTNOST V KD
Na drugi strani se je z volitvami državnega poglavarja pokazala v vrstah KD globoka razdeljenost in neenotnost, ki je praktično o-hromila vpliv te največje italijanske stranke. Ta razcepljenost je dosegla tako zaskrbljujoč obseg,
Hruščev prvič v javnosti po odstavitvi
Nikita Hruščev se je prvič po odstavitvi v lanskem oktobru spet prikazal v javnosti kot navaden državljan, ko je šel na volišče. Bil je v spremstvu svoje žene Nine Petrovne in časnikarju, ki ga je vprašal, kako se počuti, je odgovoril: »Počutim se tako, tako. 2ivim kot upokojenec.« Nikita Hruščev, ki ima sedaj 70 let, se je Moskovčanom, ki so ga videli, zdel shujšan, zelo postaran in brez veselega izraza na obrazu, ki so ga bili vsi vajeni pri njem. Ko so ga Moskovčani opazili, so mu priredili prisrčne ovacije in Hruščev je vsem z roko odzdravljal. Približali so se mu tudi tuji časnikarji in ga prosili za intervjuje. Odgovoril je, da jim jih lahko da, kadar hočejo, vendar do tega ni prišlo.
ghamu v državi Alabama protestantovski pastor James Reeb, ki se je s številnimi drugimi belimi in črnimi pastorji udeležil pohoda črncev za uveljavitev njihovih pravic. Skupina petih belih rasistov je njega in še nekaj drugih pastorjev tako pretepla, da je J. Reeb v bolnišnici umrl.
Naslednji dan, v petek 12. marca, se je zbralo v Washingtonu nad 4000 predstavnikov vseh veroizpovedi iz vseh krajev ZDA. Udeležili so se najprej cerkvenega obreda za pokojnim pastorjem Reebom, nakar je delegacijo predstavnikov vseh Cerkva sprejel predsednik Johnson. Predsednik Johnson pripravlja odločne ukrepe za zatrtje neredov v Alabami.
V Jugoslaviji ni svobode tiska
Jugoslovanske oblasti so pred dnevi aretirale docenta filozofske fakultete v Zadru Mihajla Mihajlova zaradi članka, ki ga je objavil v beograjski leposlovni reviji »Delo«. Mihajlov je sin ruskih emigrantov, ki se je rodil v Pančevu pri Beogradu. Na svojih potovanjih je večkrat obiskal Rusijo in napisal o njej razne članke. Med drugimi je tudi objavil v beograjskem Delu članek, v katerem pravi, da so prva koncentracijska taborišča bila v Rusiji ,in ne v Nemčiji ter da je prav tako Rusija prva začela preseljevati cele narode.
Jugoslovanske oblasti so te trditve smatrale kot žaljive za Sovjetsko zvezo in sam Tito je v razgovorih s predstavniki državnega tožilstva izrazil svoje začudenje, da se proti Mihajlovu ni takoj začelo s sodni jski m postopkom.
Sužnji v demokratični državi kot je Sev. Amerika
Vse dokler bodo beli ljudje zatirali črnce v ZDA, se ta država ne more smatrati za demokratično in pravično. Tista Amerika, ki nam je v marsičem za zgled, je te dni znova dokazala, da je v njej tudi mnogo gnilega. Rasne diskriminacije v A-labami so znova zahtevale svoje žrtve. Dne 11. marca je umrl v bolnišnici v Birmin-
Arabci grozijo Nemčiji
Med arabskimi državami je nastalo silno razburjenje, ko je bonska vlada kot protiukrep proti Egiptu sklenila navezati redne diplomatske odnose z Izraelom. Egiptovski predsednik Naser je zagrozil, da bo njegova vlada v tem primeru tudi pravno priznala Vzhodno Nemčijo, ostale arabske države pa je pozval, naj se mu v tem soglasno pridružijo. V ta namen je sklical na posvetovanje zastopnike vseh arabskih držav ter skušal izvajati nanje pritisk, da bi po njegovem vzgledu odpovedali vsako sodelovanje z bonsko vlado. Nekatere manjše države so si iz demagoških razlogov brž osvojile Naserjev predlog, toda druge so izrazile resne pomisleke o umestnosti in koristnosti takega koraka. Tunizijski predsednik Burgiba je odkrito izjavil, da bo njegova država sprejela tak ukrep edinole, če bo taka želja vseh arabskih držav.
Po zadnjih poročilih bo Zahodna Nemčija vzpostavila diplomatske odnošaje z Izraelom v kratkem, morda že v teku enega meseca. Izraelska vlada je stavila sicer nekatere pogoje (kot na primer nadaljevanje vojaške pomoči), toda glede na dejstvo, da gre za njeno zelo pomembno uveljavitev, je baje že dala svoj pristanek na nemški predlog.
da je najvišja cerkvena hierarhija smatrala za potrebno poseči vmes ter pozvati katoliške politične voditelje h kompaktnosti in redu. Preko vatikanskega glasila l’»Osservatore Romano« je resno opozorila voditelje KD, naj spet strnejo svoje vrste, ker imajo od njihove razdeljenosti korist samo nasprotniki.
Razumljivo, da klic ni mogel ostati brez odziva, kajti potreba po edinosti je v KD zelo pereča. Predsednik vlade Moro je brž stopil v stik z voditelji raznih notranjih struj KD ter se z njimi posvetoval, kako in na kakšni podlagi, naj bi se različna notranja gledanja vskladila in poenotila. Ker so socialisti zahtevali široko preosnovo vlade z vključitvijo novih ministrov (tudi socialističnih), je KD kot protiutež predlagala vključitev v vlado poleg poslanca Fanfanija še voditelja sredinske struje Scelbo. Razgovori in posvetovanja o umestnosti tako široke vladne preosnove so se vlekla več tednov, dokler niso stranke leve sredine prejšnji teden prišle do sklepa, da se menja samo dva ministra. Zunanje ministrstvo so dodelili Fanfaniju, ministrstvo za trgovino in industrijo pa je po predhodnem odstopu Medicija prevzel socialni demokrat Lami-Star-nuti.
POTRJENA ZAUPNICA VLADI
Tako preosnovana vlada se je brž lotila dela v zvezi z ukrepi za poživitev gospodarskega življenja v državi. Komunisti, katerim je bolj pri srcu načelo »čim slabše - tem bolje za nas« kot pa resničen socialni dvig, so v parlamentu predložili nezaupnico vladi. Odgovor parlamenta pa je bil odločno v prid vladi, ki je prejela 356 glasov.
Deželne volitve na Koroškem
Volitve v koroški deželni zbor, ki so bile preteklo nedeljo, niso prinesle bistvenih sprememb. Socialistična stranka je prejela 133.955 glasov, t.j. 49,3% (leta 1960 126.091, 48,42%). Imela bo kot do sedaj 18 poslancev. Prav tako bo avstrijska ljudska stranka, ki je zelo upala, da si bo pridobila 13. sedež, tudi naprej imela 12 poslancev. Zanjo je glasovalo 89.523 ( 32,9%) volivcev (leta 1960 86.454, 33,2%). Stranka svobode je ohranila 5 sedežev (36.493 glasov, 13,4%), komunisti pa ostali samo pri enem (7.502 glasov, 2,8%). Z ozirom na prejšnje volitve so nazadovali: leta 1960 so prejeli 7.770 glasov (2,98%).
Za Slovensko skupnost je bilo oddanih 4.272 glasov (1,6%). Ker je bilo za en poslanski sedež potrebnih nad 7.000 glasov, to pot Slovenci še niso prodrli s svojim zastopnikom. Avstrijski ljudski stranki, ki so jo do sedaj katoliški Slovenci na Koroškem podpirali, bi bilo teh 4.000 glasov zelo prav prišlo. Zaslužena kazen za stranko, ki ni hotela vpoštevati slovenskih interesov. Slovenci pa bodo gotovo od volitev do volitev napredovali. Začetek je bil storjen.
Most čez mesinsko ožino
V teku so pogajanja za zgraditev mosta čez mesinsko ožino. Doslej so potrošili že 100 milijonov lir za proučitev tega drznega, a vendar izvedljivega načrta, ki bo vezal Sicilijo z italijansko celino. Pri tem ogromnem delu bodo sodelovale poleg italijanskih še druge svetovne družbe, zlasti družba »Sverdrup e Parceli«, ki je zgradila največji viseči most na svetu čez Hudsonski zaliv. Tudi mesinski bo namreč viseči most.
POGREB
patra Prešerna
V torek 9. maca ob devetih dopoldne se je izvršila v generalni jezuitski hiši v Rimu pogrebna svečanost za pokojnini jezuitskim asistentom za slovanske narode in duhovnim vodjem Slovencev v tujini patrom Antonom Prešernom. Vsa jezuitska družina je spremljala krsto z zem-skimi ostanki pokojnika iz mrtvaške veže s prižganimi svečami in pela molitve za pokoj našega patra.
V nedeljo 7. marca zjutraj se je razširila po Rimu vest: Našega patra Prešerna ni več. Umrl je ob dveh zjutraj, skrbno pripravljen za srečanje z Gospodom. Kljub temu, da smo vest pričakovali, nas je vendarle vse presenetila. V zadnjem času se je njegovo zdravstveno stanje delno boljšalo. Bilo je zboljšanje pred koncem. Ob 11 dopoldne so ga položili na mrtvaški oder v prostoru v pritličju, ki je bil vsem dostopen. Od takrat dalje se je pričelo romanje Slovencev in drugih pokojnikcn'ih prijateljev in znancev, ki so prihajali, da se poslo\’e od dragega patra.
