14 -10- 2004
VESTI IZ VASI
je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja, odgovorna oseba župan, Jože Kokot.
Fotografije: Računalniški prelom: Tisk:
Naslov uredništva:
Foto Laura, Davorin Zorli ALINEA, Davorin Zorli s.p..
MA tisk d.o.o. Maribor.
Občina Gorišnica, Gorišnica 54,2272 Gorišnica, telefon: 02/743 11 11, e-mail: obcina.gorisnica@siol.net
Alinea, Davorin Zorli s.p., 2272 Gorišnica 80, fax:02/743 02 10, e-mail: alinea@siol.net.
Po mnenju Urada vlade RS se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5%.
Glasilo VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, kij ih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Tiskano avgusta 2004 v 1900 izvodih.
Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2004. Prispevke za naslednjo številko pričakujemo najpozneje do petka, 3. decembra 2004.
Naročanje oglasov:
Ui/OjthUc	Q
Župan občine Gorišnica, Jože Kokot
bčina Gorišnica praznuje letos 1 Jdeveti občinski praznik. Iz V/ obletnice izhaja, da smo mlada občina, ki pa lahko pokaže velike rezultate.
Občina in celotna lokalna samouprava lahko postane sama sebi namen, če nima finančne avtonomije in dovolj finančnih virov. Da se izognemo tveganju, da bi lokalne skupnosti ostale brez sredstev za opravljanje nalog, ki jim jih nalaga zakon, morajo biti finančna sredstva, ki jim pripadajo, določena ob istem času kot njihove pristojnosti. Tu je žal v Sloveniji zadeva še nezadovoljivo rešena in občine moramo dati svoj prispevek k čim hitrejši rešitvi te problematike.
Obdobje, kije za nami lahko označimo v občini Gorišnica kot čas napredka in razvoja. Na celotnem področju občine gradimo komunalno infrastrukturo, zagotavljamo prostorske možnosti za razvoj obrti in podjetništva, hkrati pa razvijamo in vzpodbujamo tudi kulturne in športne aktivnosti naših občanov. Zavedamo se, daje obrt in podjetništvo tisto gibalo razvoja, ki lahko v naši občini doprinese k še večji kakovosti življenja, seveda pa moramo ob tem dati še večji poudarek razvoju kmetijstva, turizma in ohranjanju kulturne dediščine.
V občini Gorišnica moramo vsakemu našemu občanu zagotoviti človeka vredno okolje v katerem živi. Zato se trudimo vsem zagotoviti osnovno infrastrukturo, kar pomeni predvsem ceste, vodovodne priključke, kanalizacijo in drugo. Tako v letošnjem letu adaptiramo večnamensko dvorano v Cirkulanah, nadaljevali bomo z izgradnjo kanalizacije, na novo bomo uredili ter asfaltirali več kot 6 km cest in nekaj tudi preplastili z asfaltno prevleko. Urejamo tudi industrijsko cono v Moškanjcih, ki bo kmalu pripravljena za razpalceliranje, ter iščemo potencialne kandidate, ki se bodo v njo preselili s svojimi proizvodnimi programi. Z industrijsko cono občina ne želi pridobivati sredstev z drago prodajo, ampak gledamo bolj dolgoročno, zato želimo doseči, da se v njo preselijo podjetja, ki so perspektivna in imajo dobre proizvodne programe ter kvalitetne izdelke in storitve. Tako bomo dosegli večjo zaposlenost naših krajanov in dolgoročno tudi povečanje števila občanov.
Pripravlja se tudi zemljišče za izgradnjo
in izvedbo projekta otroškega vrtca v Cirkulanah, nova občinska stavba v Gorišnici s poslovnimi prostori in kulturno dvorano, je v pripravi razpisa za izbiro izvajalca del. Pričela se bo tudi izgradnja mednarodnega mejnega prehoda Meje.
Na kmetijskem področju se ureja namakalni sistem in je vložena vsa potrebna dokumentacija na ministrstvu za pridobitev uredbe. Do sedaj je bilo veliko narejenega, za prihodnost pa seje potrebno zavedati, da nam želeni rezultati nalagajo tudi veliko obveznosti. Program dela za to mandatno obdobje smo sprejeli na občinskem svetu in ga bomo s pomočjo občinskih svetnikov in vseh občanov tudi uresničili. Še bolj občutljivi moramo postati za spodbujanje priložnosti za delo, postati moramo še bolj gospodarno naravnani, veliki poudarek pa moramo dati na varstvo okolja in premišljeno prostorsko urejanje tako v strogem centru občine kot tudi na ostalem področju lokalne skupnosti.
Zraven tega moramo v občini svoje aktivnosti usmeriti tudi k doseganju večje kvalitete življenja, dojeti moramo, da je kakovost našega življenja odvisna predvsem od naše pripravljenosti za lastne spremembe. V občini se tega zavedamo in zato bomo morali v bodoče poskrbeti ob zagotavljanju materialnih pogojev še za to, da bomo zagotovili več sredstev za razvojne namene. To je edina pot razvoja, ki pa bo uspešna le ob angažiranju vseh nas, ki v tem prostoru živimo in delamo.
Letošnje leto je posebno tudi zaradi vstopa Slovenije v Evropsko Unijo. Slovenija je danes uveljavljena in spoštovana država in s 1 .majem 2004 je postala del združene Evrope, ki združuje
več kot 450 milijonov prebivalcev. Zdaj smo delček Evrope, del prihodnosti, del tistih ljudi, narodov in držav, ki spoštujejo svobodo, demokracijo, varnost, blaginjo, razvoj in solidarnost. Na teh načelih zgrajen svet je dovolj velik za vse, kijih sprejmejo in za ta svet seje vredno truditi.
Zavedati pa se moramo, da moramo znati sodelovati za skupne vrednote in znati živeti z razlikami. V takšni družbi, ki nas sprejema kot enakopravnega in verodostojnega sogovornika, hkrati pa nam priznava našo različnost in našo kulturo,se ni potrebno bati za naš obstoj. Večja konkurenca in globalizacijski procesi pa nam morajo predstavljati izziv in priložnost za hitrejšo rast in razvoj.
Vsem občankam in občanom občine Gorišnica izrekam iskrene čestitke ob 9. občinskem prazniku ! Hkrati se zahvaljujem vsem občinskim svetnicam, svetnikom in še posebej občinski upravi za konstruktivno sodelovanje.
Iskrene čestitke pa izrekam tudi vsem prejemnikom občinskih plaket in priznanj.
Svoj nagovor ob 9. občinskem prazniku občine Gorišnica želim končati z osnovno mislijo iz naše vizije, ki pravi, da je naš skupni cilj živeti lepše in bolj kakovostno življenje. Za doseganje tega cilja pa moramo tudi sami veliko storiti in ob poznavanju dela naših občanov, naše ustvarjalnosti in vztrajnosti, sem prepričan, da nam bo s skupnimi močmi tudi to uspelo, kajti življenje je seštevek nenehnih sprememb, kijih zaznamujejo dogodki. Lepo je, če te doživljamo bogato, sprejemamo prijateljsko in praznujemo veselo.
Jože Kokot
Deveti praznih Občine Gorišnica
srednja občinska proslava ob •' j j/devetem občinskem prazniku občine Gorišnica je potekala na gradu Bori. Slavnostni govornik je bil župan občine Gorišnica Jože Kokot, kije orisal razvojne dosežke občine v preteklem letu ter predstavil razvojne cilje občine v prihodnje. Osrednje občinske proslave sta se, poleg številnih županov in predstavnikov iz drugih občin ter društev in podjetij, udeležila tudi poslanca državnega zbora Anton Butolen in Franc Pukšič. Zupan občine Gorišnica je na podlagi sklepa Sveta občine Gorišnica podelil dve plaketi in dve listini za ustvarjalno in požrtvovalno delo v občini in predstavljanje občine Gorišnica izven njenih meja. Tako sta bili podeljeni dve plaketi in sicer dr. Rajku Šugmanu in Miru Lesjaku ter dve listini Čebelarskemu društvu ob stoti obletnici organiziranega delovanja čebelarjev v naših krajih in Aero klubu Ptuj ob petdeseti obletnici. Kulturni del programa so izvajali Mladi veseljaki, Ljudski pevci in Tamburaši iz KD Cirkulane ter Lojze Matjašič. Še posebej lep prispevek so dodali Mali zastavjaki iz KD Mala vas ter Folklorna sekcija PD Ruda Sever iz Gorišnice pod vodstvom Slavka Prejaca. Proslavo je povezovala Bernarda Kolar. Program je bil zasnovan na temo praznovanj v času graščakov. Čeprav je letošnje muhasto vreme tudi tokrat razmočilo tla, smo številni obiskovalci preživeli lep večer še pozno v noč.
Tončka Žumbar
Dobitniki priznanj občine Gorišnica
Rajke Šugman
I | letošnjem olimpijskem letu je 1/stopil v svoje 70. leto življenja V naš v Ljubljani živeči rojak dr. Rajko Šugman. Mnogim športnikom je bil vsa leta svojega poklicnega delovanja poznan v Sloveniji, v mednarodnem olimpijskem komiteju in tudi v domači občini, posebno med šahisti. Za svoje delo j e prejel že več priznanj in nagrad. Ob občinskem prazniku občine Gorišnica se jim je pridružila še plaketa občine Gorišnica kot priznanje za prikaz kulturnega in športnega življenja v domači fari v času po drugi svetovni vojni leta 1945 in do osamosvojitve v knjigi Moj brat.
Rajko Šugman, doktor kinezioloških znanosti in upokojeni univerzitetni profesor seje rodil 29. marca 1935 v Gorišnici pri Ptuju. Po srednji šoli je končal visoko šolo za telesno kulturo, veliko seje izpopolnjeval v tujini. Sam ali skupaj z drugimi je izdal več kot 20 knjig. Udeležil seje več kot 50 mednarodnih in domačih znanstvenih kongresov in simpozijev. Urejal je več strokovnih revij in publikacij, med drugim 15 let
revijo Šport. Organiziral je mnogo športnih in drugih prireditev, tudi na najvišji svetovni ravni. Opravljal je pomembne naloge v športu in zunaj njega. Za vse zasluge mu je bila izročena plaketa občine Gorišnica.
Ilire Lesjak
^^odil seje 21. 8. 1955 v Velikem Okiču pri Leskovcu. Po i^^tončani osnovni šoli v Cirkulanah je nadaljeval šolanje na Poklicni trgovski šoli na Ptuju. Zaposlil se je kot poslovodja v Mercatorju, kjer dela še danes ter ob delu končal Srednjo komercialno šolo.
Že zelo zgodaj je odkril ljubezen do gledališke igre. Prvič se je kot gledališki igralec preizkusil v igri Vrnil seje, ki jo je dramska skupina KPD pripravila v sezoni 1970/71. Dramski skupini je ostal zvest vse do danes. V dobrih tridesetih letih je odigral kopico glavnih in stranskih vlog. Vsakemu liku je uspel vtisniti svoj svojstven pečat in ga tako narediti še bližjega, bolj zanimivega in navsezadnje tudi bolj ranljivega in prikupnega. Le malo je predstav v

katerih,odkar je leta 1970 pristopil v KPD, ne bi sodeloval kot igralec. Nepogrešljivo pa je njegovo organizacijsko delo; pa naj gre tu za organizacijo vaj, pripravo kulis ali organizacijo gostovanj.
Tri mandate je bil član upravnega odbora KPD in dva mandata njegov predsednik. Kot tak sije prizadeval predvsem za čim plodnejše delovanje in medsebojno sodelovanje skupin v društvu, kar je v veliki meri tudi dosegel. V času njegovega drugega mandata (1994-98) so pridobili osnovna sredstva za opremo večnamenske dvorane, obogatili knjižnico z novimi knjigami, ponovno pa je začela delovati tudi tamburaška skupina, ki so jo poskušali oživiti vse od razpada prejšnje leta 1985.
Ob devetdesetletnici KPD je bil predsednik odbora za pripravo in izdajo brošure in je ob dr. Vladimiru Bračiču in Jožeku Vidoviču predvsem po organizacijski plati največ prispeval za uresničitev tega velikega projekta. Ob pripravah na stoletnico je bil član pripravljalnega odbora in je s svojimi neprecenljivimi izkušnjami pomagal razrešiti marsikatero zadrego, ki je nastala pri delu.
Za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture je dobil več priznanj od društva, občine in ZKO, med njimi tudi bronasto plaketo ZKO Ptuj 6. 2. 1997, priznanje za požrtvovalno delo pri pripravah na devetdesetletnico društva ter priznanje za več kot 25 let aktivnega delovanja v KPD ob njegovi 100- letnici ... V novejšem času je bil občinski svetnik v občini Gorišnica in vodja odbora za kulturo ter član sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Je znan voditelj kulturnih prireditev, sodeluje pri Pesmi klopotcev, na Martinovanju (posebej pri krstu mošta), pri pustovanju in drugih prireditvah., otroci pa ga dobro poznajo v vlogi Miklavža. Od Martina Žurana je prevzel službo bralca oznanil, toda zaradi različnih sredstev informiranja, ki so danes
dostopna, le ta nimajo več tako pomembne funkcije kot nekoč, tako da so oznanila vedno redkejša. Zadnja leta je kot govornik na pogrebih pospremil na zadnjo pot mnogo sokrajanov.
Čebelarske društvo Gorišnica
2£ebelarsko društvo je izdalo f /knjižico ob 20. letnici ponovne V/ustanovitve društva, iz katere je razvidno podrobnejše delovanje društva od leta 1982 do danes. Iz pisnih virov, ki so bili odkriti šele v začetku leta, je bilo ugotovljeno, da je bilo 24 čebelarjev iz sv. Marjete pod Ptujem včlanjenih v podružnico slovenskega čebelarskega društva za spodnji Štajer že aprila leta 1904, kar pomeni začetek dokumentiranega, 100 letnega organiziranega delovanja čebelarjev na našem področju. O delu članov v društvu priča tudi podatek o številu priznanj, ki so bila podeljena najboljšim na tem področju:
e eno priznanje Antona Janše 1. stopnje
•	pet priznanj Antona Janše 2. stopnje
e petnaj st priznanj Antona Janše 3. stopnje in
•	dve posebni priznanji.
Listino občine Gorišnica je prevzel predsednik čebelarskega društva Gorišnica Jože Horvat.
Aere klub Ptuj
ero klub Ptuj je bil ustanovljen v nedeljo, 9. maja 1954. Prvi predsednik kluba je bil Jože Tramšek. Tega dne je bil položen temelj bodočega ptujskega letalstva, na katerem slonijo vsi doseženi uspehi Aero kluba Ptuj. Na domačem letališču Moškanjci so že istega leta bili opravljeni prvi letalski skoki. Sodelovalo je 26
padalcev, takrat so uradno skočile s padalom tudi prve tri ženske iz občine Ptuj: Vera Cimerman Sukič, Elizabeta Potočnik Bagar in Romana Markežič. Od takrat pa do danes se je na letališču v Moškanjcih izšolalo nad 400 padalcev iz bližnje in daljne okolice, pa tudi veliko domačinov. Aero klub Ptuj se je z leti razvil v vse bolj urejen in perspektiven klub. Tako danes v klubu deluje že veliko sekcij. Takoj ob ustanovitvi je začela delovati šola za motorne in jadralne pilote. Veliko mladih iz naše okolice seje izšolalo za pilote potniških in vojaških letal. Zavidanja vredni so tudi rezultati, ki so jih dosegli na tekmovanjih državnega nivoja, takrat še skupne države Jugoslavije, kot tudi sedaj v samostojni Sloveniji ter tekmovanjih evropskega in svetovnega ranga. Iz tekmovanj so prinesli številna priznanja, pokale in medalje, saj so bili člani Aero kluba Ptuj večkratni državni in meddržavni prvaki v motornem letenju. Velike uspehe so nizali tudi v padalstvu in jadralnem letenju.
Aero klub Ptuj je bil organizator treh letalskih mitingov, na katere je prišlo tudi do 40.000 gledalcev. V svojo dejavnost so vključili tudi turistično ponudbo, turistom nudijo ogled naše okolice iz zraka s panoramskimi poleti. Športno letališče v Moškanjcih ima velik vpliv na življenje vaščanov, predvsem na mlade ljudi, ki živijo v neposredni bližini in od otroški let spremljajo zanimiva dogajanja na letališču. Zato je veliko naših občanov vključenih v delo in življenje na letališču. Klub je zelo povezan z lokalno skupnostjo, saj se z razumevanjem odzove na prireditve v občini in jih popestri s padalskimi in dmgimi točkami.
Aero klub Ptuj praznuje letos 50 let obstoja in prav s tem namenom ter glede na uspehe kluba ga je VO Moškanjci predlagal za listino Občine Gorišnica.
Listino občine Gorišnica je prevzel predsednik Aero kluba Ptuj, dr. Zlatko Čuš.
Slavnostna seja občinskega sveta
^^kupna slavnostna seja občinskega sveta, predsednikov ^Avaških odborov in predstavnikov zvez in političnih strank, je tako kot običajno potekala v poročni dvorani gradu Bori. Ob kratkem kulturnem programu, ki ga je vodila Bernarda Kolar, so se predstavile še mlade lukarice in citrarka Marija Kolarič. Slavnostni govornik je bil župan, Jože Kokot, kije predstavil dosežke občine v preteklem letu. Izpostavil je pomembnost gospodarskega razvoja ob hkratni podpori vsem ostalim dejavnostim od kmetijstva, do izobraževanja in društvenih dejavnosti.
Na slavnostni seji v poročni dvorani gradu Bori
8. dan gasilcev GZ Gorišnica
*^e tradicinalno prireditve v /o kviru praznovanja -občinskega praznika začnejo gasilci. Letos so dan gasilcev pripravili člani PGD Muretinci. Gasilski veterani so se srečah že v petek popoldne, zvečer pa je sledila operativno taktična vaja. Prireditve so se nadaljevale v nedeljo s praznovanjem osmega dneva gasilcev, 70-letnico PGD Muretinci in razvitjem novega društvenega praporja. Ob vsem tem so marljivi gasilci iz Muretinc predali svojemu namenu tudi obnovljen gasilski dom z na novo asfaltiranim dvoriščem. Obiskovalci so si na začetku prireditve lahko ogledali gasilsko parado, mimohod gasilskih vozil, novih in tistih starodobnih s konjsko vprego. Na prireditvi so se tudi zahvalili vsem zaslužnim gasilcem, članom Gasilske zveze Gorišnica.
•%
Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan, Jože Kokot
Otvoritev obnovljenega doma	Parada gasilcev

Farne žegnanje pri sv. Marjeti
2£lani Lovske družine sv. Marjete f /niže Ptuja in Čebelarskega V^društva Gorišnica so tudi letošnji praznik sv. Marjete popestrili s pogostitvijo za vse obiskovalce nedeljske pozne maše. Pripravili so srnjakov golaž, čebelarji pa so ponudili svoje dobrote. K prijetnemu vzdušju je prispevalo tudi lepo julijsko vreme, slovesnost pa je obeležil tudi orkester trobil iz sosednje Avstrije.
- v- 'vM
El ic ■JU		m ■			
iphtjl	U1 w 1 Ep	|B	KsaBSal&v ; JE		■El
Lovske prireditve
i ovska družina Cirkulane je bila F tudi letos prirediteljica strelske l^tekme za prvaka Občine Gorišnica. Tekma je bila v soboto, 24. julija 2004 ob 9.00 uri v Brezovcu pri Cirkulanah. Streljanja seje udeležilo kar nekaj članov obeh LD in sicer LD Sv. Marjeta in LD Cirkulane. Tekmovalo se je v dveh disciplinah ter v kombinaciji obeh disciplin. Najboljši posamezniki so bili:
Streljanje s kroglo na tarčo srnjak:
1.	Lidija Šmigoc, LD Cirkulane
2.	Anton Ambrož, LD Sv. Marjeta 3 .Vlado Solina, LD Cirkulane Streljanje na glinaste golobe:
1.	Zvonko Maicen, LD Cirkulane
2.	Franc Milošič, LD Cirkulane
3.	Slavko Kokot, LD Sv. Marjeta Kombinacija krogla & glinasti golobi:
1.	Zvonko Maicen, LD Cirkulane
2.	Lidija Šmigoc, LD Cirkulane
3.	Anton Ambrož, LD Sv. Marjeta Priznanja in pokali so bili podeljeni zvečer istega dne na našem tradicionalnem srečanju z občani. Seveda so se tega sobotnega dneva veselili bolj vrtičkarji, kakor pa mi lovci. Dežek je namreč pridno
Farno žegnanje pri sv. Marjeti
namakal gredice in seveda tudi travico okrog lovskega doma. Vendar je kljub slabemu vremenu prišlo veliko občanov poizkusit srnjakov golaž, ki je dobro teknil, dobitki na bogatem srečelovu pa so kaj kmalu pošli. Mogoče smo malo pogrešali predstavnike lokalnih oblasti (razen častne izjeme), a vendar smo kljub deževnemu vremenu ostali pozno v noč.
Upamo in želimo, da se ob letu osorej
zopet srečamo in poveselimo.
Tajnik LD Cirkulane Ivan Kelc
Opravičilo
V pretekli številki občinskega glasila j e pomotoma izpadel prispevek člano LD Cirkulane, ki je opisoval uspešno izveden novoletni ples in občni zbor društva, za kar se jim še enkrat opravičujem.
D.Z.
Zmagovalci tekmovanja v streljanju
Trzni dan lukarc pri Dominkovi domačiji
; udi letos smo mlade lukarice v f sklopu občinskega praznika j pripravile tržni dan. Ob otvoritvi smo zapele nekaj pesmi. Programje povezovala Bernarda Kolar. Nekaj besed pa je povedala naša mentorica teta Fefa. Pozdravit pa nas je prišel tudi naš župan gospod Jože Kokot. Predstavile so se nam vse sekcije našega prosvetnega društva, konjeniki, ljudski pevci ... Medse smo povabile prav posebne goste. To so Štajerski frajtonarji iz Hajdoš. S tržnim dnevom smo zadovoljne, saj je kljub vročini prišlo veliko ljudi. Upamo, da so uživali tako kot me.
Mlade lukarice
s
Otvoritev cest v Tibolcih
Na Dominkovi domačiji
\b 9. občinskem prazniku vaških cest v skupni dolžini 1.200 m I J^Občine Gorišnica smo jn del javne razsvetljave z praznovali tudi vaščanke in dvanajstimi lučmi, razširjen pa je vaščani Tibolc. Svojemu namenu tudi most preko potoka, smo predali tri odseke asfaltiranih Otvoritev je dokaz uresničevanja
plana dela VO Tibolci, ki je bil sprejet na zboru občanov na začetku mandata sedanje sestave vaškega odbora Tibolci. Finančna sredstva so po pogodbah v višini 30% prispevali občani, 70% pa je prispevala občina iz proračuna. Sredstva za javno razsvetljavo in razširitev mostu pa je v celoti zagotovila občina, zato se Občini Gorišnica, svetnikom in županu, Jožetu Kokotu zahvaljujemo za njihovo prizadevanje in posluh pri razvoju Tibolc. Pred nami je še veliko programov, ki jih bomo uresničili le s skupno aktivnostjo vseh vaščanov ter s strpnim in Otvoritev ceste v Tibolcih spoštljivim medsebojnim
dialogom.
Investicijska vrednost opravljenih del:
•	cesta od križišča proti Čagranu (600m): 9.953.300 sit,
•	cesta od križišča proti Zamudi (340m): 4.246.700 sit,
•	Tibolci - Arnuš (110m): 2.610.800 sit,
•	preplastitev ceste Tibolci Zamušani (490m): 5.388.900 sit,
•	sanacija mostu: 1.077.300 sit,
•	ureditev avtobusnega postajališča: 728.900 sit,
•	ureditev okolice pri Žnidaričev! kapeli: 702.900 sit,
•	javna razsvetljava: 4.198.200 sit. Celotna investicijska vrednost omenjenih del znaša 28.907.000 sit, od tega je občina prispevala 23.529.600 sit, prispevek krajanov po podpisanih pogodbah pa je 5.377.400 sit.
Vekoslav Čagran
Mi in vino, vinski turnir rumeni muškat
Komisija pri ocenjevanju vinskih vzorcev
Slevenjegoriška konjenica
"^^ruštvo vinogradnikov in i/ 1 sadjarjev Haloze je priredilo 1^^*’tretji vinski turnir, kije bil letos namenjen rumenemu muškatu. To je stara sorta vina, ki domnevno izvira iz Azije, v Sloveniji pa je največ raste prav v Podravju. Prvi del turnirja se je odvijal na gradu Bori. Po sobotnem zbiranju vzorcev se je v nedeljo 19 vzorcev rumenih muškatov v treh različnih kategorijah pomerilo med seboj. Komisija v sestavi Anton Vodovnik, Jani Goenc, Lidija Ruška, Andrej Rebernišek in Miran Reberc je določila prvake. V kategoriji suhih vin si je naslov prvaka prislužil Albert Goenc iz Mestnega Vrha, med polsuhimi Jože Bratuša iz Zamušanov in med polsladkimi Vaupotič & Cestnik iz Sedlaška. Drugi, slovesnejši del s podelitvijo priznanj, pa se je odvijal v soboto, 17. julija, v hotelu Botra v okviru prireditve Mi in vino.
| konjeniški klub Bori je 14. in 15. IS junija 2004 organiziral že 7. I^^tradicinalno konjenico. Udeležilo se je je 32 konjenikov iz Slovenije in Hrvaške, tako da je v letošnjem letu to postala mednarodna prireditev.
Start prireditve je bil na gradu Bori, od koder so se konjeniki po brezpotjih odpravili proti Dornavi. Tam so opravili blagoslov konjev in konjenikov. Pot jih je potem vodila proti Polenšaku, kjer so si v gostilni Šegula privoščili kosilo. Popoldne so pot nadaljevali proti Savcem, kjer so pri g. Zemljiču prenočili. Naslednji dan jih je pot vodila mimo Velike Nedelje, Podgorcev do Fonnina, kjer jim je g. Slavko Kokot Valek pripravil kosilo. Zvečer je konjenica zaključila svojo pot na gradu Bori s podelitvijo zahval vsem sodelujočim.
Konjeniki na gradu Bori
Peter Horvat
Literarni večer z Marije in Janezom
| | soboto, 3. julija 2004, je v Ij jjmalem muzeju v Gorišnici vf potekal literarni večer z go. Marijo Visenjak in z g. Janezom Ožingerjem. Kot je napisala novinarka Štajerskega tednika, je bilo od solz do smeha. Preprosta človeka, polna energije, željna tretje pomladi, brez dlake na jeziku sta povedala, kako sta dobila navdih za pisanje pesmi. Ga. Marija ob spominih na težko mladost, g. Janez povsem drugače, v njegovih pesmih je več šaljivosti in igrivosti. Pesmi zaslišimo, ko smo veseli in ko smo žalostni. Navdih pride vselej, če imaš vsaj žilico. Ga. Marija j e svoje pesmi predstavila že v zborniku 50 let DU Gorišnica, prebere tudi kakšno na srečanju upokojencev in drugod, g. Janez pa na prireditvah KD Mala vas. Ne razmišljata, da bi izdala zbirko, kajti vse je povezano s finančnimi sredstvi, teh pa je malo. Marija piše tudi spomine. Nekoč je bila aktivna
Ptiček mali Kdo te ptiček mali, peti j e tako učil, kdo ti note je posodil, da si pesmico tako zapel.
Kdo ti je taktiral, kdo ti j e maestro bil, v katero šolo si ti hodil, da si glas si zbistril.
Prelepa tvoja melodija, rada jaz poslušam jo, kako vesela bi bila, če peti znala bi tako.
Vse težave zdaj pozabim, ko zaslišim glasek tvoj, odmeva pesem po dolini, spomini na otroštvo spet se vrnejo.
Marija Visenjak

Marija Visenjak in Janez Ožinger
pri Moškanjskih liikarjih, sedaj pa pravi, da je to delo mlajših. Janez zraven tega da piše pesmi tudi riše, izdeluje izdelke iz lesa, te je razstavljal na razstavi ročnih del članov DU Gorišnice. Ukvarja se še z astrologijo. Malo za šalo, malo za res smo ga vprašali, kako so nam zvezde naklonjene. V šali je dejal: »Vsak je dobil svojo zvezdo že ob rojstvu.« Literarni večer z Marijo in Janezom je bil lep, pa vendar drugačen od prejšnjega. Drugačen po vsebini pesmi, drugačen po stilu izražanja, pa vendar bogat, bogat za dušo posameznega obiskovalca literarnega večera v Gorišnici. V zmoti ste tisti, ki mislite, da so prireditve v Malem muzeju gledaliških iger v Gorišnici namenjene zgolj uradno povabljenim gostom. Na vseh prireditvah ste dobrodošli vsi, ki ljubite kulturo in spoštujete ljudi, ki v njej delajo.
Kristina Antolič
Babica
Babica dedka grdo gledi, ker dedek v hlačah nema moči.
Kaj boš se drla prekleti hudič, saj dece pri hiši nemarna nič.
Socijalno je dalo nama otroka dva, ki sta po svetu odšla oba.
Zdaj pa ne pravi takih norčij, raj ši kre mene kupico spij.
Da ne boš mi v posteli dugo gundrala,
da boš kre mene hitro zaspala. Nemo te proso, ke bi mi dala, celo ma noč brez vinčeka spala.
Janez Ožinger
Me same kipar, pesnik in likovnik ampak tudi genetik
^^rvi gost letošnjega literarnega fJvečera v Malem muzeju \ gledaliških iger v Gorišnici, ki je bil 28. 5. 2004, je bil g. Franc Tobias. G. Franc Tobias je domačin, rojen v Muretincih pred 67 leti. Osnovno šolo je obiskoval v Gorišnici, potem pa gaje pot vodila v Ljubljano. Tako je gimnazijo končal leta 1959 v tem mestu. Pesnil je že v mladih letih, tako j e bil od leta 1957-1958 član kluba mladih pesnikov v Ljubljani. Ni samo pesnik, je osebnost številnih dimenzij: slikar, kipar, pisec številnih strokovnih besedil, ljubitelj narave, zaščitnik redkih zaščitenih rastlin in še bi lahko naštevali. Poznamo ga po številnih javnih delih doma n.p.r.: križev corpus les v Muretincih, skulptura litoželeznih križev pri gorišniškem pokopališču in granitni vodnjak na pokopališču v Cirkulanah. Veliko je teh del tudi

drugod po Sloveniji in tujini n.p.r. Nemčiji, ZDA, Hrvaški itd. Kot kipar je imel prek 20 samostojnih razstav, veliko skupinskih doma in v tujini. Razstavljati je začel pred 40 leti. Njegova ljubezen do narave pa je povezana z genetiko. Kloniral je redko, skoraj že izumrlo velikanočulo.