K mrtvemu Prešernu so prihajali vsi od najbolj preprostih do najvišjih svetnih in cerkvenih dostojanstvenikov. Kljub duhovnim vajam, ki so jih imeli tisti teden kardinali, so prihiteli k mrtvemu patru Prešernu kardinali Bea, Marella, Traglia in Slipyj. Kardinal Slipyj je opravil z gojenci ukrajinskega zavoda v Rimu žalne molitve v nedeljo zvečer. V ponedeljek pa so opravili enake molitve »parihido« gojenci za\'oda Russicum v Rimu pod vodstvom svojega rektorja češkega patra Ol-šerja.
Pogrebnih svečanosti so se udeležili poljski in litvanski škof, dalje nadškof msgr. Fogar, predstojniki raznih slovanskih zavodov, med njimi rektor hr\’aškega zavoda msgr. Koška, poljski poslanik Pape in številni drugi predstavniki slo\’anskih narodov. Iz Trsta je prihitel na pogreb msgr. dr. Škerlj. Prisoten je bil tudi stiperior slovenske podpro\’ince jezuitski pater žužek skupno s tajnikom mariborskega škofa preč. g. Ojnikom. Navzoč je bil ves odbor društva rimskih Slovencev »Slomšek«, vsi predstavniki duhovniškega zavoda »Slovenicum« s prorektorjem msgr. dr. Jezernikom na čelu, gojenci, slovenski duhovniki, redovniki in bogoslo\’ci, in vsi slovenski in slovanski verniki, ki so mogli priti ta dan, da se poslednjič po-slove od patra Prešerna.
Sveto mašo zadušnico je imel sedanji začasni predstojnik jezuitskega reda pater S\vain. Medtem ko so jezuitski patri zavzeli glavno ladjo kapele, so na desni bile slovenske šolske sestre z vrhovno predstojnico č. materjo Terezijo Vidan, dalje slovenske redovnice, ki so v drugih kongregacijah v Rimu in ostali slo\’enski verniki. V levi ladji pa so bili slovenski duho\miki in redo\miki, gojenci Germani-ca, in drugi verniki, ki so zasedli tudi vse ozadje kapele. V ospredju so bili čtani odbora društva Slomšek in razni predstavniki drugih narodov.
Čim je bil pater Prešeren položen na mrtvaški oder, je prejel pn’i slovenski pozdrav v slovo: šopek rdečih nageljčko\> zavit v slovenske trako\’e. Ta ga je spremljal vso njego\’o poslednjo pot. Pridružili so se mu še številni drugi: lep bel šopek slovenskih šolskih sester, šopki vrtnic in nageljčkov, še posebej velik šopek z napisom »Patru Prešernu — Rimski Stoven-ci« na črnem traku in velikimi slovenskimi trakovi, ki ga je poklonilo svojemu pokojnemu vrhovnemu predstojniku društvo rimskih Slovence\> »Slomšek«. Veliki šopek je pokril vso krsto pokojnika.
Nekaj po desetih je avto odpeljal dragega pokojnika k večnemu počitku v jezuitsko grobnico na rimskem pokopališču Verano. Jaz sem Vstajenje, tudi tisti, ki umrje, a veruje v me, bo živel vekomaj. S to molitvijo' vseh je pater Prešeren nastopil svojo poslednjo zemsko pot skozi večno mesto. Z isto molihnjo je legel na rimskem pokopališču v grob, kjer čaka vstajenja.	R.	R.
iz življenja Ctrl
Sv. oče obiskal rimsko župnijo
Sv. oče Pavel VI. je v nedeljo, 14. marca obiskal župnijo sv. Jožefa al Trionfale, kjer je bral sv. mašo v italijanskem jeziku. Še prej je sv. oče obiskal v tej župniji papeški zavod sv. Jožefa, ki ga oskrbujejo člani dobrodelne ustanove Don Guaneha. Tu je sv. očeta sprejel kardinal Traglia, pomožna škofa Pocci in Canestri in drugi cerkveni dostojanstveniki. Iz zavodske kapele se je nato razvila postna procesija do župne cerkve sv. Jožefa. V svojem govoru po evangeliju je sv. oče obsodil modemi laicizem, ki je prodrl že do samih cerkvenih vrat. Vzpodbujal je vernike, naj ljubijo Kristusa, ki je luč in rešitev sveta. Osebno je podelil vernikom in nekaterim bolnikom sv. obhajilo ter zapustil župniji svoj mašni plašč in kelih, večjo vsoto denarja za reveže in prenosljiv oltar za misijone. Sv. oče se je nato vrnil v zavod, kjer so ga gojenci prisrčno sprejeli. Poslovil se je od njih z željo, da bi ostali vedno zvesti naukom, ki so jih prejeli v zavodu in hvaležni vsem, ki skrbijo za njihovo vzgojo.
Zamenjava dveh mašnih plaščev
Ko je bil sveti oče še nadškof v Milanu, je v neki župni cerkvi pri pastirskem obisku maševal v dragocenem, bogato z zlatom pretkanim plaščem. Župnik mu je povedal, da mu je plašč daroval neki vojak, ki ga je dobil v bližini Zagreba.
Sveti oče je sedaj prosil župnika, naj vrne plašč kardinalu šeperju, da pride spet v posest zagrebške nadškofije. Župnik je takoj pristal na to. Sveti oče pa je dal izdelati drag mašni plašč, ki ga je izročil kardinalu Šeperju in ta ga je dal župniku milanske župnije. L'Osservatore Romano, ki je pretekli teden sporočil to novico, je prinesel tudi sliko, ki kaže to dvojno zamenjavo mašnih plaščev pred svetim očetom.
Ljubezniva gesta svetega očeta je našla velik odmev v svetu.
Umrl je kardinal Micara
V starosti 86 let je 11. marca umrl kardinal Micara, ki je bil dolgo vrsto let papeški nuncij v Belgiji. Ko je med nacistično zasedbo interveniral po nalogu Pija XII. za tamošnje Jude, je dosegel baš nasprotno: nemški nacisti so se še bolj razdivjali zoper nje. Nov dokaz, da dela Hoohhuth krivico papežu Piju XII. v drami »Namestnik«, ko mu očita, da bi moral javno obsoditi nemška grozodejstva. Papež Pij XII. je prišel do spoznanja, da bi bili javni protesti za preganjane Jude bolj škodljivi kot pa tiho delo za njihovo rešitev. Trenutno šteje kardinalski kolegij 102 člana.
Javna verska debata v Ženevi
Kardinal Bea in pastor Boegner sta se udeležila v Ženevi javne debate, na kateri sta odgovorila na vprašanja: Kakšne rezultate je dosegel vatikanski koncil na področju krščanskega zedinjenja?; kako pričeti razgovor in kakšne so njegove teme?; v čem obstoji zedinjenje Cerkve, ki ga želimo doseči?
Kardinal Bea se je najprej zahvalil Bogu za veselje, da je lahko pri tem razgovoru navzoč in je nato naštel pozitivne
P. Alighiero Tondi se je spravil s Cerkvijo
Leta 1952 je vzbudil veliko pozornost v Italiji in po svetu primer jezuitskega patra Alighiera Tondija, ki je odpadel od Cerkve, postal aktiven komunist in se dve leti nato civilno poročil s Carmen Zanti ki je sedaj komunistična poslanka v rimskem parlamentu za okrožje Reggio Emi-lia.
Pred nekaj časa pa je pronicnila vest — tudi naš list jo je prinesel — da bivši jezuit p. Tondi išče povratka v Cerkev. Bilo pa je treba premostiti več težav: njegov duhovniški celibat, njegov civilni zakon in odklonilno stališče Carmen Zanti, da hi se cerkveno poročila.
Cerkev je najprej p. Tondija oprostila dolžnosti celibata (kot je znano, je celibat cerkven predpis in ga zato Cerkev lahko vedno prekliče, dasi to stori le v redkih primerih); istočasno ga je prevedla v lai-ški stan, to se pravi, p. Tondi — čeprav ostane zaradi neizbrisnega znamenja duhovnik za vse čase in bi bila njegova duhovniško opravila, n. pr. sv. maša, vedno veljavna — ne bo smel v bodoče izvrševati duhovniškega poklica; vpoštevajoč, da se njegova žena ne bi hotela kot prepričana komunistka cerkveno poročiti, se je Cerkev poslužila »ozdravljenja v korenini« (sanatio in radice), kot to imenuje kanon 1138 cerkvenega zakonika in ki obstoja v tem, da je, ne da bi bila p. Tondi in Carmen Zanti dolžna obnoviti svoj zakonski pristanek, poveljavil njun civilni zakon, ki je postal tako veljaven tudi za Cerkev. To »ozdravljenje v korenini« je mogoče zato, ker si zakonca sama in ne Cerkev podelita zakrament sv. zakona, duhovnik pa Cerkev le zastopa in zakonsko zvezo blagoslovi, ko sta jo enkrat poročenca sklenila.
Na ta način je Cerkev p. Tondiju kljub temu, da. ima ob sebi neverno ženo omogočila, da bo v bodoče lahko v redu prejemal sv. zakramente in živel z mimo vestjo ob svoji ženi ter vršil svoje krščanske dolžnosti.
Upajmo, da bo Cerkev kot skrbna mati tudi mnogim drugim svojim služabnikom, ki so zabredli, na en ali drag način omogočila spravo z Bogom in mir vesti. Baje so nekateri koncilski očetje že sprožili ta problem in se ta sedaj nahaja v podrobnem študiju.
KARDINAL	SEPE
RIMSKE	SL
V teku običajne prireditve društva rimskih Slovencev Slomšek jev zadnjem času obiskal Slovence novi kardinal zagrebški nadškof dr. šeper. V uvodnem pozdravu je .predstavnik društva rimskih Slovencev poudaril novo pomlad, ki jo doživljamo v katoliški Cerkvi, ki jo naznanjajo poleg potovanj papeža Pavla VI. v Sveto deželo in v Indijo razgovori katoliške Cerkve z drugimi verami, posebej pa imenovanje 27 novih kardinalov. V kardinalskem zboru so sedaj predstavniki malih in velikih narodov, vseh ras in celin.