Prvo pesniško zbirko pod naslovom "Lipa" je izdal leta 1990. In zakaj prav Lipa? Lipa j e simbol slovenstva. Navdih za pisanje pesmi je dobil na delu v tujini, ko je spoznal, kako je delavec na tujem izkoriščan, k pisanju pa je pripomoglo tudi domotožje. Ob koncu leta 2003 je izšla druga zbirka Haloški ptitari. Predstavitev zbirke je bila na gradu Bori. Pesmi izražajo nepopisno ljubezen do haloškega človeka, do njegovega težkega dela, kar zaznamo v slehernem verzu. Bili smo radovedni, če že ima kaj novih pesmi in kdaj bo naslednja izdaja. Nekaj nam jih je povedal. So drugačne, narodne in tudi starejše. Še piše in bo, saj je poln energije. Njegove pesmi je bral g. Lojze Matjašič in da so zvenele še lepše, je melodija citer izpod prstov citrarke ge. Marije Kolarič obogatila literarni večer z g. Francem Tobiasom.
ali muzej gledaliških iger v sklopu gledališke sekcije PD”Ruda Sever” Gorišnica je bil odprt leta 2002, da bi v njem predstavili bogato kulturno dediščino s področja gledališča, likovne in pesniške ustvarjalnosti, predvsem pa, da se spomnimo nekdanjih in sedanjih kulturnih delavcev, ki so svoj dragoceni čas posvečali kulturi. Tako je bila 8. maja 2004 otvoritev razstave likovnih del kulturnega, družbenopolitičnega in prosvetnega delavca g. Dušana Čokla. Likovna razstava je zraven likovnih del
Haloški svet
Bolj gubam podobni kot gubam, bolj kodrom kot valom se zdijo haloški hribi.
Kot torte, oblite s sladkorjem, so prosojna pobočja, z znojem oblita - z goricami pokrita.
Kup rjavih gosenic hoče zelenemu listu predreti srce.
Tako gorice na pobočjih vise
in pijejo iz laporja iz globin.
Sonce se jim smeji, še bolj jih ožeja, mori.
Grozdna jagoda nabrekne, grozdje dozori, gorica porjavi.
Takrat pridejo trgači, grozdje znosijo brentači po strminah do kleti. Narava pa kmalu zaspi!
Franc Tobias
zajemala še poezijo in prozo ter nekaj fotografij iz pomembnih trenutkov njegovega življenja. Potrebno je poudariti, daje letos minilo 140 let odkar so v Coklovi rodbini začeli učiteljevati. Na začetku je kulturni trenutek popestril mlad ambiciozen harmonikar Matic Majcenovič. Razstavo je postavil Dušanov sin Bojan. Prek 100 obiskovalcev je ta lep sobotni večer nadvse uživalo, še posebej po prebranih Dušanovih pesmi, ki jih je s svojim ubranim glasom prebiral g. Lojze Matjašič.
Naslovnica pesniške zbirke Franca Tobiasa
Srce
ne sanjaj več, tako boli in je težko!
Vem, da včasih je bilo lepo hrepenenjem tisočem izpolnitve v nočnem nebu poiskati in se sanjam
dobrim vsem in sladkim ves predati.
Ker vem
da njega, ki sem ga ljubila, k nam na polje nikdar več ne bo.
Pač...
Prihajal bo spomin samo -zato srce ne sanjaj več, tako boli in je težko!
Dušan Čoki
Pelje kdo bo tebe ljubil
Folklora Gorišnica ponazarja preteklost
folklorna skupina Prosvetnega društva »Ruda Sever« Gorišnica je I ena tistih slovenskih folklornih skupin, ki se trudi, da bi bila izvirna, vendar to ne more biti, saj ne predstavlja živega izročila svojega kraja, ampak ga samo ponazarja na osnovi raziskav iz preteklosti. Skupini je uspelo pridobiti svojo ciljno podobo in postati razpoznavna v svojem prostoru pod strokovnim vodstvom in mentorstvom g. Slavka Prejaca. Cilj skupine ni, da bi čimprej dosegla vrhunske rezultate ampak da s svojo dejavnostjo postavi temelje v lastnem prostoru in času, da se bo njeno delo lahko nadaljevalo.
V treh letih delovanja je skupina sodelovala na vseh območnih revijah, zadnji dve leti pa tudi na medobmočnih revijah odraslih folklornih skupin. Udeleževala se je raznih prireditev v Občini Gorišnica in izven nje, v lanskem letu gostovala tudi v tujini in uspešno zaključila sezono 2003/2004 s projektom, kije po dveh letih dobil svojo dokončno podobo, in bil predstavljen s celovečerno prireditvijo »TRIKO, TRIKO, Tri KOTE« s prikazom ženitovanjskih običajev na Ptujskem polju v mesecu juniju 2004 v kulturni dvorani Gorišnica in v večnamenski dvorani Cirkulanah pod pokroviteljstvom Občine Gorišnica in Javnega sklada za kulturne dejavnosti republike Slovenije.
Ker so na Ptujskem polju ljudje v vaseh in med vasmi tesneje povezani, so se različni običaji bolj ohranili kot v drugih krajih po Sloveniji. Izmed vseh običajev, so ženitovanjski običaji najznačilnejši po obsegu in pomenu, torej pravi izziv za folklorno skupino iz Gorišnice.
Skupina se je lotila projekta, ki ponazarja celovito podobo vse od žegnanja kot prazničnega obreda farne cerkve, fantovščine, slovo neveste, poroke, napitnice, plesa z bosmani, šaljivke in puštertanc. Ne ponazarja samo plesa, ampak vpleta tudi šege, navade in ljudsko pesem.
Svojo predstavo je skupina dodatno obogatila s pevkami ljudskih pesmi iz Osluševec in pevci ljudskih pesmi iz Cirkulan.
Po ocenah strokovnih kritikov, ki so spremljali predstavo, so usmeritve skupine prave in obetavne.
Folklorna skupina iz Gorišnice se zahvaljuje svojemu mentorju in
Člani folklorne sekcije med plesom
sponzorju g. Slavku Prejacu, za projektu.
vsestransko in nesebično pomoč pa Za skupino se pričenja nova sezona, občini Gorišnica, Javnemu skladu za	nov projekt, ki bo znova zahteval veliko
kulturne dejavnosti RS in vsem, ki ste	energije ter dela.
na kakršni koli način pomagali pri Jožica Kokot
^"hmburaši iz Cirku-I lan, člani K D I Cirkulane, so tudi letos pripravili ciklus koncetov z naslovom Tamburanje ob večerih in s tem obogatili poletno kulturno dogajanje v naši občini. Na gradu Bori smo lahko spremljali dva koncerta iz ciklusa. V času praznovanj ob 9. občinskem prazniku v soboto, 24. julija, so se v viteški dvorani gradu Bori predstavili Muzikaško - violinski sastav "Brajdaši" iz Ivanca v sosednji Hrvaški in domači Tamburaši iz Cirkulan. Na drugem koncertu, 7. avgusta, pa so nastopili Tamburaši PD Gorišnica in gostje iz Hrvaške, Tamburaški sastav "Corona" KUD Varteks iz Varaždina. Kljub muhastemu poletnemu vremenu, ki je prireditev obakrat preselilo iz grajskega dvorišča v viteško dvorano, so bili obiskovalci deležni obilice
Tamburaška sekcija PD Ruda Sever iz Gorišnice
glasbenih užitkov, ki so jih dopolnili vinogradniki s predstavitvijo in degustacijo svojih vin. Na prvih dveh koncertih so se predstavili Vinogradništva Janžekovič, Žumbar in Cvitanič.
Na zaključnem koncertu letošnjega ciklusa, ki bo v soboto, 21. avgusta pa se bodo predstavili Tamburaški zbor KUD Beltinci in Tamburaški orkester Vrhpolje, obiskovalci pa bodo lahko pokušali vina vinogradniške kmetije Amečič.
Tamburanje eb večerih
O&vufcJU,
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Podružnica Podravje in občina Gorišnica na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št.: 47/00) objavljata
Razpis
za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v občini Gorišnica v višini 60.000.000,00 sit. Sredstva za razvoj bodo dodeljena kot kredit z rokom odplačila do 5 let po
3,7 nominalni letni obrestni meri.
Za kredit lahko zaprosijo naslednji prosilci:
fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter združenja in družbe registrirane s področja kmetijstva s sedežem v občini Gorišnica podjetniki posamezniki, majhne družbe z do 50 zaposlenimi, občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja ter priložili vse potrebne dokumente oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev podjetja. Sedež prosilca mora biti na območju občine Gorišnica.
Prosilci morajo sredstva investirati na območju občine Gorišnica.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih na občino Gorišnica, Gorišnica 54 in sicer do 1.9. 2004. Prosilci bodo obveščeni o odobrenih kreditih v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili. V primeru, da se sredstva ne porabijo se rok za oddajo vlog podaljša do konca oktobra.
Kmetijstvo
1.	Dejavnost
Krediti se namenjajo
•	vzpodbujanju strukturnih sprememb na kmetiji, uvajanju novejših tehnoloških rešitev in tehnologij na kmetiji
•	gradnja in obnova hlevov, nakup hlevske opreme, osnovne črede, prostorov za skladiščenje gnoja in gnojevke
•	gradnje in obnove objektov za dodelavo, skladiščenje in predelavo kmetijskih pridelkov ter pripadajoče opreme osnovne in dopolnilne dejavnosti na kmetiji
2.	Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov
Vloga za posojilo kmetovalcev mora vsebovati: ime in priimek, davčno številko, enotno matično številko investitorja in naslov, opis in predračunsko vrednost investicije (potrebno jo je dokumentirati), ki ne sme biti manjša kot 1.000.000,00 sit ter višino zaprošenega posojila. Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo:
•	Investicijski program izdelan po metodologiji Ljubljanske banke
•	Za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov sit, zadostuje:
•	investicij ski program pripravljen po metodologiji Ministrstva za kmetij stvo gozdarstvo in prehrano
•	mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, ki mora vključevati podatke o investitorju in investiciji ter pričakovanih rezultatih programa
•	lokacijo naložbe
e ustrezna dovoljenja za gradnjo
•	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca
•	zemljiškoknjižni izpisek
e pri nakupu plemenskih živali potrdilo o poreklu kakovosti živali
•	pri obnovi vinograda oz. sadovnjaka še posestni list, kopijo katastrskega načrta in zapisnik o komisijskem ogledu površine predvidene za obnovo
•	potrdilo o plačanih davkih in prispevkih
•	Predlog zavarovanj a kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih papirj ev, ipd.
Malo gospodarstvo
1.	Dejavnost
Krediti se namenjajo za
•	nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov
•	nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov
•	nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo e uvajanje sodobnih tehnologij
2.	Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov
Vloga za posojilo mora vsebovati: podatke o investitorju in predmet investicije. Obrazec dvigne prosilec v občini Gorišnica. Vrednost investicije mora presegati 1.000.000,00 sit.
Priložiti j e potrebno še naslednjo dokumentacijo:
•	investicijski program izdelan po metodologiji Ljubljanske banke
•	Za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov sit, zadostuje poslovni načrt, ki vsebuje (navodila dobite v NLB d.d. Podružnica Podravje, Prešernova 6)
•	osnovne podatke o investitorju
•	opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
•	predračunsko vrednost investicije, ki mora biti dokumentirana
•	vire financiranja
•	finančni učinek naložbe-bilanca uspeha po zaključeni investiciji Priložiti jepotrebno še:
•	za s.p. fotokopijo priglasitvenega lista, obrazec 1/1,", potrjen od krajevno pristojne DURS ali potrdilo, daje občan pri pristojnem upravnem organu vlotil zahtevek in prilotil vse zahtevane dokumente za izdajo dovoljenja za opravljanje določene dejavnosti
•	za gospodarske družbe fotokopija sklepa o vpisu podjetja v sodni register z vsemi prilogami
•	s.p., kiopravljajo obrtno dejavnost fotokopijo obrtnega dovoljenja
•	potrdilo o plačanih davkih in prispevkih s.p.
•	za gospodarske družbe dokazilo o boniteti podjetja
•	dokazila glede na namen kredita (vsi prosilci):
•	kupoprodajno pogodbo o nakupu zemljišča oz. poslovnega prostora
•	predračun za urejanje in opremljanje zemljišča, za graditev poslovnih prostorov, za graditev in adaptacijo poslovnih prostorov
•	predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme
•	predračun za generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo
•	enotno gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del (kadar bo prosilec namenil kredit za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov) za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov
•	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca: bilanca stanja in bilanca uspeha za leto 2002 in 2003 (s prilogami) ter podatki o polletnem poslovanju (bilanca stanja in bilanca uspeha)
•	Predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih papirjev, ipd.
•	izjavo, da za investicijo ni pridobil sredstev iz drugih javnih sredstev oz. da seštevek pridobljenih sredstev ne presega 55% upravičenih stroškov investicije.
Prosilec lahko pridobi sredstva v obliki kredita do 50% predračunske vrednosti. Prosilec lahko pridobi kredit samo, če ima zagotovljene tudi ostale vire financiranja. Delež lastnih sredstev mora znašati najmanj 30 % predračunske vrednosti investicije. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt oz. program le enkrat. V primeru, da zaprošena sredstva prekoračijo razpisana lahko komisija določi maksimalno višino odobrenih sredstev.
Navodila in informacije dobijo prosilci pri Novi Ljubljanski banki d.d. Podružnica Podravje, Poslovalnici za gospodarske družbe Ptuj, Prešernova ul. 6, Ptuj, telefon (02) 787 04 44 in na občini Gorišnica, Gorišnica 54, telefon (02) 743 11 11.
Borut Rataj, l.r. direktor NLB d.d., Podružnica Podravj e
Jože Kokot, l.r. župan Občine Gorišnica

Občina Gorišnica na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Gorišnica, Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gorišnica in Sklepa Občinskega sveta 59-2004 objavlja
Razpis
za dodeljevanje podpor za razvoj kmetijstva in malega gospodarstva
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo na občino Gorišnica, Gorišnica 54 in sicer do 15.10.2004. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili.
J	Vsebina razpisa
S tem razpisom se dodeljujejo sredstva za pospeševanj e razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v občini Gorišnica.
J	Namen in pogoji za pridobitev sredstev
•	Podpora izobraževanju kmetov
Namen ukrepa:
V zpodbuj anj e dodatnega izobraževanj a kmetov, gospodinj na predavanj ih, tečaj ih in strokovnih ekskurzij ah.
Pogoji:
•	za predavanj e in tečaj e se pokrivaj o stroški predavatelj ev po sprej etem programu Kmetij ske svetovalne službe in društev
•	za strokovne ekskurzij e se po programu pokrivaj o stroški prevoza in strokovnega vodenj a
•	zahtevke vlaga organizator s predložitvij o računa in programa ter seznama udeležencev oziroma prej emnikov
•	za strokovno usposabljanje nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, obrtnikov in podjetnikov po sprejetem programu se sofinancirajo stroški do 50%.
Višina namenjenih sredstev je 300.000 sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1.10.2003 do 30.9.2004
•	Podpora zavarovanju kmetijske pridelave v vinogradništvu, sadjarstvu, poljedelstvu, zelenjadarstvu in živinoreji
Namen ukrepa:
Zagotavlj anj e dohodka lastnikom kmetij ske pridelave.
Pogoji:
•	sklenjena zavarovalna polica za določeno obdobje
•	višina podpore znaša do 25% od stroška zavarovalne premije
Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe(kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Višina namenjenih sredstev je 800.000 sit. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1.10. 2003 do 30.9.2004
•	Pospeševanje zaposlovanja
Namen ukrepa:
Cilj pospeševanja zaposlovanja je odpiranje novih delovnih mest, pospeševanje samo zaposlovanja in zaposlovanja mladih v občini Gorišnica.
Sredstva za pospeševanje zaposlovanja se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija).
Pogoji:
Za sredstva za pospeševanje zaposlovanja lahko prosijo:
•	delodajalci-majhne družbe in fizične osebe s sedežem in dejavnostjo v občini Gorišnica, ki so v obdobju določenim z razpisom:
•	zaposlili za nedoločen čas osebe, ki je bila na RZZ prijavljena kot brezposelna oseba,
•	zaposlili za nedoločen čas osebe, ki ima status presežnega delavca,
•	zaposlili za določen čas osebe, ki ji je to prva zaposlitev (za čas opravljanja pripravništva).
•	brezposelne osebe, ki v obdobju od 1 10.2003 do 30.9.2004 uresničijo samozaposlitev.
Višina pridobljenih točk znaša za:
•	brezposelno osebo za samozaposlitev znaša 3000 točk
e za delodaj alce za zaposlitev zgoraj omenj enih oseb znaša 1500 točk.
Pogoj za pridobitev sredstev je, da brezposelna oseba izpolnjuje naslednje pogoje: e je državljan Republike Slovenije,
•	je bila prijavljena na RZZ najmanj štiri mesece pred dnem zaposlitve,
•	ima najmanj 6 mesecev pred dnem zaposlitve stalno prebivališče v občini Gorišnica
•	daje zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v koledarskem letu, e ima sedež dejavnosti v občini Gorišnica (velja za samozaposlene).
Vsi prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja dokazila:
•	potrdilo RZZ, daje bila oseba za katero uveljavljajo subvencijo registrirana kot brezposelna oseba oziroma dokazilo, da se
oseba prvič zaposluje (fotokopija delovne knjižice ali overjena izjava prositelja),
•	potrdilo organa za notranje zadeve Upravne enote Ptuj o stalnem prebivališču v občini Gorišnica,
•	dokazilo o zaposlitvi (obrazec Ml).
Delodajalci pa še:
•	odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti (za druge gospodarske družbe) in
•	potrdilo AJPES- a o razvrstitvi družbe.
Delodajalec oziroma samozaposlena oseba na podlagi odobritve sklene z občino Gorišnica pogodbo o sofinanciranju zaposlovanja. Občina Gorišnica sredstva nakaže na račun prosilca, v roku 30 dni po predložitvi dokazila o zavarovanju za vrnitev sredstev v primerih:
•	prenehanja opravljanja pridobitne dejavnosti
•	če se delovno razmerje, sofinancirano na podlagi tega pravilnika, prekine prej ko v treh letih od dneva sklenitve pogodbe oziroma pred pretekom pripravniškega obdobja, mora prejemnik subvencije zaposliti drugo brezposelno osebo iz območja občine Gorišnica ali vrniti sredstva , povečana za obrestno mero določeno v pogodbi občini v roku 30 dni od ugotovitve komisije.
Višina sredstev je 1.080.000 sit
•	Pospeševanje poklicnega in strokovnega izobraževanja
Namen ukrepa:
Sredstva za pospeševanje poklicnega in strokovnega izobraževanja se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija) za bruto nagrade vajencev občanov občine Gorišnica.
Pogoj:
Za sredstva lahko zaprosijo delodajalci-male družbe in fizične osebe s sedežem in dejavnostjo v ali izven občine Gorišnica, ki so v obdobju od 1. 10. 2003 do 30. 9. 2004 sklenile učno pogodbo za sklenitev vajeniškega razmerja občana občine Gorišnica.
Vsi prosilci morajo k vlogi priložiti naslednja dokazila:
•	učno pogodbo o sklenitvi vajeniškega razmerja z vajencem s stalnim bivališčem na območju občine Gorišnica,
•	potrdilo organa za notranje zadeve Upravne enote Ptuj o stalnem prebivališču v občini Gorišnica
•	odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti (za druge gospodarske družbe) in
•	potrdilo AJPES- a za plačilni promet o razvrstitvi družbe.
Delodajalec je upravičen do subvencijo bruto nagrade vajenca v višini:
•	50 % mesečne nagrade določene z učno pogodbo za 1. in 2. letnik vajeniškega razmerja,
•	30% mesečne nagrade določene z učno pogodbo za 3. in 4. letnik vaj eniškega razmerj a.
Delodajalec na podlagi sklepa o odobritvi sklene pogodbo z občino Gorišnica o sofinanciranju poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Višina zneska j e 600.000 sit
•	Testiranje škropilnic
Namen ukrepa
Namen testiranja škropilnic in pršilnikov je optimalna raba zaščitnih sredstev in s tem zmanjševanje onesnaženosti tal in okolja.
Višina pomoči
•	do 50% upravičenih stroškov za testiranje škropilnic Pogoji za pridobitev pomoči
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
•	račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije s seznamom in podpisi uporabnikov storitev: testiranja škropilnic (datum računa od 1.10.2003 do 30.9.2004)
Višina sredstev je 200.000 sit
•	Podpora analizi zemlje
Namen ukrepa
Zmanj sati stroške pridelave hrane in zmanjšanje onesneževanje kmetijskega prostora s pravilno uporabo manjkajočih hranil. Višina pomoči
•	do 5 0% od cene opravlj ene storitve Pogoji za pridobitev pomoči
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
•	račun za opravljeno storitev (datum računa od 1. 1.2004 do 30.9.2004)
Višina sredstev je 100.000 sit
Ob/ttVJU.
6.	Podpora čebelarstvu
Namen ukrepa:
Ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora z razmnoževanjem in širjenjem medovitih rastlin ter zdravstvenega varstva čebel.
Pogoji:
-	zahtevke vlagajo čebelarska društva s poročilom izvedenih ukrepov.
Zahtevku je potrebno priložiti ustrezne račune, ki bremenijo program izvedenih ukrepov in seznam koristnikov zdravstvene preventive čebel.
Višina sredstev je 100.000 sit
7.	Podpora ohranjanju živali malih divjadi
Namen ukrepa:
Ohranjanje živalske pestrosti kmetijskega prostora z malo divjadjo Pogoji:
-	zahtevke vlagajo Lovske družine in društva
Zahtevku je potrebno priložiti program ohranjanja živali malih divjadi iz katerega je razvidna analiza stanja, cilji programa, opravila in sredstva potrebna za uresničitev.
Višina sredstev j e 200.000 sit
8.	Podpora trženju predstavitvi kakovostnih kmetijskih proizvodov in živali
Namen ukrepa:
Vzpodbujanje promocije kakovostnih kmetijskih proizvodov in živali na zahtevnejših trgih s ciljem širitve trga in
doseganjem večje ekonomičnosti pridelave
Pogoji:
-	pokriva se do 50% stroškov najemnine sejemskega prostora
-	prednost pri dodelitvi sredstev ima skupen nastop proizvajalcev
-	zahtevku je potrebno priložiti projekt predstavitve in račun za najemnino sejemskega prostora (datum računa od 1. 1. 2004 do 30. 9. 2004).
-	zahtevek vlagajo fizične osebe, društva in družbe registrirane s področja kmetijstva Višina sredstev je 100.000 sit
9.	Podpora
Namen ukrepa:
Podpora je namenjena proizvodnji in gospodarski učinkovitosti prašičerejskih kmetij z podporo skupnemu organiziranemu nastopu na trgu, prilagoditvijo hlevov ekološkim in ekološkim nonnam, sofinanciranju specialnih izobraževanj in drugimi ukrepi.
Pogoji:
na osnovi programa dela prašičerejskega društva, ki ga potrdi Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, se s Prašičerej skim društvom sklene pogodba z opredeljenimi nalogami in finančno podporo
program dela društva predstavlja opredelitev trajanja programa, analizo stanja, cilje programa, opravila in sredstva potrebna za uresničitev programa
regresira se do 50% stroškov programa dela prašičerej skega društva zahtevek vlaga prašičerej sko društvo,
pogodbena stranka izdela letno poročilo z realizacijo programa.
Višina sredstev je 50.000 sit
•	Odobritev sredstev
V primeru, da zaprošena sredstva prekoračijo razpisana, se lahko določi maksimalno višino odobrenih sredstev oziroma proporcionalno zmanjšanje pripadajočih sredstev.
O upravičenosti zahtevkov in dodelitvi odloča Občinski urad občine Gorišnica. Svojo odločitev o dodelitvi oz. razporeditvi sredstev sporoči prosilcem v roku 30 dni po preteku razpisnega roka
Občina Gorišnica
TELEt£}G
________rf.o.o.
NOVA PROGRAMSKA SHEMA KTV GORIŠNICA
TELEING d.o.o.
zap. št. KANAL	TV PROGRAM
1.	S03	CH82	TV PTUJ
2.	S04	CH83	SLOVENIJA 1
3.	505	CH84	SLOVENIJA 2
4.	506	CH85	LOKALNI PROGRAM
5.	507	CH86	POP TV
6.	508	CH87	KANAL A
7.	509	CH88	TV 3
8.	510	CH89	Hallmark (filmski z Slovenskimi podnapisi)
9.	K07	CH07	Teve Pika
10.	K06	CH06	HTV 1
11.	KOS	CH05	HTV 2
12.	KOS	CH08	NET TV
13.	K09	CH09	ORF1
14.	K10	CH10	ORF 2
15.	Kil	CH11	TELE M
16.	K12	CH12	DEMO program (24 do 4 nočni)
17.	Sil	CH90	ARD
18.	512	CH91	ZDF
19.	513	CH92	KABEL 1
20.	514	CH93	SATI
21.	515	CH94	RTL
22.	516	CH95	PRO 7
23.	517	CH96	VIVA1
24.	518	CH97	VIVA2
25.	519	CH98	RTL II
26.	520	CH99	SUPER RTL
27.	521	CH100	VOK
28.	522	CH101	DSF
29.	523	CH102	CARTOON NETWORK
30.	524	CH103	MTV
31.	525	CH104	CNN
32.	526	CH105	EURO ŠPORT
33.	527	CH106	RAI1
34.	528	CH107	TV-5
35.	529	CH108	3 SAT
36.	530	CH109	RTL TELEVIZIJA
37.	531	CH110	FASHION TV
38.	532	CH111	NATIONAL GEOGRAPHIC
39.	533	CH112	DISCOVERV
40.	534	CH113	ATV PLUS
41.	535	CH114	BBC WORLD
42.	536	CH115	ONYXTV
43.	537	CH116	BKTV
45.	K22	CH22	TV ČRNA GORA
46.	K23	CH23	NBC
47.	K24	CH24	EKTREME SPORTS
48.	K25	CH25	REALITVTV
49.	K26	CH26	RTV SRBIJA
50.	K27	CH27	9LIVE
	RA PROGRAM	frekvenca	Razkrizje 23 9240 Ljutomer
			
1.	RADIO MM1	87.70 Mhz	
2.	SLOVENIJA 1	88.20 Mhz	info@teleing.si
3.	VAL 202	88.70 Mhz	www.teleing.si
4.	STR	89.20 Mhz	
5.	PROGRAM ARS	89.70 Mhz	
6.	RADIO OGNJIŠČE	90.20 Mhz	
7.	RADIO PTUJ	90.70 Mhz	
8.	ŠTAJERSKI VAL	91.20 Mhz	
9.	RADIO NET FM	91.70 Mhz	
10.	RADIO CITY	92.20 Mhz	
11.	RADIO CENTER	92.70 Mhz	
12.	RADIO PLUS	93.20 Mhz	
13.	RADIO ORMOŽ	93.70 Mhz	
14.	RADIO MAXI	94.20 Mhz	
15.	ANTENE 1	94.70 Mhz	
16.	MURSKI VAL	95.20 Mhz	
17.	BLUE RADIO	95.70 Mhz	
18.	SKY RADIO	96.20 Mhz	
19.	RADIO OLDIE	96.70 Mhz	
20.	RTL RADIO	97.20 Mhz	
NOVOST:
Na željo naročnikov smo vključili domač komercialni program NET TV!
Opombe:
K - kanal ali angleško CH (CHANNEL), na nekaterih televizorjih je oznaka samo C S - pomeni nemško SONDER - posebni kabelski kanali ali angleško CC (GABLE CHANNEL) HYPER BAND kanalnik v televizorju pomeni, da je možen sprejem kanalov S21 do S40, Pridržujemo si pravico do spremembe vsebine kanalov ali njihove razporeditve!
INFORMACIJSKA SLUŽBA na telefonski številki TELEING 02/ 5848 615 (vsak delavnik med 08.00 in 16.00 uro)
Spletna stran: www.teleing.si e-pošta: info@teleing.si

TELEING kabelski internet - Ka.In
Individualnim uporabnikom bodo na voljo trije naročniški paketi, ki se med seboj razlikujejo po hitrosti prenosa podatkov ter vsebini dodatnih storitev, ki jih posamezen paket vključuje.
Vsem naročniškim paketom je skupno:
•	Časovno neomejen dostop ( 24 ur na dan ) brez omejitev v količini prenesenih podatkov
•	Nemotena uporaba telefona
•	Antivirus — preverjanje elektronske pošte pred virusi
Cena modema ob sklenjenem naročniškem razmerju za 36 mesecev, znašala samo 1,00 SIT/mesec.
** Predvidena cena priključnine 19.000 SIT z DDV zajema:
•	Vzpostavitev dvosmerne komunikacije na priključno točko;
•	Frekvenčna kretnica (je zaščita za računalnik in modem pred električnimi motnjami in udarom strele);
•	Inštalacija pri naročniku (inštalacija dodatnega kvalitetnejšega kabla od priključne točke do modema oz. računalnika); Cena priključnine je odvisna od dolžine potrebnega kabla. V navedeni ceni je zajeta izvedba instalacije z do 10 metrov kabla !
NAROČNIŠKI PAKETI
Ka.In A
Mesečna naročnina SAMO 4.499,00 SIT z DDV
Ka.In B
Mesečna naročnina SAMO 5.899,00 SIT z DDV
Ka.In C
Mesečna naročnina SAMO 8.099,00 SIT
Hitrost prejemanja podatkov je omejena z zgornjo mejo 256 kbps, kar predstavlja 4 kratno hitrost ISDN naprav.
Naročniški paket Ka.In A predstavlja cenovno najugodnejši paket dostopa do interneta. Paket je namenjen vsem uporabnikom interneta, kateri svetovni splet uporabljajo predvsem za branje elektronske pošte, enostavno »surfanje », elektronsko bančništvo, ipd. Paket Ka.In A vključuje en poštni predal, kije zaščiten pred virusi.
Hitrost prejemanja podatkov do 512 kbps, kar predstavlja 8 kratno hitrost ISDN priključka in omogoča hitrost pošiljanja podatkov do 128 kbps. Vključuje poštni predal z dvema elektronskima naslovoma ( e-naslov), ki je zaščiten pred virusi.
Naročniški paket Ka.In B je namenjen uporabnikom kateri uporabljajo svetovni splet kot vir za črpanje podatkov, npr. za študij na daljavo, izmenjavo ali prenose večjih datotek, prejemanje in pošiljanje glasbenih MP3 datotek, ipd.
Hitrost prejemanja podatkov do 1 Mbps ( 16-kratna hitrost ISDN ) in hitrost pošiljanja podatkov do 256 kbps.