Med novimi kardinali je tudi iskren prijatelj Slovencev zagrebški nadškof kardinal Franjo Šeper. S Slovenci je bil vedno v številnih stikih in obiskal je že številne kraje Slovenije. Zato ga Slovenci iskreno pozdravljamo in mu prisrčno čestitamo k imenovanju.
Nato je slovenska deklica poklonila kardinalu šopek rož, predsednik društva pa je v daljšem govoru omenil življenjsko pot novega kardinala ter njegove letošnje jubileje: 60-letnico rojstva, 35-letnico maš-ništva in 5-letnico nadškofovanja, h katerim mu je iskreno čestital. Potem je spregovoril kardinal šeper, ki je omenil,
da imenovanje za kardinala predstavlja veliko čast in veliko odgovornost. Papež je z njim poudaril zlasti ljubezen do slovanskih narodov, ko je imenoval za kardinala njega, Berana in Slipyja. Omenjal je svoje stike s Slovenci, saj je sodeloval pri ustanovitvi ljubljanske nadškofije ter umestil prvega nadškofa Vovka; sodeloval je pri ustoličenju nadškofa Pogačnika, bil na proslavah v Sloveniji in ima povsod dobre prijatelje. Iskren prijatelj Slovencev bo ostal tudi v bodoče.
Hrvatov in Slovencev z. ostalimi katoličani v Jugoslaviji je sedaj nekaj nad 6 milijonov, relativno malo. Pač pa je zagrebška nadškofija med 2000 škofijami številčno šestdeseta po vrstnem redu na svetu.
Kardinal je nato omenjal naše naloge do papeža, kateremu se moramo izkazati hvaležni s tem, da izpolnjujemo njegove nauke in da smo zvesti katoličani.
Kardinal Šeper je na koncu podelil vsem prisotnim svoj blagoslov in se zahvalil za ljubeznivi sprejem. Nato se je s prisotnimi domače razgovarjal in med navdušenim ploskanjem zapustil dvorano.
Rimski Slovenci v teku lanskega koncila;
dosežke koncila kot odlok o ekumenizmu, vse kar je ekumeničnega v drugih koncilskih listinah, zlasti o konstituciji v Cerkvi, in predvsem številne stike, do katerih je prišlo po zaslugi koncilskih del in ki se v teh letih vedno bolj razvijajo. Razgovor je treba pričeti s predhodnimi poizvedovanji. Teme morajo biti predvsem teološkega značaja. Polnost edinstva, je zaključil kardi- . nal, je mogoče doseči samo v edinosti s škofovskim zborom in s papežem.
Pastor Boegner je priznal važnost odobrenih koncilskih listin, obžaloval pa je zamudo v odobritvi izjave o verski svobodi. Nato je razložil razmerje med sv. pismom in ustnim izročilom, kar je ena bistvenih tem, ki jih bodo morali obravnavati v razgovoru. Dodal je, da sta glavni točki razlik med protestanti in katoličani nauk o Petrovem prvenstvu in o blaženi Devici Mariji.
Pokojni p. Anton Prešeren S J in ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik 24. novembra 1963 v Rimu
Rimski Slovenci imajo med vsemi slovenskimi skupnostmi v tujini to veliko prednost, da pridejo v času koncila v stik tudi s slovenskimi višjimi pastirji. Zato je društvo »Slomšek« sestavilo svoj program za preteklo leto tako, da je izrabilo prisotnost naših škafov in jih povabilo tudi v dobi tretjega zasedanja koncila, da so prišli na društvene prireditve in govorili na njih.
Kot je znano, se rimski Slovenci zbirajo enkrat na mesec, ko imajo skupno sveto mašo in nato prireditev v svoji društveni dvorani. V obdobju tretjega koncilskega zasedanja so imeli- prvo prireditev dne 27. septembra. Novo kapelico in dvorano so dale brezplačno na razpolago ljubeznive italijanske sestre, ki imajo svojo hišo blizu trga Largo Argentina, to je v središču mesta. Kljub neugodnemu vremenu je prišlo na prireditev veliko število članov in prijateljev društva. Sveto mašo je daroval novi naslovni škof prevzvišeni dr. Janez Jenko, ki upravlja ozemlje Slovenskega Primorja. V svojem govoru v teku svete maše je poudaril važnost trdne povezave med Slovenci.
Sledila je prireditev v novi veliki dvorani. Potem, ko je društveni predsednik s toplimi besedami pozdravil vse tri prisotne slovenske pastirje in beograjskega nadškofa msgr. Bukatka, je slednji med velikim odobravanjem prisotnih prikazal odnose svojega predhodnika v beograjski nadškofiji, pokojnega dr. Ujčiča do Slovencev. Govoril je v slovenščini in iskreno poudaril, da je velik prijatelj Slovencev. Vsi prisotni so z naj večjo pozornostjo sledili njegovemu govoru.
Po petju pesmi in zahvali predsednika beograjskemu nadškofu je sledil družabni del prireditve. Navzoči člani in članice društva »Slomšek« so se zgrnili okrog škofov in se z njimi prosto razgovarjali. Iskrena domača prireditev je bila zaključena z blagoslovom, ki so ga prisotnim podelili skupno vsi štirje nadpastirji.
Druga prireditev je bila dne 25. oktobra. Na njej so rimski Slovenci proslavili katoliško Cerkev7 na Slovenskem.
Proslave se je udeležilo poleg članov7 društva veliko število njegovih prijateljev, ki so s tem pokazali, kako zelo se zanimajo za največje vrednote, kot so naša vera, naša beseda in naša domovina. Sveto mašo je daroval prevzvišeni nadškof dr. Pogačnik, ki je v pridigi poudaril pomen praznika Kristusa Kralja, ki ga je Cerkev obhajala .tisti dan in dolžnosti katoličanov, da delajo na to, da na vsem svetu zavlada Kristusovo kraljestvo.
V dvorani je nato sledila proslava. Za to priložnost je bila dvorana lepo okrašena. Na stenah so bili razmeščeni zemljevidi, ki so predočevali položaj, razvoj Cerkve, število župnij, redovnih kongregacij, glavne Marijine božje poti in sedanje stanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Na odru pa se je blestel, obsevan od žarometov velik slovenski šopek, ovit s slovenskim trakom, kateri je stal na mizi, ki je bila pokrita z lepim slovenskim prtom z vezeninami v narodnih motivih.
Predsednik društva »Slomšek« je po pesmi, ki jo je zapel moški zbor pod vodstvom dr. Šegula, pozdravil slovenske škofe ter poudaril pomen slavja tega dne in naloge, ki jih imajo rimski Slovenci do Cerkve na Slovenskem. Nato je prebral pozdravno brzojavko predstojniku društva, bolnemu patru Prešernu, društveni asistent pa vdanostno bizojavko svetemu očetu Pavlu VI, Sledila je deklamacija pesmi V tujini, ki jo je spesnil ljubljanski nadškof dr. Pogačnik. Ta je nato prišel na oder ter podal kratek prikaz razvoja katoliške Cerkve v svoji nadškofiji. Omenil je prve pričetke krščanstva in nadaljeval preko
obdobja sv. Cirila in Metoda do današnjih dni. Posebej je omenjal velike slovenske škofe, ki so vladali ljubljansko škofijo. Ob zaključku se je ustavil pri svojih neposrednih predhodnikih dr. Jegliču, dr. Rožmanu in dr. Vovku, ki so vodili vernike svoje škofije v eni najtežjih dob slovenske zgodovine.
Sledila je pesem Nocoj, pa oh nocoj, ki jo je zapel moški zbor, zatem pa je deklamirala slovenska deklica priložnostno pesem, ki so jo prvič izrekli mariborskemu škofu dr. Držečniku ob priključitvi Prekmurja mariborski škofiji.
Sledil je izčrpen prikaz življenja in dela katoliške Cerkve v mariborski škofiji, ki ga je podal omenjeni mariborski škof. Prevzvišeni je našteval škofe, ki so si sledili v vodstvu lavantinske, to je mariborske škofije, in zlasti poudaril velike dogodke, ki jih je povzročil mariborski škof Anton Martin Slomšek s tem, da je prenesel sedež lavantinske škofije v Maribor,
rešil slovenstvo na skrajnem robu domovine in sprožil pravi verski in narodni preporod. Prevzvišeni se je spomnil tudi stoletnice slovenskih šolskih sester, ki so pričele delovati pod Slomškom in ki so nato na tako plodovit način razširile svojo delavnost po vsej domovini in izven nje. Prevzvišeni je zaključil z željo, naj bi vsi pomagali z molitvijo, da bi imeli Slomška kmalu blaženega.
Sledila je pesem moškega zbora Kje so tiste stezice. Odlomek Gregorčičeve pesmi je deklamiral slovenski deček, nakar je kratko prikazal svoje apostolsko delo pastir slovenske Primorske, prevzvišeni dr. Janez Jenko. Zlasti se je zadržal pri možnostih povezave goriškega in tržaškega dela na Slovenskem. V njegovih besedah je bilo polno življenjskega optimizma in zaupanja v božjo Previdnost.
* * *
Na tretjo prireditev v teku koncilskih del so se pa Slovenci iz Rima zbrali 15. novembra. Sveto mašo je daroval mariborski škof dr. Držečnik, ki je v pridigi omenjal slovenske Marijine božje poti in prikazal nastanek in razvoj Marijinega svetišča na Ptujski gori. Vsem je priporočal, naj se vedno zatekajo k Mariji kot se zatekajo tudi slovenski verniki v domovini.