Paket predstavlja standardni kabelski dostop do interneta. Primeren je za zahtevnejšega uporabnika in vključuje poštni predal s štirimi elektronskimi naslovi, kije zaščiten pred virusi ter 10 MB na strežniku namenjenih za ne-komercionalne zadeve ( lastna internetna stran, ipd. )
Dodatne informacije o kabelskem internetu lahko dobite na telefonski številki informacijske službe podjetja
TELEING d.o.o. 02/58 48 615 ali na internetni strani U f f tf . TELEING.SI
PRIJAVNICA ZA KABELSKI INTERNET (za fizične osebe)
Da, želim hiter časovno neomejen dostop do interneta preko omrežja KRS. Zame je zanimiv paket:			
□ Ka.In A	D Ka.In B		□ Ka.In C
Priimek in ime:			
Naslov:		Pošta:	
Telefon:		Fax:	
E-pošta:		Datum:	
Opombe:		Podpis:	
Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2004/2005
Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2004/05 je bi objavljen dne 11.6. 2004 v Uradnem listu RS št 64/04. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2003 ne presega 799.916 sit na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10 % (879.908 sit).
Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova ulica 2, soba 227 (nad novo pošto, v drugem nadstropju), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00.
Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo!
Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa in pogoj glede prejemanja drugih štipendij - glej razpis.
Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 8. 9. 2004. za študente 6. 10. 2004.
Vloga mora biti vložena do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled.
Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazih vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanja razloga.
Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov.
Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti.
Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8. Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu).
Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI. v rubriki AKTUALNO, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije.
Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej. tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem.
Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ah oddate v nabiralnik pri vložišču Območne službe Ptuj, Vodnikova ulica 2, Na vsako naknadno vloženo ah poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo.
OBMOČNA SLUŽBA PTUJ
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
(-*,	llA4AA4J
Policija svetuje
VARNOST STAREJŠIH OBČANOV
Upokojenci in starejši občani so nemalokrat žrtve nasilja in drugih dejanj, ki vplivajo na njihovo varnost. Gre namreč za ljudi, ki si jih storilci kaznivih dejanj pogosto izberejo za žrtve.
Da bi bilo med upokojenci in starejšimi čim manj žrtev, seje policija v okviru preventivne dejavnosti odločila aktivneje vključiti v nudenje pomoči in nasvetov. V ta namen je policija izdala brošuro, v kateri opozarja na nevarnosti in okoliščine, v katerih lahko postanete žrtev nasilja, prekrška ali kaznivega dejanja. Brošura bo predstavljena na sestankih društev upokojencev v mesecu juliju tega leta.
Da bi se izognili tovrstnim nevšečnostim, je potrebna velika mera odločnosti in samozaščitnega ravnanja. Tatvine in druga dejanja se najpogosteje dogajajo na javnih mestih, še posebej na krajih, kjer je velika gneča, v trgovinah, na tržnicah, na avtobusnih postajah, na prevoznih sredstvih, na prireditvah in drugih mestih, kjer se storilci lahko skrijejo, pomešajo z množico ali pobegnejo. Storilci se za dosego cilja poslužujejo raznih zvijač, zato je potrebno skrbeti za lastno varnost. Paziti je potrebno, kje in kako nosimo denarnice, kako in na kak način nosimo torbice, kam odlagamo prtljago, kako dvigujemo denar v bankah in na bankomatih, kako sprejemamo nepoznane obiskovalce na domu in drugo.
Za zagotavljanje večje varnosti vseh si policisti želimo medsebojnega zaupanja ter tudi Vašo pomoč in sodelovanje.
Če potrebujete pomoč policije, pokličite na telefonsko številko 113, če želite ostati anonimni, pokličite brezplačno telefonsko številko 080 1200, če pa želite samo pogovor ali nasvet policista, pokličite vašega vodjo policijskega okoliša na telefonsko številko 788 43 40 ali 743 0760.
Ne pozabite na varnost, želimo, da živite varno.
Janko LORBEK Miran MALTARIČ Vodja policijskega okoliša
Občinska proslava ob dnevu državnosti
ajvečji državni praznik dan državnosti smo v naši občini proslavili na njegov predvečer, v torek 24. 6. 2004. Prireditev seje odvila v grajski kapeli (v poročni dvorani) na gradu Bori.
Z dnevom slovenske državnosti (25. junijem) obeležujemo ustanovitev slovenske države in vzpostavitev njene samostojnosti. Tokrat smo rojstni dan Slovenije praznovali že trinajstič. Hkrati pa je bilo to prvo praznovanje rojstnega dne naše mlade države v okviru nove družine, družine držav članic Evropske unije.
Prireditev je bila lepo obiskana in se je pričela s slovensko himno, ki sojo zapeli Mladi veseljaki KD Cirkulane. Sledil je slavnostni govor župana Jožeta Kokota. V svojem govoruje med drugim opozoril na to, da smo sami (torej vsak izmed nas) odgovorni za razvoj svojega kraja in svoje občine, česar se moramo zavedati in po svojih močeh prispevati k napredku. Občina podpira in bo še naprej podpirala razvoj podjetništva in ustvarjalnosti, saj je podjetništvo glavno gonilo gospodarskega razvoja tako kraja kot občine, tako regije kot države. Če
poskušam povzeti županov govor v en sam stavek, bi se ta glasil nekako takole: Z vstopom v Evropsko unijo so se nam odprla nova vrata, skozi katera zakorakajmo z voljo in optimizmom!
Po nagovoru župana so ponovno zapeli Mladi veseljaki, nato se je s svojo harmonijo glasov predstavil mešani pevski zbor KD Cirkulane, ki je zapel pesem Benjamina Ipavca Slovenska dežela in pesem avtorja Luka Kramovca Ej vigred. Sledila je prijetna popestritev programa s skečem dramske sekcije, ki gaje odigral Kostja Jankovič.
Utrinke iz slovenskega pevskega ljudskega izročila so pričarali Ljudski pevci iz Cirkulan. In sicer so zapeli ljudski pesmi Dober večer Bog daj in Hribčki ponižajte se.
Prireditev ob Dnevu državnosti smo sklenili z nastopom Tamburašev iz Cirkulan, ki smo zaigrali skladbi z naslovom Stara polka in Škrjanček valcer.
Po zaključku je sledila pogostitev vseh, ki so se udeležili prireditve. In tako seje, s prijetnim kramljanjem na grajskem dvorišču, iztekel trinajsti rojstni dan naše Slovenije.
Bojana Voglar
Izlet dramske skupine
o zaključeni sezoni se člani dramske skupine KD Cirkulane že tradicionalno podamo na izlet. Kljub temu da smo v teh letih prepotovali že lep del naše domovine, se še vedno najde kakšen »neodkrit)) kotiček, po drugi strani pa so tudi že poznane znamenitosti vedno znova zanimive. Kot pravijo, pomembna je družba. V dobri družbi so namreč še slabe hruške dobre. Navsezadnje je tudi cilj našega vsakoletnega izleta predvsem druženje. Običajno smo se na pot podali še pred dopusti v prvi polovici junija. Letos pa smo izkoristili podaljšan praznični zadnji junijski vikend in na pot krenili 26. junija ob sedmi uri. Za boljše razpoloženje smo s sabo povabili Mlade veseljake in predsednico društva, pridružili so se nam še nekateri donatorji. Organizatorji izleta so vse do prve postaje spretno skrivali »potovalni načrt» tako da se nas je večina odpravila v neznano. Pot nas je vodila prek Ptuja in Maribora na Koroško do Mežice, kjer smo obiskali nekdanji rudnik svinca. Med vožnjo v rudnik in ogledom rudnika ter rudarskih strojev in
opreme, smo se dokončno prepričali, kako trd je rudarski kruh.
Pot nas je vodila naprej do Doma na Slemenu, kjer smo se nadihali svežega zraka, si privoščili kavico in zapeli slavljencu. Popoldne smo se po kosilu v restavraciji Luka Sailor, popeljali z ladjo po Šmartinskem jezeru in v prijetnem razpoloženju krenili proti domu. Da ne bi bili prehitro doma, smo se ustavili še v piceriji »Kuk » v Cigonci pri Slovenski Bistrici. Ob okusnih picah smo pozabili na čas in ni se nam več mudilo. Ker je vsega lepega enkrat konec, seje tudi naš izlet bližal koncu.
Med potjo proti domu smo na predlog predsednice izbirali himno društva. Komisija, ki sojo sestavljali predsednica društva, tajnik, blagajnik, vodja dramske skupine in vodja Mladih veseljakov je med bolj ali manj posrečenimi predlogi soglasno izbrala predlog Lojzeta Matjašiča - Mlade veseljake pa naprosila, da napišejo glasbo. Ob prvih poskusih izvajanja nove himne smo okrog desetih zvečer »varno pristali)) v Cirkulanah. Mateja Muršec
Utrinki iz šolskih klopi
MAREC
•	2. 3. 2004: šolsko tekmovanje iz fizike za učence sedmih in osmih razredov osemletke. Tekmovalo je 24 učencev. Tekmovanje je pripravil učitelj fizike, Bojan Lubaj.
•	4. 3. 2004: tekmovanje II. stopnje iz Vesele šole. Tekmovalo je 25 učencev od 3. do 8. razreda. Na državno tekmovanje se jih je uvrstilo 12. Tekmovanje je pripravila šolska svetovalna delavka, Edita Kovač.
e 6.3.2004: potrebno je bilo nadomestiti pouk za dan 26.4.2004.
e 13. 3. 2004: potekalo je področno tekmovanje iz fizike. Srebrno Stefanovo priznanje so osvojili: Maja Brumen, Matevž Cestnik, Eva Reberc in Katja Šober. Mentor: Bojan Lubaj.
•	16. 3. 2004: polfinale državnega tekmovanja v rokometu za dečke. Mentorja: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas.
e 17. 3. 2004: učenci so tekmovali za angleško bralno značko. V 4. razredih je tekmovalo 11 učencev, 4 so osvojili knjižne, nagrade. V 5. razredih je sodelovalo 13 učencev, v 7. pa 20. Mentorica: Karmen Fekonja.
e 18. 3. 2004: šolsko tekmovanje -evropski matematični kenguru. Tekmovali so učenci od 2. do 8. razreda. Predsednica tekmovalne komisije in koordinatorka tekmovanja je bila učiteljica matematike, Slava Šuman. Na šolskem tekmovanju je bilo mogoče pridobiti bronasto Vegovo priznanje.
e 20. 3. 2004: državno šahovsko prvenstvo v Novem mestu. Moštvo Barbara Šumenjak, Lucija Žnidarič, Eva Reberc, Nadja Vesenjak in Neva Golobje osvojilo 3. mesto. Mentorja: Ivan Voršič in Anita Voršič.
e 23. 3. 2004: območna revija otroških pevskih zborov v Markovcih. Pevovodkinja: Slavica Cvitanič.
•	24. 3. 2004: državno tekmovanje iz zgodovine v Žetalah. Tekmovala sta Eva Reberc in Matej Kociper iz 8. razreda. Osvojila sta srebrni priznanji. Mentorica: Mira Ivanuša, učiteljica zgodovine.
e 26. 3. 2004: letni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora ter Orffovega ansambla. Koncert je pripravila učiteljica glasbe, Slavica Cvitanič. Povezovala gaje Klementina Pukšič.
Učiteljica Zdenka Zver, profesorica biologije in kemije, je poskrbela za tekmovanje mladih kemikov, učencev 7. in 8. razredov osemletke.
Bronasta priznanja so osvojili: Katja Vinkovič, Tina Mulej, Matevž Cestnik, Tina Žiher, Barbara Belšak.
Srebrna priznanja so osvojili: Lucija Žnidarič, Eva Reberc in Matej Kociper. Najbolje seje odrezala Maja Brumen, saj je na državnem tekmovanju osvojila zlato priznanje.
V mesecu marcu so učenci s svojimi učiteljicami pripravili nastope ob materinskem dnevu. Starše so v šolo povabili učenci L a in L b (Lidija Lozinšek, Stanka Šterbal in Frančka Vajda) ter 2. a in 2. b (Andreja Masten in Klementina Pukšič).
•	31. 3. 2004: področno tekmovanje iz matematike. Na to tekmovanje se je uvrstilo 13 učencev naše šole, 4 iz 7. razredov in 9 iz 8. razredov. Osvojili so 5 srebrnih Vegovih priznanj. Mentorja tekmovalcev: Slava Šuman in Ivan Voršič.
APRIL
e 6. 4. 2004: v Zagorju je potekala državna revija otroških pevskih zborov, na kateri so sodelovali tudi gorišniški pevci. Vodila jih je Slavica Cvitanič, učiteljica glasbe.
•	14. 4. 2004: medobčinsko tekmovanje v rokometu. Naši učenci so dosegli 1. mesto. Mentorja: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas.
e 16. 4. 2004: učenci L c in L d razreda (Alexandra Hojnik Bezjak in Suzana Vaupotič) so povabili v šolo svoje starše in zanje pripravili javni nastop, e 17. 4. 2004: državno tekmovanje iz matematike. Trije učenci so osvojili zlata Vegova priznanja. Najbolje sta se odrezala Matej Kociper (2. mesto v državi) in Eva Reberc (5. mesto v državi).
Mentorica: Slava Šuman. e Oba tekmovalca sta lahko sodelovala v poletni šoli matematike, ki je potekala od 2 L 6. do 25.6.2004 na Bledu, e 17. 4. 2004: v Ljubljani je potekalo državno moštveno prvenstvo v šahu do 12 let. Ekipo so sestavljale: Sandra Janžekovič, Ana Reberc, Lea Florjanič, Rebeka Kovačec, Tjaša Lubec. Med 20 ekipami so osvojile 6. mesto. Mentorja: Ivan Voršič in Anita Voršič.
•	19. 4. 2004: v Juršincih je potekalo tekmovanje v malem nogometu.
Učenci naše šole so dosegli 1. mesto. Učitelja športne vzgoje: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas.
e 20. 4. 2004: državno tekmovanje iz Vesele šole. Tekmovalo je 12 učencev naše šole. Koordinatorka tekmovanja je bila šolska svetovalna delavka Edita Kovač.
•	21. 4. 2004: v Ptuju je potekala območna revija mladinskih pevskih zborov. Na revijo jih je pripravila Slavica Cvitanič, učiteljica glasbene vzgoje.
•	30. 4. 2004: na Borlu je potekala občinska proslava ob slovesnem sprejemu Slovenije v EU. Na proslavi so nastopali pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora, člani Orffovega ansambla, mladi harmonikarji in ritmičarke iz 3. razreda. Na nastop so jih pripravile: Slavica Cvitanič, učiteljica glasbene vzgoje; Irena Forštnarič, profesorica razrednega pouka; Sonja Tramšek, učiteljica harmonike glasbene šole Karol Pahor Ptuj.
MAJ
•	3. 5. 2004: v Cirkovcah potekala območna revija plesnih skupin. Našo šolo je zastopala ritmična skupina, ki jo vodi Irena Forštnarič, profesorica razrednega pouka.
•	6. 5. 2004: tekmovanje za Turnerjevo priznanje (zgodovina). Mentorica: Mira Ivanuša, učiteljica geografije in zgodovine. Tekmovali so: Katja Šober, Mojca Zamuda in Maruša Zorli iz 8. razreda. Osvojili so zlato priznanje.
•	7. 5. 2004: predstavili so se mladi raziskovalci. Raziskovalno nalogo je pripravil Andrej Rihtar iz 8. razreda. Osvojil je zlato priznanje. Njegov mentorje bil Boštjan Rihtar.
•	7. 5. 2004: revija folklornih skupin. Našo šolo je zastopala folklorna skupina OFS KLAS »PD RUDA SEVER GORIŠNICA«, v kateri sodeluje 19 učencev. Vodi jih Darinka Žnidarič, zunanja sodelavka šole.
•	8. 5. 2004: srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev iz Slovenije v Novi Gorici. Mentor gorišniških čebelarjev je Zdravko Roškar, zunanji sodelavec šole. Tekmovalci so bili razvrščeni v tri skupine. Dosegli so naslednja priznanja:
nižja skupina: Simon Ranil in Igor
Ranfl - zlato priznanje
srednja skupina: Tanja Kociper in
fj,	4€il
Matjaž Valenko - srebrno priznanje Katja Šober in Eva Reberc - zlato priznanje
Višja skupina: Tomi Ranfl in Damjan Korošec - srebrno priznanje Matej Kociper in Tadej Valenko - zlato priznanje.
•	11. 5. 2004: tekmovanje v malem nogometu polfinale. Učenci so dosegli
3.	mesto. Mentorja: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas.
•	12. 5. 2004: medobčinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?«. Sodelovalo je 14 osnovnošolskih ekip in 3 srednješolske ekipe. Med osnovnimi šolami so se najbolje odrezale: OŠ Mladika Ptuj, OŠ Dornava in OŠ Ljudski vrt Ptuj. Med srednjimi šolami pa Ekonomska šola Ptuj. Na državno tekmovanje so se uvrstile: Oš Mladika-Ptuj, OŠ Dornava in Ekonomska šola Ptuj. Tekmovanje sta organizirala Občina Gorišnica in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Gorišniške osnovnošolce je pripravljala na tekmovanje Iva Kociper, profesorica matematike in biologije.
V kulturnem programu so nastopali pevci mladinskega pevskega zbora, člani Orffovega ansambla, ritmičarke in harmonikarji (Slavica Cvitanič, Irena Forštnarič in SonjaTramšek).
•	14. 5. 2004: na letališču v Moškanjcih je potekalo srečanje mladih tehnikov-modelarjev. Vodil jih je Marko Bradan, zunanji sodelavec šole.
•	15.5.2004: srečanje mladih tehnikov v OŠ Tone Čufar v Mariboru. Borut Žnidarič je osvojil 3. mesto, Blaž Šegula pa 1. mesto. Uvrstil se je na državno tekmovanje v Zagorju. Mentor obeh tekmovalcev: Bojan Lubaj, učitelj fizike in tehnične vzgoje.
•	18. 5. 2004: atletski pokal v Ptuju. Mentor: Gorazd Šket.
•	18. 5. 2004: eksterno preverjanje znanja za osmošolce - slovenščina.
•	19. 5. 2004: eksterno preverjanje znanja za osmošolce - matematika.
•	20. 5. 2004: sprejem otrok, ki bodo začeli obiskovati šolo 1. 9. 2004, in njihovih staršev. Kulturni program, pravljično uro, likovno delavnico in pogovor s starši so pripravile: Frančka Vajda, Lidija Lozinšek, Stanka Šterbal, Suzana Vaupotič in Alexandra Hojnik Bezjak. Srečanje so pripravili in vodili: Branko Širec, ravnatelj šole, Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelja, in Edita Kovač, svetovalna delavka.
•	27. 5. 2004: medobčinska revija
otroških pevskih zborov v Ormožu. Pevovodkinja: Slavica Cvitanič.
•	28. 5. 2004: medobčinska revija mladinskih pevskih zborov v Lenartu Cerkvenjak. Voditeljica pevskega zbora: Slavica Cvitanič.
•	29. 5. 2004: Andreja Masten in Frančka Vajda sta popeljali člane planinskega krožka po Haloški planinski poti.
JUNIJ
•	1. 6. 2004: drugi rok eksternega preverjanja znanja za osmošolce -slovenščina.
•	2. 6. 2004: drugi rok eksternega preverjanja znanja za osmošolce -matematika.
•	2. 6. 2004: nastop učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo. Nastop je potekal v učilnici glasbene vzgoje. Pripravila gaje učiteljica glasbenega pouka, Slavica Cvitanič.
•	Od 31. 5. do 4. 6. 2004 je na šoli potekal tečaj iz poznavanja prometnih predpisov za voznike koles z motorjem. Tečaj je organizirala Avtošola Prednost. Teoretični del so uspešno opravili vsi tečajniki.
•	10. 6. 2004: zaključno prireditev za starše učencev 4. razredov sta pripravili Manja Bezjak in Renata Rihtarič.
•	11. 6. 2004: zaključna redovalna konferenca za učence 8. razredov.
•	14.6.2004: sprejem na gradu Borlu za odličnjake. Sprejel jih je župan občine Gorišnica, gospod Jože Kokot. Kulturni program so pripravili gorišniški osmošolci.
Odličen uspeh vseh razredih osnovne šole so dosegli Matej Kociper, Barbara Belšak, Karmen Muhič, Doroteja Štrakl, Maruša Zorli, Katja Šober, Eva Reberc, Mojca Zamuda, Mitja Obran in Matjaž Valenko. V večini razredov in tudi v osmem razredu pa Andrej Rihtar in Renato Galinec.
•	15. 6. 2004: zadnji športni dan v tem šolskem letu za učence predmetne stopnje.
•	15.6. 2004: učiteljici Irena Forštnarič in Slavica Cvitanič sta za starše pripravili nastop: Dogodivščine žabice Kvakice.
•	16. 6. 2004: glasbena pravljica, ki sta jo pripravili Irena Forštnarič in Slavica Cvitanič, je bila predstavljena varovancem vrtca in učencem razredne stopnje.
V popoldanskem času je potekalo snemanje za občinsko kabelsko televizijo.
•	16.6.2004: ob 1 S.uri je bil sklican svet staršev. Sklicala ga je predsednica sveta Bojana Šober. Ob 19. uri je bil sklican svet zavoda OŠ Gorišnica. Sklicala ga je predsednica sveta Frančka Vajda. Na obeh sejah sta bila prisotna ravnatelj šole, Branko Širec, in pomočnica ravnatelja, Dragica Petrovič.
•	18. 6. 2004: zaključna valeta za osmošolce. Učenci so pripravili prijeten kulturni program. Prejeli so pohvale in priznanja, ki so si jih prislužili v šolskem letu 2003/04.
•	21. 6. 2004: zaključna redovalna konferenca za učence od 1. do 7. razreda.
•	23. 6. 2004: zaključna kulturna prireditev, posvečena zaključku šolskega leta 2003/04 in dnevu državnosti, je potekala v večnamenski dvorani. Slavnostni govornik je bil Andrej Horvat, svetnik občine Gorišnica. V bogatem kulturnem programu so se učenci predstavili s petjem, plesom, recitacijami in igranjem na instrumente. Program sta vodila Jure Tuš in Hana Hunjet iz 1 .razreda osemletke. Za celoten potek kulturne prireditve sta poskrbeli Edita Kovač in Alexandra Hojnik Bezjak. Ravnatelj šole, Branko Širec, in pomočnica ravnatelja, Dragica Petrovič, sta učencem podelila najvidnejša priznanja, ki sojih dosegli v šolskem letu 2003/04. Posebej so bili pohvaljeni učenci, ki so dosegli odličen učni uspeh.
3. a razred (Irena Forštnarič): Timotej Horvat, Denis Hrupič, Sergej Obran, Sara Bezjak, Špela Bezjak, Sandra Janžekovič, Valentina Matjašič in Tadeja Vaupotič.
3.	b razred (Anita Voršič): Matic Geč, Luka Horvat, Matic Leben, Aleš Šegula, Tadej Škerjanec, Kevin Zavec, Janja Horvat, Urška Jurič, Rebeka Kovačec, Tjaša Lubec, Neja Senčar in Eva Vojsk.
4.	a razred (Manja Bezjak): Jernej Fric, Rok Kaisersberger, Tomaž Pemer, Luka Pravdič, Julija Geč, Eva Kosi, Nadja Ritlop, Urška Vojsk.
4.	b razred (Renata Rihtarič): Jernej Vajda, Ana Reberc, Monika Kojc, Sanja Kolar, Miha Škrinjar, Nino Sorčič, Špela Valenko in Vanja Mesareč.
5.	a razred (Dragica Petrovič): Matjaž Bezjak, David Kolar, Jožef Ostroško, Matic Viher, Luka Žnidarič in Tanja Kociper.
5.	b razred (Slavica Cvitanič): Simon Ranfl, Gregor Sok, Urška Bezjak, Lea Florjanič, Blanka Leben, Simona Muhič in Monika Štrakl.
7. a razred (Mihaela Poplatnik): Mitja Vilčnik, Aljaž Žiher, Tamara Brusar, Neva Golob, Maja Petek, Nina Pignar, Nadja Vesenjak in Marjetka Zupanič.
7. b razred (Zdravko Tobijas): Tadej Arnuš, Boštjan Turk, Monika Firbas, Patricija Gavez, Urška Mihalinec, Katja Muršič, Nina Sok, Nina Tomažič in Saška Zavratnik.
7. c razred (Marija Lovrec): Nino Kolar, Matevž Cestnik, David Kostevc, Maja Brumen, Katja Šumenjak in Tina Žiher.
7. d razred (Ivan Voršič): Tamara Bakič, Saša Horvat, Andreja Štrafela in Lucija Žnidarič.
•	24. 6. 2004: zadnji dan pouka. Učenci so prejeli spričevala, izkaze, priznanja in pohvale.
•	30. 6. 2004: potekali so popravni izpiti za učenbe osmih razredov in za učence 7. razredov devetletke. Neuspešni imajo pravico opravljati popravni izpit v ponedeljek, 23.8.2004.
Pripravila: DRAGICA PETROVIČ, pomočnica ravnatelja
Dejavnosti v 3. razredih
| Učenci 3.a in 3.b razreda smo ob i / izteku šolskega leta opravili še ' I dneve dejavnosti pod vodstvom učiteljic Irene Forštnarič in Anite Voršič.
V petek smo se zbrali pred šolo in se peš odpravili proti Dominkovi domačiji. Bilje lep sončen dan, zato je bila hoja do našega cilja zelo prijetna. S sabo smo imeli nahrbtnike z malico, s svinčniki in risalnim papirjem, na katerega smo kasneje vsak po svoje upodobili Dominkovo domačijo. Tam nas je že čakala vodička, da bi nam pojasnila zgodovino hiše. Domačija je stara že prek 300 let. Po Ptujskem polju se
je nekoč raztezalo Panonsko morje, zato se ta svet danes imenuje Panonski svet. Na njem so gradili panonske hiše, za katere je značilno, da so »cimprane«, pokrite s slamo, imajo črne kuhinje in so grajene v obliki črke L.
Dominkova domačija je ena izmed redkih, ki seje ohranila takšna, kot je bila v začetku. Pri obnovi hiše so uporabljali le naravne materiale in jo na novo prekrili s slamo. Zadnja, ki je prebivala v tej hiši, je bila Dominkova tetica, ki pa je že pred leti umrla v visoki starosti. Vodička nam je povedala nekaj zanimivosti iz življenja tetice Kate. Zaupala nam je, da bi nam postregla s svojimi svežimi žganci in prežganko, če bi še bivala med nami. Tako so namreč najpogosteje kuhali nekoč.
Drugi naravoslovni dan smo izkoristili za ogled arheološkega muzeja v Ptuju. Z avtobusom smo se odpeljali izpred šole.V muzeju nas je sprejela vodička Irena, vodila nas je po muzeju in nam sproti razlagala imena in zanimivosti izkopanin in arheoloških najdb. Izmed vseh se mi je zdela najbolj zanimiva mumija, saj je vsa povita v platno. Vodička nam je pripovedovala o verovanju ljudstev takrat in o njihovih verskih simbolih. Zanimiveje bilo izvedeti tudi nekaj novosti o govorici kamnov in kovancev.
Ta ogled mi je bil zelo všeč, saj bi tudi sama rada postala arheologinja. Pot nas je nato vodila po ozki kamniti stezi do gradu. Že ob vstopu na grajsko dvorišče me je prevzela lepota gradu. V mislih sem videla čudovite princeske in dvorne dame, kako se sprehajajo po grajskem dvorišču. Prevzela meje želja, da bi se tudi sama spremenila v grajsko princesko. Moje misli je prekinil glas vodičke, ko nas je povabila v notranjost gradu. Videli smo veliko različnih sob. V vsaki stoji velika lončena peč, s katero so ogrevali prostore s hodnika, da se ne bi katera izmed sob umazala. Očarala
meje spalnica, kije lepo okrašena. Najbolj se mi je vtisnila v spomin postelja, ki je okrašena z lepimi zavesami na vsaki strani. Primerjali smo še trdnjavo in dvorec. Z gradu se je razprostiral lep razgled na mesto Ptuj in okolico.
Po zanimivem ogledu gradu smo si privoščili malico iz nahrbtnika. Pridružili so se nam še golobi, saj smo jih hranili z drobtinicami. Meni je eden jedel kar iz dlani.
Avtobus nas je že čakal, da bi nas odpeljal proti Gorišnici in tako smo zaključili še en zanimiv dan.
V šoli imamo veliko šolsko knjižnico. V njej je veliko zanimivih knjig, še več pa jih je v knjižnici Ivana Potrča v Ptuju.
Veliko nas je že bilo v tej knjižnici, nekateri pa so jo 21. 6. 2004 prvič obiskali. Tedaj smo imeli na urniku zadnji naravoslovni dan. Ob prihodu smo najprej telovadili, da smo se malo umirili in sprostili. Knjižničarka Liljana nas je popeljala v pravljični svet knjig. Razkazala nam je celotno knjižnico in nam o vsakem oddelku, tako študijskem kot mladinskem, nekaj povedala. Imeli smo tudi pravljično urico, kjer smo slišali dve zanimivi pravljici. Gospa Liljana ju je zelo doživeto pripovedovala.
Čas za naš obisk v knjižnici je hitro minil. Domov smo se vrnili še z eno lepo izkušnjo.
Končujemo pa tudi šolsko leto v 3. razredu. Bilo je zanimivo, poučno in koristno, marsikaj, česar smo se naučili, nam bo pomagalo v nadaljnjem življenju.
Lepo je hoditi v šolo!
Tadeja Vaupotič, 3. a
OBVESTILO
L šolski dan šolskega leta 2004/05 bo v sredo, 1.9.2004.
Učenci od 2. do 8. razreda se zberejo ob 8.30 na dvorišču pred šolo. Učenci L razreda se zberejo ob 10. uri v šolski avli.
Obvestilo bo pritrjeno na glavna šolska vrata 23.8.2004.
č,	40^
Zaključna strokovna ekskurzija učencev 5. razredov
*^ačelo se je, ko smo stopili v /avtobus v Gorišnici in se ►■''odpeljali. Med vožnjo smo se zelo zabavali. Okolici nismo posvečali prevelike pozornosti. Nenadoma pa je mojo pozornost pritegnila stavba termoelektrarne v Šoštanju. Za njo sem zapravil kar dva fotografska posnetka. Škoda, da si je nismo bolj natančno ogledali. Peljali smo se kar naprej in naenkrat se je iz sprednjega dela avtobusa zaslišalo: »Glejte, rudnik!«
In res, prispeli smo na prvo točko naše ekskurzije. Hitro, kar po dežju, smo stekli v stavbo pred nami. Tam smo dobili podrobna navodila za spust v rudnik. Najprej je v rudnik odšel 5.b razred. Čez nekaj minut smo prišli na vrsto tudi mi. Že sam začetek je bil zanimiv, saj smo se z dvigalom v popolni temi odpeljali v rove. Tam so nam predstavili življenje in delo rudarjev nekoč, njihove delovne stroje in tudi nesreče. Dobili smo tudi pravo rudarsko malico, ki je vsebovala: kranjsko klobaso, sok in štručko. Lahko bi kupil tudi spominke, vendar sem denarnico pozabil v avtobusu.