V dvorani pa je govoril v okviru misijonske prireditve nadškof msgr. Dosseh iz Toga. O podrobnostih te prireditve smo že poročali.
Zadnja prireditev društva »Slomšek« v preteklem letu je pa bila že po zaključku koncilskega zasedanja. Dne 6. decembra se je namreč udeležilo miklavževega večera 120 Slovencev. Potekal je v veliko zadovoljstvo vseh prisotnih. Sveti Miklavž je bil zelo radodaren in je z darovi razveselil vse, male in velike.
Društvo rimskih Slovencev »Slomšek« je s tem zaključilo svoj program za leto 1964. Z njim je izvršilo bogato versko in kulturno delo med Slovenci, ki žive v Rimu.
R.R.
IZ ŽIVLJENJA
«2?S253J
NAŠIH LJUDI
f Msgr. Stanko Premrl
V Ljubljani je 14. marca umrl 84 let star msgr. Stanko Premrl, eden največjih slovenskih glasbenikov zadnjih desetletij. Doma je bil iz Št. Vida pri Vipavi. Leta 1903 je bil p-osvečen v duhovnika. Na Dunaju je nato 1. 1908 dovršil študije na glasbenem konservatoriju in se nato vrnil v Ljubljano. Postal je ravnatelj orglarske šole in vodja pevskega zbora v stolnici. Bil je izredno produktiven (samo cerkvenih glasb je skomponiral nad 1000!). Njegovo stvariteljsko delo je povezano zlasti s cerkveno liturgijo, na področju svetne glasbe pa je Premrl predvsem komponiral za klavir. Kot pisec je od 1. 1902-1945 sodeloval zlasti v Cerkvenem glasbeniku.
ski družini. V mladosti ji ni bilo dano, da bi mogla zaradi nasilnega fašizma obiskovati slovenske šole. Toda vse to nasilje ji ni moglo zatreti ljubezni do materinega jezika, ki ga je obvladala kot malokdo.
V Avstralijo je šla za svojci, ki so si morali v dnevih fašistične nestrpnosti poiskati novo življenje v tujini. Doma je pustila veliko skupino prijateljic, znancev, sorodnikov, pa cerkev sv. Janeza Krstnika, katere oltarje je krasila redno vsako soboto, ko je še bila doma.
Na grobu se je v vznesenih besedah poslovila od nje ga. Hedvika Stanojkovič. Naj ji bo lahka avstralska zemlja!
Občni zbor slovenskega društva v Sidneyu
Kardinal Lercaro
o novem načinu bogoslužja
Bil je 16. januarja 1965. Potekel je mirno in lepo, čeprav ob pičli udeležbi. V sklop društva so po sklepu občnega zbora prešle tudi tri samostojno delujoče sekcije: Akcija za Dom, pevski zbor Škrjanček ter igravska družina. Upravni odbor je v preteklem letu izdal šolsko knjigo Prvi koraki, ki se je zelo hitro uveljavila med slovensko šolsko mladino po vsej Avstraliji. Društvo je skrbelo v Sidneyu za slovensko Slomškovo šolo in to kar na treh krajih. Novost je bila tudi slovenska do-pisovalna šola, ki je zajela 54 otrok. Poleg vsakomesečnih zabavnih prireditev je društvo pripravilo Materinski in Očetovski dan ter miklavževanje. Igravska družina je naštudirala dve igri, pevski moški zbor pa je nastopi! dvakrat v Sidnevu s koncertom, nato pa ga ponovil še v Wollo-gongu in v Melbournu. Nabavil si je tudi enotne narodne noše.
Akcija za Dom je že zjbrala preko tisoč funtov gotovine. Na splošno lahko rečemo, da je bilo zadnje poslovno leto eno najbolj uspešnih v zgodovini slovenskega društva v Sidneyu.
Novi odbor sestavljajo: Jože Cuješ kot predsednik, Lucijan Mozetič (doma iz Mirna) kot podpredsednik, A. Vodopivec je tajnik, Lojze Korošok je kulturni referent, pater Valerijan Jenko pa ima funkcijo šolskega referenta.
Bistvene liturgične novosti, ki so bile uvedene dne 7. marca za daritev sv. maše, je razložil v intervjuju bolonjski nadškof kardinal Lercaro, ki je hkrati predsednik pokoncilske ustanove za pravilno izvajanje koncilske konstitucije o liturgiji.
Najvažnejše dejstvo pri tej obnovi, je zatrdil kardinal, je uvedba živega domačega jezika. Bodoči rodovi bodo hvaležni koncilskim očetom II. vatikanskega koncila, ki so molitev Cerkve sprostili ovojev nerazumljivosti in nedojemljivosti.
V novi maši bo bolj očitna razlika med liturgijo besede in liturgijo darovanja. Prva se vrši na prižnici, druga na oltarju. To bo v obsežni obliki vplivalo tudi na cerkveno arhitekturo. Sedaj oltar ne bo več prenapolnjen s kipi, cvetlicami in svečniki ter z drugimi predmeti, ki tja sploh ne spadajo, marveč bo prišlo do preprostega oltarja, ki bo obrnjen k ljudstvu. Okrog bosta dve prižnici in sedež za celebranta, ki bo predsedoval in vodil skupnost vernikov.
Smrt primorske rojakinje v Avstraliji
Morda bo napravil izraz predsednik skupščine, ki je očitno laičen, komu neugoden vtis, toda gre za izredno star izraz, ki so ga uporabljali že v časih sv. Justina v začetku II. stoletja. Duhovnik namreč ne vrši v svetišču osamljene funkcije, marveč predseduje skupščini; je njen služabnik, tolmač, posredovavec in vodnik. Iz tega stališča raste občutek svobode in skupnosti, ki je lasten liturgiji.
25. februarja 1965 so v kraju Mona Vale pokopali zavedno Slovenko, ki je bila doma iz okolice Cepovana in je leta 1952 prišla v Avstralijo. Stara je bila komaj 39 let. Pisala se je Silvija Plesničar.
Rodila se je v pošteni in zavedni sloven-
Kanadski duhovniki pomagajo Južni Amerild
1548 kanadskih misijonarjev, ki pripadajo 24 škofijam1 te dežele, je vršilo lansko leto svoj apostolat v Latinski Ameriki.
lovenska delegacija iz Ljubljane na obisku v Gorici
f soboto 13. marca so prišli na prvi 'dni obisk v naše mesto predstavniki lavnih oblasti iz Ljubljane, podpredsed-izvršnega sveta SR Slovenije Janko Me, podpredsednik Beno Župančič, rejniška tajnika Vladimir Kadunec in dr. ftaik ter tajnik izvršnega sveta Bogo |rjan. Poleg teh so prišli še iz Nove pce predsednik občine dr. Joško Štru-fi. poslanec Vižintin ter predsednik kolega okraja Eržen.
Pa obmejnem prehodu pri Rdeči hiši ISoste sprejelo odposlanstvo goriške obte ter generalni konzul Jugoslavije v pu dr. Janhuba, nakar so vsi skupaj j^i v belo dvorano goriškega županstva. * je visoke goste sprejel predsednik de-fne vlade dr. Berzanti, goriški župan dr. plarotti, občinski odborniki ter prefekt lentaroli in drugi.
Predsednik dežele dr. Berzanti je po-favil goste iz Slovenije in poudaril pritiski pomen tega prvega obiska dežel-vlade iz Slovenije. Dejal je: »Trudili se za pospeševanje medsebojnih stikov kulturnem, gospodarskem in socialnem 'fročju. Tak razvoj pa sloni na miru, za terega so potrebni dobri odnosi med
sosedi. Naš sestanek nima posebnega delovnega programa, pač pa želi povečati medsebojno spoznavanje.« Dr. Berzanti je zaključil svoj pozdravni govor z željo, da bi temu sestanku sledili še drugi in da bi tako dosegli vedno večje možnosti za zboljšanje položaja obeh dežel.
Za njim je ljubljanske goste pozdravil goriški župan dr. Franco Gallarotti, ki je dejal, da se Gorica jasno zaveda svoje vloge v tem obmejnem pasu in da je zato premagala vso težo preteklosti in skuša s prijateljskimi odnosi rešiti važne probleme obmejnega prebivalstva.
»Imeli bomo priliko,« je dejal goriški župan, »obravnavati številne važne probleme od urbanističnega načrta Gorice in Nove Gorice, do telefonske povezave in problemov dvolastnikov pa do ureditve kanalizacije in izkoriščanja soških voda.« Zupan je nato še posebno poudaril velik pomen avtoceste Villesse-Gorica-Ljubljana ter zgraditev jedrskega ciklotrona pri Doberdobu, prožnost odnosov v izvajanju videmskega sporazuma ter željo po razširitvi obmejnega pasu.
Podpredsednik Slovenije Janko Smole se je nato zahvalil za povabilo in prisrčen
ng. Albinu Mozetiču v slovo
prijatelj!
velikega sveta se vračaš v tihi domači • Kot si se vedno rad vračal. Vračal G°rico, v Trst.
r našem mestu si prebil več let. Modro svetoval in pomagal pri kulturnem in 0svetnem delu. Tolikrat smo hodili po ,Qfi- Gledal si morje, mislil na njegovo ,n° in neizmernost. Čutil si, da bi mo-v velikem svetu mnogo doseči. Bil si r°kih obzorij. Poznal si tuje jezike. Svo-si ljubil. Nadvse si ljubil svobodo dostojanstvo člaveka.
'l«to si odšel preko tega velikega morja. % si pošteno, delal veliko. Postal si '°kovnjak v svetovnem merilu. In s tem Ponesel ime svojega malega naroda v R. v Uroki, bogati svet. Tam si bil kot et>lnik naroda, iz katerega si izšel — *r°da, daleč za morji. f-azdajal si svoje velike sposobnosti, svo-nadarjenost, svoje talente. A nikdar ni-P°zabil, kje je tvoj dom. Vedno si se ltli vračal. Med rojaki v Argentini si toliko različnih pogledov in toliko cj-nih naziranj. Vodil in povezoval si Tvoja beseda je bila stvarna, dobra, Hetniva.
t .
■ vseh daljnih poti si se vračal znova Znova v rodni dom svoje matere. Vračal Se v Gorico in prihajal v Trst. Obisko-s' prijatelje in znance, a obiskoval tudi S(e' ki jih nisi osebno poznal: obiskoval *°iake. Gledal in opazoval si obraze in Za izrazom oči. Hotel si razbrati iz srečanj, kaj je ostalo še pristnega in ^čega v srcih.
e‘e nekaj mesecev je od tedaj, ko si pri-
Prihodnji teden bodo v Katoliškem domu v Gorici
predavanja za starše
Predaval bo prof. Ivan Theurschuh iz Trsta.
Predavanja bodo istočasno za može in žene in sicer v torek, 23. in v petek, 26. marca ob 8,30 zvečer. V torek bo g. profesor predaval o temi: Stiske v sodobni družini, v petek pa: Družina in šola.
Prisrčno vabljeni so vsi starši in vsi zakonci.
Zaključno predavanje bo v nedeljo, 28. t.m. ob 4i: popoldne.
-sprejem ter poudaril, da si tudi sami želijo čim tesnejšega sodelovanja. Omenil je velik porast obmejnega prometa, za kar bo izredne važnosti čimprejšnja zgraditev avtoceste Villesse-Gorica-Ljubljana. Potrebni so zato še nadaljni stiki. Zaključil je z željo, da bi do prihodnjega srečanja prišlo v Ljubljani.
Gostje so si nato ogledali šole in zavode, dom onemoglih v Lqčniku ter bolničarsko šolo na šempeterski cesti, nakar so odšli na slavnostno kosilo v Pieris. Popoldne so obiskali še Videm, kjer so tudi obiskali občinsko palačo in bolnišnico, nakar so vsi skupaj preko obmejnega bloka pri Rdeči hiši odšli v gostilno Kekec na sv. Katarini, kjer je jugoslovanska delegacija priredila goriškim gostom večerjo.
šel na zaključno šolsko prireditev v naše mesto. Tudi tedaj si opazoval obraze in izraze ljudi. Ustvarjal si si sodbo o moči slovenstva in o ljubezni do njega v vseh tistih ljudeh. Gledat si v dno duš. Tebi ni bilo mogoče lagati.
Potem smo se vozili skupaj po poti proti Opčinam. Od tam si gledal na mesto. Živo so gledale tvoje oči modrino morja. Še stisk roke in — smo se ločili.
Spet si se -vrnil, a zdaj ne do Trsta. Tokrat nisi mogel do našega mesta. Zato Ti prinašamo mi pozdrav morja, njegovo modrino in vonj. Ko smo danes odhajali, je bilo morje čudovito lepo. Kako bi ga bil vesel, če bi ga gledal! — Prinašamo Ti tudi dih skalnatega Krasa, na katerem se prebuja prvo življenje, ki čuti pomlad. Na bregu, tam proti Opčinam, koder si se zadnjič vozil, pa so ie vcvetele breskve. Prinašamo Ti svetočo vejico v pozdrav, pozdrav z Brega nad morjem.
Naj Te spremlja ta cvet in vonj pomladi, ki si jo imel tako rad. —
Beseda nam zastaja, ko Ti moramo reči zbogom.
Dragi Albin, prosi pri Bogu za narod, ki Ti je bil tako blizu. Prosi zanj, da bi iz grenkobe in pesimizma ves radosten vzljubil lastno življenje, ga ohranjal in stopil prekaljen in prečiščen na poveličano pot proti soncu.
Vem, da bi bil ob taki sončni poti svojega naroda tudi Ti srečen. —
Ti pa boš ostal sredi med nami kot da nisi odšel.
Govoril 8. marca ob odprtem grobu prof. Jože Peterlin.
Veličastna maša v cerkvi Srca Jezusovega
V torek 16. marca, na praznik mestnih patronov sv. Hilarija in Tacijana, je bila v cerkvi Srca Jezusovega izredna sloves-nost. Goriški nadškof Pangrazio je skupno z vsemi mestnimi župniki, 15 po številu, daroval sv. mašo na čast sv. Hilariju in Tacijanu. Izredna slovesnost ie privahila v veliko cerkev zelo veliko število vernikov. Navzoče so bile tudi najvišje mestne oblasti, duhovniki, redovnice, zavodi in bolničarke. Semeniščniki so peli angelsko mašo, ostale mašne psalme, ki jih je bilo zlasti pred povzdigovanjem veliko, pa je lepo pel zbor darujočih duhovnikov.
Ob evangeliju je spregovoril gospod nadškof in poudaril velik pomen koncelebri-rane maše, ki ne obstoja v novosti obredov, ampak hoče poudariti enotnost Cerkve, ko je škof združen s svojimi duhovniki v eno. Izrazil je željo, naj bi Goričani posnemali svoje svete zavetnike, ki so prinesli luč sv. vere iz Ogleja in to vero izpričali s smrtjo. Naj bi vrnitev vseh meščanov h Kristusu pomenila tudi za Gorico novo dobo blagostanja in sreče.
Italijanski škofje o italijanskem filmu
Italijanski škofje so izdali posebno poslanico o moralni vrednosti italijanskih filmov, škofje priznavajo, da si italijanski režiserji prizadevajo za umetniško dobro izdelane filme in dosegajo znatne uspehe. Žal pa pri tem ne upoštevajo dovolj dostojanstva človekove osebnosti in se ne ozirajo na naravne in krščanske moralne zakone. Zadnji čas postajajo italijanski filmi, razen nekaterih izjem moralno vedno slabši. Škofje na koncilu so se pritoževali, koliko škode povzroča med njihovimi ljudmi italijanski film.
Zdi se, da italijanski filmi načrtno podirajo družinsko in moralno vzgojo ljudstva.
Vse to kvarno vpliva na ljudi, zlasti na mladino. Škofje pozivajo odgovorne kroge, naj izvajajo v praksi določbe državne ustave, ki prepoveduje predvajanje predstav, ki nasprotujejo morali (buon costu-me), katoličani pa naj bodo zvesti svojim krščanskim načelom. Za pospeševanje dobrih filmov bodo škofje razpisali posebno nagrado.
DRISKE
NOVICE
Vzgojni teden v Gorici je lepo uspel
Odkrita freska
V cerkvi sv. Kristine v Bolseni so odkrili fresko iz 13. stoletja, ki predstavlja znani čudež v tem mestu. Fresko so našli pri restavriranju cerkve na loku, ki loči kapelo evharističnega čudeža od kapele sv. Kristine.
Bil je drugi do zdaj, in kot upamo, ne zadnji. Tudi letos se je izkazalo, da so taki tedni koristni. Obisk je bil pred dvema letoma večji, a letos smo imeli vtis, da je bilo vse bolj prisrčno.
Dekleta so imela svoj večer 9. in 11. marca, fantje pa 10. in 12. marca. Prof. Theurschuh je tako enim kot drugim približal problem rasti mladega človeka v čistosti in poštenju. Obravnaval ga je z njemu lastno kompetenco in izkušenostjo modrega moža in izkušenega vzgojitelja. Ozrl se je na težave, ki jih ima vsak človek glede tega ter na nevarnosti, ki jih je posebno v sodobnem življenju nič koliko. Poudaril pa je tudi lepoto in srečo, ki jo prinaša urejeno življenje v poštenju in samopremagovanju. Končno je tudi pokazal, da vsega tega ne moremo doseči brez božje pomoči.
Poleg prof. Theuerschuha sta govorila še dr. Kazimir Humar fantom ter Jože Jurak dekletom. Obravnavala sta pomen vere v življenju mladega človeka. Vera in nevera sta vedno bili v zgodovini, verni in neverni ljudje so vedno živeli drug poleg drugega, živijo tudi danes in bodo živeli do konca sveta. Vse je na tem, da mlad človek prav izbere. Zato je življenjskega pomena, da se mladina odloči za Kristusa, ki je Pot, Resnica in Življenje. Filozofije minejo, politični sistemi se menjavajo, Kristusova beseda pa ostane, saj je sam izjavil: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.«
Končno je v teku razgovorov dozorelo še eno spoznanje: naši mladi ljudje se med seboj premalo poznajo, premalo je stika med njimi, premalo zdrave družabnosti. Krivda je precej v splošnem položaju, v katerem sedaj živimo. Seveda je zato potrebno, da bolj poživimo delo v naših verskih in prosvetnih organizacijah ter nudimo mladini priliko za medsebojna srečanja.
Zaključek vzgojnega tedna je bil preteklo nedeljo. Prišlo je zelo veliko število mladih ljudi, pa tudi mnogi odrasli, ki so se želeli udeležiti skioptičnega preda-danja. G. Jože Jurak je v navdušujočih besedah povzel misli, ki so bile v teku vzgojnega tedna izražene ter mladino pozval, naj bo čista ter poštena in naj jadra na valovih božje vere k svojemu Stvarniku, kateremu dolguje vse.
Sledil je
KULTURNI VEČER O EVH. KONGRESU V BOMBAYU
Naš stari znanec s Koroškega g. Vinko Zaletel je polno zasedeni dvorani Katoliškega doma pričaral v barvnih slikah veličastne dneve 38. evharističnega mednarodnega kongresa v Bombayu. Sledili smo korakom sv. očeta, zrli ogromne množice, ki so izpovedovale vero v evharističnega Boga pa istočasno tudi z grozo začeli doumevati, kaj je to lakota in pomanjkanje.
G. predavatelj je kot vedno svoje skiop-tično predavanje skrbno pripravil. Obljubil nam je, da bo prišel še trikrat, toliko si je namreč nabral slik na svojem dvomesečnem potovanju po Indiji in deželah Daljnega Vzhoda.
še isti večer je g. Vinko Zaletel predavanje ponovil v Števerjanu, v ponedeljek, 15. t.m. je pa obiskal Opčine in Dolino.
Kot nam poročajo iz Marij anišča na Opčinah in Doline, so bili tudi tam vsi udeleženci izredno zadovoljni s krasnim predavanjem o evharističnem kongresu v Indiji. Zaslužnemu in pogumnemu predavatelju vsa pohvala in priznanje!
Iz nadškofijske pisarne Z odlokom dne 28. februarja je Svet za izvajanje Liturgične konstitucije dovolil, da se berilo pri sv. maši v soboto po 3. postni nedelji lahko nadomesti z odlomkom iz pisma sv. Pavla Efežanom (VI, 10-17), ki se bere na 21. nedeljo po binko-štih, in je zelo primerna tudi za postni čas.
Ta odlok ostane v veljavi, dokler ne bo pripravljen nov red mašnih beril.
Deželna uprava za razvoj Goriške
V proračunu deželne uprave za leto 1965 je vključena tudi pomoč, ki jo bo prejela Goriška za svoj gospodarski in socialni razvoj. Proračunski osnutek, ki ga bo proučila posebna stalna komisija, predvideva predujem 2 milijard lir za zgradnjo avtoceste Villesse-Gorica, v pričakovanju, da bo država dala denar za to gradnjo.
Nadalje predvideva proračun prispevek 600 milijonov lir konzorciju za letališče v Ronkah ter nakup za eno milijardo lir zemljiških obveznic iz Gorice za olajšavo gradbeništvu. Ustanovili bodo tudi posebno finančno družbo za razvoj industrijske dejavnosti ter določili poseben prispevek za boljši razvoj obrtništva ter kmetijstva.
Brezuspešno vsako posredovanje proti odpustom delavcev
Sindikalni predstavniki tekstilnih tovarn iz Podgore in Ronk so se v četrtek 11. marca sestali z glavnim vodstvom Coto-nifido Triestino v Milanu, da bi posredovali proti odpustom delavcev. Predvsem je šlo za 277 delavcev podgorske in ron-ške predilnice, ki so že od lanskega septembra v dopolnilni blagajni in za katere so hoteli doseči podaljšanje dopolnilne blagajne še za nadaljne tri mesece. Vodstvo predilnice je prošnjo sindikatov odbilo.
Sindikalni predstavniki so tudi prosili za sprejem pri goriškem prefektu, katerega so naprosili, da hi posredoval za 600 delavcev, ki so bili poslani v dopolnilno blagajno v drugem obdobju. Tudi tem delavcem naj bi se dopolnilna blagajna podaljšala do 30. junija.
V ponedeljek 15, marca je prišlo še do novih odpustov.
Preureditev in povišanje pokojnin INPS
Ministrski svet je dne 16. marca odobril zakonski osnutek o preureditvi pokojnin INPS, ki ga je predložil minister za delo Delle Fave.
Zakonski osnutek ima veljavnost od 1. januarja letos in določa sledeče preosnove:
1. 20-odstotno povišanje pokojnin INPS;
2. 30-odstotno povišanje minimalne pokojnine INPS in sicer od sedanjih 12.000 na 15.600 za upokojence, ki niso še dosegli 65 let starosti, za one, ki so že prekoračili 65 leto od sedanjih 15.000 na 19.500. Upokojenci imajo pravico tudi do 13. pokojnine.
''^lllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllillillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllU^
MEJA
11
°spod Simon bi še premišljal žalostno 0 slovenske knjige, ako žandar mod ne bi spet silil vanj z novimi vpra-'Ji:
%
Cel,
morete pojasniti, za koga tiskajo :°vcu knjige v tujem jeziku?« ^°likor jaz vem, so te knjige v prvi .1 Namenjene prebivavstvu Spodnje Ko-
V«
vi njihov jezik razumete?«
Urnem.«
čudno. Jaz, ki sem Korošec, nisem el niti besedice, kadar sem poslu-^^akega vindišerja, vi pa morete brati Njihove knjige. Kdaj ste se naučili
h
v,
'‘V
Jezika?«
otroških letih.«
a® se rodili na Spodnjem Koroškem?« >y
l. res ne razumem in mislim, da
'J K
spremljevavca tudi ne.«
I ® ne razumete, ker ne veste, da se , Jezik govori tudi na oni strani Ka-
»Prvič slišim to. Res nisem vedel, da v Jugoslaviji govorijo vindiš oziroma da vindišerji govorijo jugoslovanski jezik. A tudi sedaj še ne razumem, zakaj bi se za nekaj vindišarjev morale v Celovcu tiskati drage knjige. In še veliko manj razumem, s kako pravico ste hoteli zaradi nekaj vindišarskih vasi premakniti mejo s Karavank na Slemenico. Mi morete tudi to pojasniti?«
»Vprašanje je neumestno in daleč presega okvir vaših pooblastil. Zato prosim, da me s takimi vprašanji več ne nadlegujete,« je gospoda Simona minula že vsa potrpežljivost, da bi ga tak nevednež zasliševal.
»Bomo kmalu ugotovili, kdo presega okvir svojih pooblastil,« je orožnik v zadregi zagrabil na spodnji polici šop taboriščnih listov, ki sta ga v zadnjem času gospod Simon in Nace z njim dobro založila. Nekaj časa je buljil v protikomunistične liste. Ker le ni mogel dognati, kakšne papirje ima v rokah, je zopet vprašal župnika:
»So to zaupna navodila jugoslovanskih
oblasti za postavitev nove meje na Sle-menici?«
Gospod Simon je dosledno molčal. Zato je orožnik kar sam delal zaključke:
»Kaj nam še treba prič? Ta propagandni material sam po sebi dovolj zgovorno priča proti vam. Kdo bi si mislil, da sle-meniško župnišče skriva tako nevarnega Titovega sodelavca!« je orožnik tudi te liste izročil svojemu tovarišu, da jih spravi v torbo in odnese v Bistrico. Gospodu Simonu je bila zaplenitev listov spet zelo pogodu. Naj odnese s seboj še te papirje, da se bo z njimi bolj osmešil! si je zopet mislil.
Končno je vzel orožnik v roke še »Slovenski Poročevalec«, ki ga je Nace s seboj prinesel. Gospodu Simonu je bilo nekoliko žal, da ni bolje pogledal, s kakšnimi listi ga je Nace hotel razveseliti. A sedaj je bilo že prepozno, žandar je že opazil, da je šlo za novo odkritje:
»Spet drug časnik! Je tudi la tiskan v Celovcu? Ne! Tu stoji drugo ime: Ljubljana. Kaj je to: Ljubljana?«
»Večje mesto onstran Karavank.«
»Je to drugo ime za Lavbach?«
»Tako nekako!« je bil župnik zopet kratek.
»List se torej tiska v Jugoslaviji! In to je za nas glavno! Več nas ne zanima. Imamo v rokah neovrgljiv dokaz, da ste v zvezi s komunistično Jugoslavijo in od ondod prejemate propagandne liste in navodila. Kaj takega si pa res nihče ni predstavljal. Bil je res že zadnji čas, da smo prišli. Upajmo, da še ni prepozno! Skoraj nehote smo sredi prastarega nemškega ozemlja odkrili pravo Titovo postojanko!« je svest si zmage škodoželjno, vzkliknil žandar.
Tudi Slovenski Poročevalec je dobil prostorček v narednikovi malhi. Ko jo je dobro zaprl, se je šef preiskovalne komisije pomembno ozri po pisarni in nato uradno dejal spremljevavcema:
»Ker smo po vsej verjetnosti odkrili važen center jugoslovanske propagande, odrejam, da preiščemo vso hišo od vrha do tal!«
Čuvarja postave in zakoniti predstavnik ljudstva so se dela nemudoma lotili. Ker v pisarni ni bilo več kaj pregledovati, so šli v klet. Razen podganjih odpadkov niso
ondi izsledili ničesar, kar bi ogrožalo varnost druge avstrijske republike. Na podstrešju je bilo veliko ropotije, a med njo niti ene puške in niti enega sodčka smodnika, da bi grmelo ob Titovem prihodu na Slemenico.
Tudi v kuhinjo so ponovno pogledali za primer, da bi preje česa ne opazili. Gospodu Simonu je bilo silno tesno pri srcu, ko je orožnik pritisnil za kljuko. Bal se je, da se je Nace med tem iz spalnice zatekel v kuhinjo. Na srečo je bila kuhinja prazna kot poprej!
Nace je res brihten! Med tem ko smo bili na podstrešju, je fant smuknil najbrž v klet, je dušebrižnik pomirjen občudoval Nacetovo spretnost v skrivanju. Se je pač v taborišču privadil umetnosti beganja.
Do kraja se je oddahnil gospod Simon šele v spalnici, ko v njej res ni nikjer opazil Naceta.
Fant se torej hladi v kleti! Ko bova spet sama, mu skuham lipovega čaja, da se revež ne bo prehladil! je dušebrižnik sam pri sebi pomiloval nesrečnega gosta in se veselil njegovega pametnega izmikanja.	(se	nadaljuje)
RZASKE
NOVICE
Pastirsko pismo tržaškega g. nadškofa
Tržaški gospod nadškof govori v pastirskem pismu za postni čas o dvojni samoti. Vsak človek potrebuje tiste samote, ki mu omogoča razmišljanje in pogovor z Bogom. Ravno postni čas nas navaja k taki samoti in zbranosti. Varovati pa se moramo samote ali bolje brezčutnosti za bližnjega, da ne vidimo njegovih potreb, da mu ne znamo reči dobre besede. Skratka, ne sme nam manjkati ljubezni do bližnjega.
Poleg tega so nekateri člani Slovenske skupnosti poslali županu interpelacijo glede pustne slovesnosti v Boljuncu, na kateri je prevladovala italijanščina, čeprav gre za domač običaj v slovenskem kraju.
Drugo vprašanje se tiče uradnih ur župana v dopoldanskih urah. Znano je namreč, da je župan zadnje čase na razpolago samo popoldne.
Sv. Križ
Nabirka za lačne po svetu v tržaški škofiji
Tudi za letošnji postni čas je gospod nadškof napovedal zbirko za lačne po svetu. Prihranke zbirajmo ves postni čas, morda v hišni hranilnik, izročili jih pa bomo za veliko noč. Pred Bogom imajo brez dvoma posebno vrednost tisti darovi, ki smo jih nabrali z raznimi odpovedmi v postnem času. Pokažimo čuteče srce za brate in sestre po svetu, ki trpijo pomanjkanje.
Marija Bogateč vd. Daneu učakala sto let
Prihodnjo soboto 20. t. m. bo v krogu svojih domačih slavila svoj stoti rojstni dan gospa Marija Bogateč iz Sv. Križa št. 291. Rojena v daljnem Gospodovem letu 1865 je prejela zakrament sv. krsta v župnijski cerkvi 6. dan po rojstvu, t. j. 26. marca istega leta.
Njeno dolgo življenje je bilo izredno težavno, saj je morala od zgodnje mladosti trdo delati; skozi dolgih deset let pred poroko si je najstarejša Križanka služila vsakdanji kruh z odnašanjem kamenja iz kamnolomov, od katerih je da-
nes večji del nedelavnih, zapuščenih in obraslih z robido. Leta 1890 je stara 25 let stopila v sv. zakon s sedaj že pokojnim Lovrencem Danevom in imela 12 otrok, od katerih so živi še štirje: dva sina in dve hčeri. Od slednjih ima prva 75 let, ostali pa so mlajši.
Sto let je izreden življenjski jubilej, zato pa tem redkejši. Marija Bogateč se z njim lahko ponaša, saj ima kljub temu še izreden spomin in je pri polni zavesti, čeprav je že dve leti zaradi starostne onemoglosti priklenjena na posteljo. Svojo hvaležnost izkazuje Bogu s tem, da moli rožni venec in večkrat pobožno prejme tudi sv. obhajilo.
Križani ji k njenemu prazniku iskreno čestitamo in ji želimo obilo božjega blagoslova.
Dolina — Pobude Slovenske skupnosti
Pri nas je sedaj zelo aktualno vprašanje naftovoda Trst—Bavarska, saj bo v ta namen razlaščenih več kot milijon kvadratnih metrov zemlje. Zaradi tega je razumljivo, da prizadete zelo zanima, kdo jim bo razlastil zemljišča (industrijska cona ali naftovodna družba) in po kakšnih cenah. Tega v tem trenutku nihče ne ve. Prizadeti gospodarji bi seveda radi videli, da bi zemljišča odkupila direktno družba za naftovod (SIOT), ker industrijska cona plačuje po nizkih cenah.
O tem tako važnem problemu je nujno potrebno, da se izjavi tudi dolinski občinski svet in nudi prizadetim vso svojo pomoč. Zato so svetovavci Slovenske skupnosti na željo samih prizadetih dali pobudo za sklicanje izredne seje občinskega sveta. Tozadevno vlogo so izročili županu 13. t.m.
Pismo “Primorskemu dnevniku,.
Naprošeni smo bili, da objavimo,
V nedeljski številki Vašega lista od 7. t. m. smo zasledili novico, da se domačemu pevskemu društvu »Lipa« obeta nov prosvetni dom. Brez dvoma bo to pripomoglo, da bo pevsko društvo utrdilo svoje prosvetno delovanje.
Preseneča pa nas zaključek članka, ki se glasi dobesedno takole: »Vsekakor bi dala hiša impulza posebno mladini, ki komaj čaka, da pride pod lastno streho.«
Iz tega bi se sklepalo, da mladina v Bazovici nima lastne strehe, niti lastnega društva. S temi besedami je šel avtor članka mimo zelo važnega dejstva: ignoriral je, da posluje v naši vasi že nekaj mesecev katoliško mladinsko društvo A. M. Slomšek pod lastno streho Slomško-
Slovenska skupnost v Trstu je odločno protestirala proti sodbi ustavnega sodišča v Rimu, ki je odvzela Slovencem pravico do lastne skupine v deželnem svetu. To pravico je deželni svet s sprejemom notranjega pravilnika priznal. Za Slovence je zelo škodljiva in krivična zlasti utemeljitev, s katero je ustavno sodišče razložilo svojo sodbo. V utemeljitvi je namreč rečeno, da ima edino država pravico izdajati določila za zaščito manjšine. Kdor ve, kako država, to je vlada ne naredi nič za našo manjšino, bo razumel, kako je sodba ustavnega sodišča nevarna. Ustavno sodišče odreka tudi deželi s posebnim statutom pravico do odločanja o zadevah slovenske manjšine, čeprav je znano, da je dežela Furlanija-Julijska Krajina dobila posebni statut ravno zato, ker živi tukaj tudi manjšina in ker se je italijanska vlada v mednarodnih sporazumih obvezala, da bo našo manjšino zaščitita.
PROTESTNA RESOLUCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI Svet Slovenske skupnosti v Trstu je z globokim obžalovanjem vzel na znanje poročilo, da je upravno sodišče v Rimu sprejeto priziv vlade, ki je izpodbijala 2. odstavek čl. 23 notranjega pravilnika deželnega sveta, kateri določa, da ima sveto-vavska skupina lahko tiuli enega samega svetovavca, če je izvoljen na listi slovenske etnične manjšine.
Svet Slovenske skupnosti ugotavlja, da je omenjeni odstavek pravno utemeljen s čl. 3 statuta za deželo Furlanija-Julijska Krajitm in s. čl. 3, 6 ter 10 ustave (tudi v zvezi z mednarodnimi obveznostmi), ki vsebujejo temeljna in načelna jamstva za enakopravni položaj ter zaščito pripadnikov manjšine in njenih predstavnikov. Svet Slovenske skupnosti meni, da je zato sodba ustavnega sodišča pravno neosno\’ana, v svoji utemeljitvi pa krhnčna za slovensko etnično manjšino, zlasti ker trajno postavlja slovensko zastopstvo v deželnem svetu v položaj neenakopravnosti in ker ne gre za nikakšen spor o pristojnosti med deželnimi in državnimi organi.
Svet Slovenske skupnosti izreka svoje začudenje, ker omenjeni 2. odstavek čl. 23 notranjega pravilnika izpodbija vlada le-
ve sredine, ki bi morala pokazati več razumevanja do slovenske manjšine ter izraža svoje ogorčenje, ker preti nevarnost, da bi vlada izpodbijata vse sklepe deželnih organov glede slovenske manjšine, ji s tem odrekala njene pravice v okviru deželne samouprave, ki je dobila posebni statut zaradi prisotnosti manjšine in ki bolj pozna potrebe ter probleme Slovencev, kakor osrednja vlada v Rimu, katera je doslej na tem področju prav malo naredila.
Svet Slovenske skupnosti pripominja, da imajo zastopniki italijanske manjšine v občinah z nemško večino na Južnem Tirolskem pravico do lastnih svetovavskih skupin, četudi ne dosežejo po pravilnikih predpisanega števila.
Ko svet Slovenske skupnosti protestira proti omenjenemu prizivu in sodbi, poziva vlado, naj poskrbi, da država odstopi deželnim organom, ki so v tem primeru pokazali razumevanje do slovenske manjšine, več pristojnosti na tem področju, odnosno naj sama čimprej izda ustrezne zakone za zaščito Slo\’encev.
Trst, 13. marca 1965.
K temu pripominjamo, da je res nujno potrebno, naj vlada leve sredine, ki deželi odreka pravico po urejanju manjšinskih zadev, sama izpolni svojo dolžnost, ki je po tem prizivu na ustavno sodišče še večja in nujnejša. Zvedeli smo, da ima Slovenska skupnost v načrtu važne korake na pristojnih političnih mestih. Pri tem uživa Slovenska skupnost podporo vse slovenske javnosti in gotovo tudi vse italijanske demokratične javnosti. Ne sme se zgoditi, da bi s Slo\’enci sklepali politične sporazume, nato jih pošiljali od Poncija do Pilata, to je iz Trsta v Rim, iz Rima pa v Trst, nihče pa ne bi nič naredit z izgovorom, da ni pristojen.
* * *
Vodstvo SDZ iz Gorice je poslalo v zvezi Z zgoraj omenjeno razsodbo ustavnega sodišča protestno brzojavko predsedstvu u-stavnega sodišča, predsedstvu ministrskega sveta in predsedst\m deželnega sveta. Sklicuje se na kršitev členov itatijanske ustave in na kršitev členov deželne ustave, ki naj bi jo ustavno sodišče zagrešilo.
A. O.
OBVESTILA
Cerkvena slovesnost v Sv.Križ
vega doma. Društveni prostori so odprti vsak večer vsej bazoviški mladini. V njih se redno zbirajo skoraj vsi fantje in dekleta iz Bazovice, Gročane, Peska in Drage. Ob nedeljah in praznikih pa zahaja v Slomškov dom tudi mladina iz drugih krajev.
Kljub temu, da je društvo še sveže, so se njegovi člani vrgli z vso vnemo na delo.
Ob priliki otvoritve Slomškovega doma je društvo dalo pobudo za tradicionalni tabor Slovenske prosvete. V novembru je na povabilo društva gostoval v Bazovici oder »Mladje« iz Celovca z Molierovimi Scapinovimi zvijačami. V decembru je društvo pripravilo veselo miklavževanje, na Silvestrovo pa prisrčno slovo od starega leta., V januarju je bilo dvoje predavanj : prof. Ivana Theuerschuha in Marija Magajne. Istega meseca je društvo organiziralo tudi zimski izlet v Sappado. V februarju je povabilo v goste igralsko skupino iz Boršta z veseloigro »Skupno stanovanje«. Tega meseca je pripravilo tudi en cineforum. Za pust je društvo organiziralo pustni sprevod in pustno večerjo v Slomškovem domu. Za ta in prihodnji mesec je v načrtu gostovanje goriške dramske skupine, in več predavanj s področja športa, zdravstva in vzgoje.
Vsemu temu naj dodamo še številne seje odbora, mesečne sestanke posameznih krožkov in spoznali bomo, da mladina v Bazovici ni ravno brez svojega društva in brez lastne strehe.
O nekaterih prireditvah (n. pr. o otvoritvi Slomškovega doma, o odru Mladje, o predavanju Marija Magajne o Finski, o gostovanju Borštanov, o pustni slavnosti) je poročal tudi Vaš list v mesečni prilogi Prosveta, v kateri je objavil tudi sliko Slomškovega doma.
Zato se nam zdi toliko bolj čudno, da se je mogel pisec omenjenega članka tako spozabiti. Prepričani smo, da je piscu to nehote ušlo. če bi to napravil namenoma, bi tako dejanje pomenilo žaliti in odreči zadoščenje številni mladini, ki vztrajno dela in si prizadeva, da bi združila v svojem društvu vse mlade Bazovce v vaško skupnost ter jih vzgojila v poštene in zavedne Slovence!
Bazovica, 14. marca 1965
Mladinsko društvo A. M. Slomšek Odbor
Za prvo postno nedeljo je vladalo med verniki v Sv. Križu praznično razpoloženje, saj so doživeli kar dva nadvse pomembna dogodka: začetek uvajanja bogoslužnih sprememb, ki jih predstavljajo deli sv. maše v slovenskem jeziku, in pa slovesno blagoslovitev in umestitev štirinajstih postaj novega križevega pota, ki jih je iz lesa umetniško izdelala priznana tvrdka Stuflesser iz St. Ulricha na Južnem Tirolskem.
Slovesnost se je začela kmalu po tretji uri. Takrat je č. g. pater Fidelis iz Gorice ob asistenci msgr. Škerla az Trsta, domačega dušnega pastirja in nekaterih duhovnikov iz bližnjih župnij začel z blagoslavljanjem novih postaj in križev više zadaj nad njimi. Sledilo je umeščanje, med katerim smo skupno premišljevali skrivnosti Kristusovega trpljenja in prav tako skupno molili.
Ko so bile postaje pritrjene na svoja mesta, je preč. g. pater, ki je slovesnost vodil, v lepih besedah orisal pomen dvojnega slavja in povabil Križane, naj radi zahajajo v cerkev in naj pravtako radi in pogosto opravljajo pobožnost sv. križevega pota, ki nudi vernemu človeku poleg odpustkov tudi izredno priložnost, da gre vase, razmišlja o svojem življenju in prosi trpečega Zveličarja odpuščanja.
Prvemu delu slovesnosti, ki se je zaključil z zahvalno pesmijo, je sledil drugi, ki ,se je celotnemu sporedu prav lepo prilegal: domači cerkveni mešani zbor je
za to priliko naštudiral in zapel šest I nih pesmi, od katerih so bile neka precej zahtevne. Bile so to skladbe V dopivca, Lojzeta Bratuža in drugih dateljev slovenskih nabožnih pesmi, ki s svojo presunljivo vsebino in tožno lodijo vsako leto znova vabijo k duh zbranosti in k bolj občutenemu premi vanju Jezusovega odrešilnega trpljenji Za ljubitelje slovenske nabožne glasb zlasti zborovskega petja je bil nedd nastop svetokriških cerkvenih pevcev jetno presenečenje, kakršno po okoli župnijah na Tržaškem redkokje dož Po drugi strani predstavlja nastop vzpodbudno dejstvo, ki priča, da jem kriški pevci cerkveno petje resno in njem z vso vnemo urijo in vadijo.
Koliko truda in potrpežljivosti stane vovodjo in pevce tak nastop, more s< le tisti, ki je kdaj osebno sodeloval, je znano, da zahteva priprava še skromnega sporeda veliko število pev vaj, ako naj bo njegova izvedba na še tako skromne omembe vredni širih Zato gre svetokriškim pevkam in pevi starejšim in mlajšim, kakor tudi nji! mu požrtvovalnemu pevovodji g. Af Verginelli, ki je spored marljivo naS ral, vse priznanje in pohvala z željo, & pri obnovljenem mašnem bogoslužju večjo vnemo sodelovali v božjo čast v lastno in duhovno korist vseh s' kriških vernikov, ki jim je lepota in tost mašne daritve iskreno pri srcu.
Radio Trst A
Spored od 21. do 27. marca 1965
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu. —
11.00 Veseli motivi v slovenski pesmi. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Gojko in Cvetka«, pravljica. Prvi del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. —
13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe. — 15.00 Znani pevci: Catherine Spaak. — 15.30 »Glas iz daljave«, radijska drama. — 18.25 Glasba s filmskih trakov. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Boš videu ti grješnik, kako bo hudo...«
četrtek: 12.15 Postne legende: Mal Vouk (3) »Pilatova hči«. — 17.20 Ital ščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: lekcija. — 18.30 Glasbena oddaja za dino, pripravil Dušan Jakomin. — Poglavja iz zgodovine slovenske knj nosti: Vinko Beličič: (21) »Prešernoh nimanje za ljudsko pesem«. — 20.35 »S ni dan«, radijska drama.
J
i
Ponedeljek: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. 17.20 Širimo obzorja: (8) »Začetek goriške nadškofije«. Napisal Rado Bednarik. — 20.35 Domenico Cimarosa: Dva barona iz Roccazzurre, komična opera v dveh dejanjih.
Petek: 11.34 Radio za šole (za II. njo ljudskih šol). — 12.15 Pomenek * slušavkami. — 18.30 Slovenski solis® 19.00 Italija in Južni Slovani v letih 1918: Miloš Vauhnik: (4) »Osebnost colčia Tommasea«. — 19.30 Postni gd1 (7) Dr. Kazimir Humar: »Mrliče P pavati«. — 20.35 Gospodarstvo in 1 Urednik Egidij Vršaj. — 21.00 Verski tivi v operni glasbi, pripravil Dušafl komin. — 21.30 Misli in nazori - 11 Franc Jeza.
Torek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 36. lekcija. — 79.00 Radijska univerza: Tone Penko: Kraška flora: (18) »Francoska grebenuša«. — 19.30 Postni govori: (6) Prof. Janez Vodopivec: »Jetnike reševati«. — 20.35 Kulturni odmevi -dejstva in ljudje v deželi. — 22.00 Slovenske novele 19. stoletja: Ivo Trošt: »Učitelj Gregor«.
,
Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Brali smo za vas. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 18.30 Slovenski skladatelji 20. stoletja: »Anton Lajovic«, pripravil Dragotin Cvetko. — 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar. — 20.35 Simfonični koncert orkestra »Alessandro Scar-latti«.
Sobota: 11.45 Ameriški odmevu. — Kulturni odmevi - dejstva in ljudje želi. — 15.00 »Volan«. Oddaja za av# biliste. — 17.00 Pevski zbori Furlani? lijske krajine. — 17.20 Drugi VatiW koncil. Poročila in komentarji o vesolj cerkvenem zboru. — 17.30 Pisani balo1 radijski tednik za najmlajše. — 19.15 žinski obzornik. Urednik Ivan Th( schuh. — 20.45 Zbor »France PreŠP iz Kranja, ki ga vodi Peter Lipar. Postne legende: Marijan Vouk (4)
I j en je ptice«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stoU trgovski L 30, osmrtnice L 50, vf? davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. W Tiska tiskarna Budin v .Gorici
Javljava žalostno vest, da je 14. marca preminul v Ljubljani slovenski datelj in naš vipavski rojak
IMsgr. STANKO PREMRL
Pokopali so ga 17. marca. V Gorici, dne 15. marca 1965
Za rodbino: prof. Rafko in župnik Stanko Pre|f
KNJIŽICA »ŠKOF SLOMŠEK« je izšla v drugi izdaji. Knjižica je na razpolago samo v knjigarnah in v Marijanišču, kjer je uprava. Cena 100 lir. Priporočamo.
NAŠA DARITEV: Na razpolago imamo samo še okrog 200 knjižic »Naša daritev«. Kakor znano, je v tej knjižici tudi 50 ljudskih cerkvenih pesmi. Novi red svete maše se všije v sredino in tako knjižica dobro služi svojemu namenu. Dušni pastirji dobijo knjižico v Marijanišču na Opčinah. Cena 80 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N. Pevma 10.000 v spomin pok. g. Kosič Benedikta. Blagega pokojnika se bomo spominjali v molitvi, za žive dobrotnike bomo pa prosili božjega blagoslova.
&
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob dokazih sočutja ob smrti našega ljubečega moža, očeh1 bratranca
ALBINA MOZETIČA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, zlasti pa msgr. Novaku, g. dr. Humarju in g. Jujj za vodstvo pogreba in vso skrb, g. prof. Peterlinu za občuteni govor ob Potem pa č. g. Kunstelju in vsem rojakom v Angliji za vso pomoč in tolaž^ težkih trenutkih, družbi Shell za njeno naravnost materinsko skrb zanj in drd ter vsem darovavcem cvetja in onim, ki so ga spremili na poslednji poti.
Gorica, 15. marca 1965
Njegovi sorod1'