Odpeljali smo se v Ravne na Koroškem, kjer so nam predstavili zbirko predmetov raznih obrti, kot so: železarstvo, gozdarstvo in steklarstvo. Občudovali smo nagačenega medveda, ki je imel poškodovano sprednjo šapo, še preden so ga uplenili. Meni in mojim sošolcem se je zdelo vse zelo zanimivo.
V želodcih se nam je že začela nabirati pajčevina, zato smo zavili v gostišče Dular, kjer so za nas že pripravili kosilo. Bilo je dobro, a ker smo pojedli preveč bonbonov in drugih sladkarij, kosila nismo mogli pospraviti do konca. Tudi pijačo smo si lahko kupili.
Na koncu pa smo si ogledali še Kotlje, kjer stoji domačija Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Nahaja se na Prežihovem vrhu. Zapomnil sem si, da se Prežihov vrh
imenuje zato, ker so v davni preteklosti domačini s tega hriba prežali na Turke, ki so ropali po teh krajih.
Ob ogledovanju razstave v pisateljevi hiši sem ugotovil, da je ustvarjalec veliko let prebil v zaporih in izgnanstvu in da je takrat napisal svoja najboljša dela.
Ogleda je bilo konec in že smo drveli v smeri Gorišnice. S prijatelji smo na postajališču pred šolo malo poklepetali, nato pa smo se odpravili vsak proti svojemu domu.
Domačim sem moral razložiti, kako je bilo, čeprav sem občutil že globoko utrujenost.
V 5. razredu nismo odšli v šolo v naravi, zato sta nam razredničarki pripravili strokovno zaključno ekskurzijo. Menim, da je bila
Jure Tuš 1d
ekskurzija bolj zanimiva, kot bi bila šola v naravi.
Luka Žnidarič, 5. a
Rdeča kapica - ilustracija, Kevin Veselič 1a/9
Uspehi učencev OŠ Cirkulane v šolskem letu 1003/1004
Čisto vsak otrok hodi v šolo. Čisto vsak.
Eni po gladki, ravni poti, drugi po ozki in vijugasti.
Brez kamnov pa ni nobene.
In prav je tako.
Toda med kamni so razlike v velikosti in v tem, kako pogosto so nasuti.
Prav tako med otroki: nekaterim je kamenček v zabavo, ovira, ob kateri se preizkušajo, drugim pa skala, pod katero omagajo.
(Marja Strojin)
^lidi mi smo vse leto premagovali I ovire, se ob njih preizkušali in I potrjevali. Ob koncu šolskega leta smo bili zadovoljni z izkazi in s spričevali, še bolj pa z uspehi na tekmovanjih. V znanju smo se izkazali na različnih področjih. Učenci prve triade devetletke so tekmovali iz matematike (Računanje je igra, Matematični kenguru), Cici vesele šole ter pridno brali za bralno značko in sodelovali v projektu Knjigobube. Učenci tretjega razreda so v projektu Knjigobube sodelovali tri leta in so prejeli družinsko diplomo. Četrti razred osemletke in devetletke je v začetku junija preživel teden dni v šoli v naravi v Poreču. Mlajši učenci so opravili plavalni tečaj v Tennah Ptuj. Kako spretno in varno voziti kolo, so pokazali učenci četrtega razreda osemletke, ki so opravili kolesarski izpit. Vsi učenci so bili vključeni tudi v tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani. Učenci predmetne stopnje so bili vključeni v različne interesne dejavnosti in se udeležili različnih tekmovanj, na katerih so se pomerili v znanju. 31. maja smo imeli dan šole, ki smo ga posvetili
knjigi in zaključku bralne značke. Obiskal nas je pisatelj Tone Partljič, ki je zlatim bralcem in ostalim uspešnim učencem podelil knjižne nagrade. Zlati bralci, ki so za zvestobo dobri knjigi prejeli knjižne nagrade, so Domen Černivec, Gregor Jurgec, Sandi Podhostnik, Špela Mlinar, Igor Emeršič, Martina Milošič, Matevž Štumberger in Tadej Žumbar (mentorica Marjeta Kovačec). Priznanja na različnih tekmovanjih so prejeli:
-	državno priznanje iz Vesele šole sta prejela Žan Belšak in Klemen Lilija (mentorica Marjeta Kovačec),
-	srebrno priznanje iz znanja matematike - evropski kenguru -sta osvojila Klemen Lilija in David Klajderič (mentorica Miroslava Vršeč),
-	srebrno priznanje iz zgodovine je na državnem tekmovanju prejel Matevž Štumberger, ki je tudi osvojil zlato priznanje na temo Sto let letalstva (mentorica Suzana Petek), srebrno priznanje pa sta na istem tekmovanju osvojila Špela Mlinar in Igor Emeršič,
61 &
' t
D
KJ ’
x ■

■B
m





Rdeča kapica - ilustracija, Danijela Kralj, 1a/9
-	srebrna priznanja iz znanja o sladkorni bolezni so osvojili Tadej Žumbar, Gregor Jurgec in Sandi Podhostnik (mentorica Darka Korošak),
-	srebrno priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom Telovadba na šoli v Cirkulanah od konca 19. stoletja do danes, so dobili Nejc Bombek, Martin Klinc, Lilija Klemen in Alen Korošec (mentorica Diana Bohak Sabath),
-	srebrno priznanje na tekmovanju iz geografije so osvojili Davor Hrženjak, Gregor Jurgec in Špela Mlinar. Sedmošolci in osmošolci so brali knjige za nemško in angleško bralno značko. Na šoli delujeta otroški in mladinski pevski zbor. Pod vodstvom učiteljice Irene Sabler sta se uspešno predstavila na območni reviji pevskih zborov. V Gorišnici je potekalo medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki se ga je uspešno udeležila tudi ekipa naše šole. Tudi na športnem področju so se učenci udeleževali tekmovanj in dosegali zadovoljive uspehe. Zelo uspešni so bili naši mladi šahisti, ki so se udeležili vseh področnih tekmovanj. Žan Belšak je postal področni prvak, Klemen Lilija je bil drugi. Oba sta se uvrstila na državno tekmovanje. Žan je osvojil na državnem tekmovanju v kategoriji do 12 let odlično 4. mesto. Ekipa starejših dečkov je na področnem tekmovanju osvojila naslov področnih prvakov, v zasedbi David Klajderič, Žan Belšak, Klemen Lilija in Jernej Bratuša. Učenci sedmega razreda devetletke so bili v šoli v naravi -spoznavali so kraški svet v Rakovem Škocjanu.
Zbrali in uredili Marjeta Kovačec in Marica Zebec

6. vaška olimpijada občine Gorišnica
| | zadnjem času opažamo, da nam 1 /šport pomeni vedno več. Tu ne F mislimo tekmovalnega športa, ampak redno športno dejavnost vseh občanov. Vedno več ljudi kolesari, teče, hodi, da o tistih na športnih igriščih niti ne govorimo. Majhen drobec k osveščanju ljudi o potrebnosti gibanja je s svojimi akcijami prispevala tudi Športna zveza občine Gorišnica v sodelovanju s športnimi društvi. Pod sloganom Z gibanjem do zdravja, s športom proti drogi, se jih nekaj zgodi tudi v okviru praznovanja občinskega praznika.
Prvo športno prireditev predstavlja vaška olimpiada, ki jo je Športna zveza s pomočjo Športnega društva Gorišnica organizirala v soboto, 17. julija v Gorišnici. Že šesta po vrsti je tudi letos privabila rekordno število sodelujočih. Sodelovalo je 386 prijavljenih tekmovalcev, ker pa se nam tekom dneva pridružijo tudi neprijavljeni, smo prepričani, da je bilo tekmovalcev preko 400. Če prištejemo še vse sodnike, gledalce in nenazadnje tudi predsednike vaških odborov ter občinske svetnike, lahko mirno zatrdimo, da seje na športnem igrišču v Gorišnici zbralo preko 700 občanov. V okviru občinskega praznika j e to nedvomno najbolj množična prireditev.
Večkrat smo poudarili, daje bistvo v druženju, na pa v samem tekmovanju. Zato bi na tem mestu pohvalili ekipo VO Zagojiči, ki seje olimpiade udeležila v velikem številu in se tudi predstavila na
Računališka obdelava rezultatov
izviren način. S svojim pristopom tekmovanjem so dokazali, da na takšni ravni še lahko živi načelo olimpizma Važno je sodelovati, ne zmagati.
Ker pa pravega športnega duha ni brez merjenja rezultatov, jih tudi v tabeli objavljamo. Cel dan so se na igriščih v Gorišnici odvijala zelo zanimiva tekmovanja, ki so višek doživela v popoldanskih urah, ko so
se odvijala finala v posameznih disciplinah. Že po tradiciji največ gledalcev privabi met kamna, najbolj napeto pa je brez dvoma med vleko vrvi. Ta disciplina tudi marsikdaj odloča o končnem vrstnem redu. Vsi, ki tega še niste videli v živo, prisrčno vabljeni naslednje leto. V tej disciplini so se letos pomerili tudi predsedniki vaških odborov in občinski svetniki.
Na 6. vaški olimpijadi je nastopilo skoraj 400 udeležencev
	TOČKOVANJE ZA UVRSTITEV VASI												
	VAŠKI ODBOR	NOGOM ET	KOŠAR KA	NAM. TENIS	ŠAH	MET KAMNA	VLEČ. VRVI	ODBOJ KA	BADMI NTON	RIBIŠK O TEKMO V.	SKUPAJ	MESTO	
	CUNKOVCI						2				2	10-11	
	FORMIN	6	1		2	4				1	14	8	
	GAJEVCI- PLACEROV CI	3	3	2	3				6		17	6-7	
	GORIŠNICA	10	4	4	6	2	2	4	2	3	37	3	
	MALA VAS				4		8			10	22	4	
	MOŠKANJCI	1	6	10	10	10	10	10	4	4	65	1	
	MURETINCI		2							6	8	9	
	TIBOLCI												
	ZAGOJIČI			3	1	II 2		2	8	2	18	5	
	ZAMUŠANI		10	6		8 6		6	10		46	2	
	CIRKULANE	4				6	4		3			17	6-7	
	PARADIŽ												
	PRISTAVA	2					II						2	10-11	
Teniški turnir
| | ponedeljek so se med seboj 1/pomerili igralci tenisa. Na T teniških igriščih Zmdanc v Gorišnici so se v dopoldanskih urah najprej med seboj pomerili osnovnošolci. Sodelovalo j e 8 deklic in dečkov. Po napetih borbah smo dobili tudi zmagovalce:
V	popoldanskih urah pa so se med seboj pomerili moški v dveh kategorijah, do 30 in nad 30 let. Ženske se pa letos žal niso prijavile.
V	kategoriji do 30 let je sodelovalo 10 tenisačev, v kategoriji nad 30 let pa 8. Tekmovanje se je zavleklo pozno v noč, žal pa zaradi odhoda finalistov v kategoriji do 30 let nismo dobili zmagovalca.
Rezultati:
Deklice:
1.	Neva Golob
2.	LucijaŽnidarč
3.	Tina Mulej Dečki:
1.	David Klajderič
2.	Žan Belšak
3.	Matic Leben Do 30 let:
3.	Darjan Šterbal
4.	Dejan Kelenc Nad 30 let:
L Marjan Škofič
2.	Zoran Štalcer
3.	Janez Horvat
4.	Slavko Golob
Zmagovalci na teniškem turnirju
Prvi trije v kategoriji nad 30 let
9. tek na Bori
J^portna tekmovanja so se C nadaljevala v četrtkek z že 9. Stekom na Bori, ki vsako leto privabi tekmovalce iz cele Slovenije. Tudi letos je bilo tako. V hudi vročini, tik pred nevihto, ko je bilo ozračje izredno težko za tek, se je pomerilo 78 tekačic in tekačev. Najmlajši sodelujoči je štel 12 let, naj starejši pa kar 73 let.V absolutni
konkurenci je zmagal Andrej Voglar pred Bran-kom Lehnerjem in Davidom Hamer-šakom, v občinski konkurenci pa je bil najhitrejši David Hameršak pred Aljošem Vajdo in Boštjanom Bohlom.
N. Z.
Andrej Voglar je prvi pritekel do gradu Bori
Ml
1; Aleš Rajh; Litmerk 14a; Onnož; 0:17:25 2; Samuel Rajtar-Čuš; Bratislavci 42a; Dornava; 0:18:50 3; Sandi Kelc; Cirkulane 33; Gorišnica; 0:24:17 M2
1; David Hamršak; Cirkulane 32; Gorišnica; 0:18:37 2; Aljoša Vajda; Muretinci47a; Gorišnica; 0:19:52 3; Janez Bezjak; Placerovci 5a; Gorišnica; 0:22:15 M3
1; Andrej Voglar; Placar 50; Destemik; 0:17:01 2; Janez Kuhar; Borovci 32; Markovci; 0:19:09 3; Boštjan Bohi; Moškanjci 54b; Gorišnica; 0:20:12 M4
1; Branko Lehner; Benediški vrh 89; Benedikt; 0:18:09 2; Ivan Golob; Novakova cesta 17; Ormož; 0:19:00 3; Jani Železnikar; Slape 30; Ljubljana; 0:19:04 M5
1; Rajko Zupančič; Poštelska 18; Maribor; 0:21:59 2; Peter Zmazek; Gorišnica 129; Gorišnica; 0:28:03 3; Polde Dolenc; Ulica Goceta Delčeva; Maribor; 0:35:37
Ž1
1; Špela Zorli; Gorišnica 80; Gorišnica; 0:30:07 2; Urška Horvat; Gorišnica; Gorišnica; 0:35:32
Ž2
1;NatalijaSbull; Draženska7; Ptuj; 0:20:27
2; Daniela Kolednik; Gradišča 104; Gorišnica; 0:35:42
Ž3
1; Nataša Hercog; Hermanova 3; Ptuj; 0:27:34 2; Barbara Bohi; Moškanjci 54; Gorišnica; 0:29:57 3; Saša Prelog; Cirkulane 25b; Gorišnica; 0:34:18 Ž4
1; Bernarda Ivančič; Ljutomerska 4a; Ormož; 0:22:51 2; Irena Cerovič; Ivanjkovci 80; Ormož; 0:27:34 3; Majda Murko; Mestni vrh 40; Ptuj; 0:28:42 Ž5_
1; Šiftar Jožica; Vrtna ulica 24; Gornja Radgona; 0:23:01 2; Lojzka Bratuša; Ul. Goceta Delčeva; Maribor; 0:27:45
Pohod, kolesarjenje, nogometni turnir vaških ekip
J^portne aktivnosti so potekale tudi Qv soboto, ko smo točno opoldne ^pred Dominkovo domačijo startali pohodniki in kolesarji. 23 pohodnikov seje odpravilo na pohod ob severni meji občine Gorišnica, 49 kolesarjev pa čez Gradišča v Cirkulane, od tam pa proti Tibolcem. Tam so družno pohodniki in kolesarji sodelovali na otvoritvi nove ceste.
Časa za počitek pa ni bilo kaj preveč, saj se je zvečer začel tradicionalni nočni turnir vaških ekip v malem nogometu. Prijavilo seje 10 vaških ekip: Formin 1, Zgornji kot Gorišnica, Gorišnica 1, Moškajnske legende, Varež legende, Cunkovci, Stebri Gorišnice, Formin elita, Gajevci Placerovci in Veterani Formin. Po dveh krogih na izpadanje smo dobili tri finaliste, ki so se med seboj pomerili vsak z vsakim. Končni vrstni red:
1.	Stebri Gorišnice
2.	Gajevci Placerovci
3.	Cunkovci
Zbor pohodnikov in kolesarjev na Dominkovi domačiji
Ena od postojank kolesarjev je bita na kmetiji Arnečič v Gradiščah
$6 let športnega društva Gorišnica
| e športnem društvu Gorišnica so z 1/večimi športnimi prireditvami V obeležili 50 letnico delovanja društva. V sodelovanju s Športno zvezo so organizirali 6. vaško olimpijado, ob občinskem prazniku je bil organiziran tudi turnir vaških ekip, s turnirjem štirih ekip v velikem nogometu pa so obeležili tudi osrednjo slovesnost, na kateri so predstavili delovanje društva v preteklih petdesetih letih. Ob tej priložnosti so izdali tudi kroniko delovanja društva.
Kot je omenil predsednik društva, Vekoslav Čagran, se je društvo vse do danes ukvarjalo z najrazličnejšimi športnimi dejavnostmi, saj so se v
Športnem društvu, ki se je prej imenovalo TVD Partizan Gorišnica, ukvarjali tudi s šahom, judom, rokometom, pa tudi s tekom.
Danes se v društvu ukvarjajo predvsem z nogometom. Deluje pa tudi planinska sekcija.
Zraven športne dejavnosti pa se je bilo, v vseh letih delovanja potrebno ukvarjati tudi z drugimi dejavnostmi, ki so zagotovile del finančnih sredstev za delovanje in skupaj z neštetimi urami prostovoljnega dela članov omogočile izgradnjo športnega parka, ki omogoča športno dejavnost tudi ostalim društvom in šoli.
Davorin Zorli
Predsednik ŠD Gorišnica Vekoslav Čagran
Spomladanska čistilna akcija v Gorišnici
I | soboto 3. aprila 2004, je v sodelo-1 /vanju z vaškim odborom in gasilci v V Gorišnici potekala že tradicionalna čistilna akcija. Udeleženci akcije smo se zbrali ob 9. uri pred gasilskim domom. Da bi okolje zares učinkovito očistili, smo se razdelili v več skupin, ki so očistile vsaka del vasi. Tako kot vsa prejšnja leta, je bilo največ smeti ob strugi reke Pesnice, v okolici lovske preže, precej smeti pa je bilo tudi v gozdu pri nogometnem igrišču. V samem strnjenem naselju je bilo smeti malo, kar pomeni, da vaščani sami lepo skrbimo za svoje okolje, svoje pa
pripomorejo tudi koši za smeti, ki so postavljeni ob vaških poteh in cestah. Letos je bilo smeti nekaj manj kot prejšnja leta, kar kaže na to, daje ekološka osveščenost vaščanov vedno večja.
V štiriumi akciji je sodelovalo okoli 30 ljudi, prijetno pa so nas presenetili naši upokojenci, ki so organizirano prišli na akcijo, za kar se jim posebej zahvaljujem.
Po končani akciji smo pripravili manjši prigrizek, nato pa se s prijetnimi občutki odpravili na svoje domove.
Dušan Šegula
Prvomajski pohod PGD Mala vas
Na turistični kmetiji "Kozarčan"
a pobudo predsednika Slavka Vogrinca in poveljnika Janeza Ambroža smo gasilci PGD Mala vas organizirali pohod po Haloški planinski poti. Pohod je bil namenjen v počastitev vstopa v Evropsko unijo in počastitev praznika dela 1. maja.
Na zbornem mestu pred gasilskim domom Mala vas se je zbralo 62 pohodnikov.
Kolona je krenila izpred gasilskega doma ob 9. uri. Trasa je bila že naprej določena, šli smo v smeri Muretinci, pri Borlu desno prek Huma v Gradišča. V Gradiščih smo imeli malico iz nahrbtnika. Zahvalil bi se g. Jožetu Zeleniku, ki nam je odstopil prostor in postregel z zelo dobro vinsko kapljico. Po malici in počitku je naša skupina krenila v smeri Pristave na turistično kmetijo "KOZARČAN ®", katere lastnik je Franc Roškar. Ta nas je tudi pričakal s svojo družino. Skupaj s pomočnikom Slavkom Vaupotičem je pripravil okusen goveji golaž. Pošteno smo se okrepčali zjedjo in s pijačo, saj je g. Roškar nastežaj odprl klet in srce, tako daje lahko vsak okusil pridelek njegovih pridnih rok. V imenu vseh pohodnikov in v svojem imenu se družini Roškar iskreno zahvaljujem.
Na pohodu ni manjkalo dobre volje, saj smo pod taktom harmonike, ki jo je neumorno igral naš prijatelj Boris, plesali in prepevali ter pregnali dež. Da ne bi bilo praznovanje prekratko, smo pri Tunfu pripravili velik kres. Po
prihodu nazaj smo se zbrali okoli kresa, ki so ga naši mladi in pridni gasilci zakurili ob 21.00 uri. Ni manjkalo pijače in jedače, saj smo za vsakega obiskovalca pripravili svinjsko pečenko. Za hrano smo zadolžili g. Jožefa Krabonja iz Gorišnice. Tudi njemu iskrena hvala za zelo okusno in bogato hrano. Ob kresu se je spet oglasila Borisova harmonika in veselo petje vaščanov.
Naj starejši pohodnik je bil Franc Kolarič, kljub 68-letom je traso prehodil brez težav. Najmlajša pohodnika sta bila Vanesa Tomažič in Gregor Fijan. Kljub 8-letnim nožicam ni bilo z njima večjega problema.
Želim si, da bi se večkrat srečali, saj se takole bolje spoznavamo in kot pravi naš gasilski rek "V slogi je moč !" Naslednjo leto planiramo pohodno traso po Tibolcih in Zamušanih. Pridružite se nam, saj smo ljudje dobre volje. Pozdravljam vas s pohodniškim pozdravom ZDRAVO!
Predsednik PGD Mala vas Vogrinec
Skupinski posnetek udeležencev čistilne akcije
Bogastvo cvetja
Š Zako čudovit je pogled na naravo, ko jo po zimskem spanju prebudi • ^pomladno sonce. Zaradi nekoliko daljše zime smo letos še toliko želneje pričakovali čas, ko se narava okoli nas prebudila. In potem seje zgodilo. Kot bi se mati narava želela oddolžiti za daljšo zimo in hladnejši in deževen začetek pomladi, je v začetku maja s cvetovi bogato obdarila okenske police in vrtne gredice.
Sama sem občudovala potoniko na dvorišču Francke Vidovič iz Gradišč, ki je imela ob mojem obisku prek 170 cvetov. Sadika stara blizu 20 let cveti iz leta v leto bujneje. Kot je povedala gospodinja Francka, je potonika zelo zahtevna roža, ki zahteva veliko nege in ljubezni. Še posebej težko je vzgojiti mladico (vlačenko), vendar Francka kljub temu rada izpolni te prošnje. Tako so se njene mladice znašle na marsikaterem okoliškem vrtu. Posebej ponosna je na mladico, ki jo je podarila KD Cirkulane ob njegovi stoletnici in sedaj raste pred večnamensko dvorano. Mile Klopčič jev svoji pesmi Mary se predstavi med drugim zapisal:
... »Ob koči v vrtcu smo imeli grede, na njih gartrože, pušpan in potonke.»... Kot bi se pesnik sprehajal po vrtu in dvorišču gospe Francke in občudoval njene cvetlice.
Mateja Muršec
Potonika Francke Vidovič
tj, d-
Tudi v naši občini klub študentov
mLe več let je med študenti, dijaki in 7vsemi mladimi v občini Gorišnica »-^živela želja po ustanovitvi društva, s katerim bi mladi, podobno kot ostale starostne in interesne skupine v naši občini, lažje zastopali skupne interese, se družili in si medsebojno pomagali. Ta želja se nam je uresničila.
Tako smo se mladi iz občine Gorišnica na predvečer vstopa Slovenije v EU, 30. 4. 2004, zbrali na ustanovnem občnem zboru Kluba študentov Gorišnica. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo blizu 50 mladih iz vse občine. Sprejeli smo statut in 9 članski upravni odbor kluba iz obeh delov občine. Za predsednika kluba smo izvolili Bojana Purgaja iz Gorišnice. Tudi svetnica gospa Slavica Cvitanič, kije zastopala župana, nam je spregovorila nekaj vzpodbudnih besed in nam zaželela veliko uspehov. Nagovoril nas j e tudi predsednik vaškega odbora Cirkulane, Franc Kelc in nam zaželel uspešno delovanje.
Še enkrat bi izrekli zahvalo gasilskemu društvu Gajevci - Placerovci, ki nam je prijazno - brezplačno odstopilo svoje prostore (gasilski dom), za izvedbo občnega zbora.
Že takoj po ustanovitvi kluba smo mladi začeli aktivno delovati. Do sedaj j e steklo že kar nekaj projektov. Organizirali smo predavanje o uvajanju Bolonjskih procesov v slovenskem prostoru.
Na zadnjo majsko nedeljo - binkoštno nedeljo smo organizirali spust po Dravi.
V petek, 16. julija smo člani KŠG-ja, v okviru občinskega praznika, v gorišniškem športnem parku organizirali »Dan mladih«. V klubu se je porodila želja, da tudi mladi občani naše občine z druženjem obeležijo naš občinski praznik. Tako smo v sklopu Dneva
Dan mladih
mladih organizirali Igre brez meja, katerih seje udeležilo osem tri-članskih ekip. Starost tekmovalcev se je gibala med 10 in 30 let. Igre so bile rekreativno - športno zabavne narave. Tekmovalce je vzpodbujalo tudi kakšnih štirideset gledalcev. Za prve tri ekipe smo pripravili lepe nagrade in majice našega kluba. Po končanih igrah pa smo se mladi ob prijetni glasbi zabavali pozno v noč. Tudi za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno. Po natečaju, ki smo ga objavili na spletni strani, smo na ta dan izbrali še zmagovalni slogan našega kluba, ki se glasi: Ne, ne niste sami, KŠG je z vami. Dan mladih je bil med »mladimi in starimi« zelo pozitivno sprejet, zato že delamo načrte, da postane stalnica v okviru občinskega praznika.
Vse mlade še enkrat vabimo, da se nam pridružijo, da prispevajo svoje ideje in pobude za prihodnje aktivnosti. Poudarili bi, da članstvo v našem klubu ni omejeno samo na študente, v Statut KŠGja smo tako zapisali, da so naši člani lahko vsi mladi med 15. in 30. letom! Le v čim večjem številu bomo lahko
Binkoštni spust po Dravi
uspešno delovali, saj mladi prevečkrat pozabljamo na rek - Na mladih svet stoji!
www.gorisnica.tk klubstudentov@yahoo.com p.s. Ob tem pa bi se še posebej zahvalili našim sponzorjem, ki so prisluhnili želji mladih, da s svojimi idejami in delom prispevajo k še lepši podobi naše občine. Vse sponzorje najdete na naši spletni strani. Mladi pa se v prihodnje nadejamo tudi pomoči »naše« lokalne skupnosti, pa tudi skupnih prostorov še nimamo,...
Za KŠG
Urška Rižnar, Slavko Vesenjak
Obvestilo
Športna zveza občine Gorišnica pripravlja skupinski nastop na 2. kolesarskem maratonu POLI, ki bo v soboto 11. septembra 2004. Informacije: Davorin Zorli, tel. :02/7430210 ali 041/553307
Zagotovite si PREDNOST
poslovne_enote:
ORMOŽ,Ljutomerska c. 30 PTUJ,Nova c. 1 (ZŠAM)
tel.:02 740 82 74 02 766 29 81 mob.:040 221 640 041 678 328
kategorije A, B, C, E, F, H
TELEFONI
Janez Horvat s.p. Trstenjakova 5a Ptuj tel.:02/748 11 20
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK
Izziv telefoni in mobitel z roko v roki slišna do zadnjega kotička.
Vabljeni v Domino center na Ptuju.

GRŠKI OTOK V SPORADIH
OTOK PRI BENETKAH
PRISTAŠ
VITALIZMA
ODLIČEN
ESTONSKI
MOTO-
KROSIST
(LEOK)
LASTNOST
PREŽI-
VELEGA
GRŠKE
MORSKE
NIMFE
ANGLEŠKI NOGOMETNI KLUB IZ LIVERPOOLA
IVO
MOJZER
SRBSKI
PISATELJ
MATAVULJ
GRŠKI
POTUJOČI
PEVEC,
AOJD
DESKA
(POGOV.)
ALFRED
NOBEL
ROMUNSKI
ŠAHIST
(CONSTANTIN)
ELKE
SOMMER
BLAGO NA POLICI TRGOVCA
OSNOVNA
MERA
FRANCOSKO
LETOVIŠČE
OB
ŽENEVSKEM
JEZERU
AMERIŠKA PISATELJICA (ERIČA)
NIKO
GORŠIČ
ROMULOV
BRAT
DVOJČEK
MESEČEVA
MENA
POGANSKI
SVEČENIK,
VRAČ
PEVKA
VILER
JAPONSKI
DENAR
NAŠA TOVARNA SMUČI GORA V POSOČJU
ROMAN
UMBERTA
ECA
JAPONSKI
VULKAN
Z VODO OBDANO KOPNO
DOMAČE
ŽENSKO
IME
LITOVSKA
DENARNA
ENOTA
ROBERT
LOVVELL
EMIL
ADAMIČ
ENAKI
ČRKI
RASTLINA, KI BAJE ODVRNE STRELE
PRILJUBLJENA SLADICA ZA VROČE DNI
TOPOVSKI
IZSTRELEK
SVETILKA
NA
OLJE,
OLJENKA
AREOMETER - merilnik gostote tekočin, gostomer IONESCU - romunski šahovski velemojster (Constantin)
MURANO - otok pri Benetkah, središče beneškega umetniškega steklarstva
SMETANA
DRUŽBE,
IZBRANCI
BITJE
SPAČENEGA
VIDEZA
MERILNIK
GOSTOTE
TEKOČIN,
GOSTOMER
ČEBELJI
PROIZVOD,
STRD
OTON
ŽUPANČIČ
MAJHNO
SIDRO
PREBIVALKA MELOV
HITER
TURŠKI
SEL
NA KONJU
SVVIFTOV
KNJIŽNI
VELIKAN
ROMANA
OGRIN
DRAŽJA TKANINA S ŠČETKASTO POVRŠINO
EMMA
THOMPSON
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
ŠESTO
OZVEZDJE
ŽIVALSKEGA
KROGA
ROMUNSKI
STARO-
SELEC,
CINCAR
AVTOR IN OBLIKA KRIŽANKE: GEORG GIDER
VREČAST NAŠITEK NA OBLEKI
NAJVEČJI
ITALIJANSKI
PESNIK
(DANTE)
PISATELJICA
MIHELIČ
GORLJIV
PLIN,
ETEN
ZNANI TURISTIČNI RAJ V POLINEZIJI
KOPRSKI
ŠKOF
(METOD)
BIVŠI GENERALNI SEKRETAR OZN (BUTROS)
PRILJUBLJEN ZENSKI REKVIZIT
ZVONE
HRIBAR
REKA V GRUZIJI, KI TEČE V ČRNO MORJE DETEGENT ZA POSODO
FIATOV
MODEL
)
REŠITE KRIŽANKO:
Črke z obarvanih polj sestavljajo geslo. Prepišite jih na dopisnico in pošljite na naslov:
Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica, najkasneje do 30. 9. 2004. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Vesti iz Vasi.
Rešitev aprilske križanke: "Vesele praznike, Velika noč". Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada v protivrednosti 5.000 sit - Milka Golob Tibolci 19a, 2. nagrada v protivrednosti 3.000 sit - Minka Petrovič Pristava 46,3. nagrada v protivrednosti 2.000 sit-Viktor Majcenovič, Medribnik 19. Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti.