KLIMATSKE POTEZE LJUBLJANE DR. OSKAR REVA Vremenska opazovanja v Ljubljani so se pričela 20. marca 1850. Kot prvi opazovalec je zabeležen neki A. Wagner, uradnik »C. kr. brzojavne pisarne«. Od tedaj pa do danes so se vremenska opazovanja vršila nepretrgoma. Tako opazovalci kakor mesta opazovanja so se večkrat menjala, vendar pa mo remo z veliko točnostjo podati povprečne vrednosti in povprečni letni tok raznih tako zvanih meteoro loških elementov. Pod temi razumemo zračni pri tisk, temperaturo zraka, vlažnost, vetrove, oblake in padavine. Šele skupnost vseh teh elementov da celoten obris klime kraja. V naslednjem podajamo povprečna števila teh elementov tako glede njih šte vilčne vrednosti kakor njihov potek v raznih me secih. Zračni pritisk. Barometer v Ljubljani visi v abso lutni višini 308 m nad morjem. Povprečna ali »nor malna« vrednost zračnega pritiska se vrti okoli 735 mm. Barometer pa je v ekstremnih primerih po kazal tudi že vrednosti 709 mm kot najnižjo in 761 mm kot najvišjo, seveda nereduciran na morsko gladino. Temperatura. Naslednja razpredelnica nam kaže povprečne mesečne in letno temperaturo. Januar Februar Marec April Maj Junij —25 —01 41 9'4 139 177 Julij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Leto 196 186 148 101 3'7 —0'9 90 Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši julij. Je sen je v splošnem toplejša kot pomlad, oktober 10"1 ", april 9'4 °. Srednja letna temperatura znaša 9'0 ". Ljub ljana leži na 46° geografske širine (točno 46" 3')- Srednja letna temperatura te širine znaša približno 11 °. Ljubljana je torej s svojo temperaturo hladnejša, kot njena geografska širina. To sledi iz tega, ker leži Ljubljana v kotlini in je po prirodi odrezana od morja. Ima torej kontinentalno lego. Zaradi tega morejo tem peraturni minimi pasti zelo nizko, nasprotno pa se morejo maksimi relativno visoko dvigniti. Kot abso lutni minimum je bila v Ljubljani že zaznamovana temperatura —26 °, kot absolutni maksimum pa 38 ft. Temperatura se more menjati v amplitudi 64", med tem ko znaša v Trstu absolutna amplituda samo 48 ". Podobno so tudi dnevne amplitude velike. V januarju se more temperatura dvigniti na 13 °, kar da ampli- tudo 39" (—26°, 13°), v juliju pa more pasti do 7°, kar da dnevno amplitudo 45° (7°, 38"). Z opazovanji je ugotovljeno, da je bila temperatura pod ničlo zabeležena že 2. maja (—1'8°). Povprečno končajo temperature pod ničlo okoli 8. aprila. Znova pričnejo povprečno 29. oktobra, v ekstremnem slučaju pa je bila opazovana tudi že 8. oktobra. V splošnem moremo računati v Ljubljani z 162 dnevi s tempera turo pod ničlo, torej skoraj polovico leta. Sledeča razpredelnica nam pove, koliko je v Ljub ljani mrzlih, hladnih, toplih in vročih dni: Dnevi mrzli hladni topli vrocl Jan . 12 24 Febr . 5 19 Mare c 1 11 Apri l 2 Ma j 4 Juni j 13 1 Juli j 20 5 1 < 18 3 Sept . 5 Okt . 2 Nov . 2 10 De c 6 17 Let o 26 85 60 9 Pod mrzlim dnevom razumemo dan, ko je bila tem peratura ves dan pod ničlo, takih je povprečno na leto 26. Hladni dnevi so taki, če je bil vsaj minimum pod ničlo, takih je 85. Topli dnevi so oni, ko doseže maksimum vsaj 25°, takih je 60; in če doseže maksi mum vsaj 30°, je dan vroč, takih je povprečno devet. Zaradi kontinentalne lege je tudi meddnevna spre memba temperature v Ljubljani razmeroma velika. Od časa do časa se dogode primeri, da pade povprečna 20 KRONIKA temperatura od enega dne do drugega za 11". Za enako vrednost se more tudi dvigniti. Taki skoki tempera ture se dogajajo predvsem pozimi. Oblačnost. To izražamo v procentih z oblaki pokri tega neba: Januar Februar Marec April Maj Junij 67 64 63 60 58 51 Julij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Leto 46 46 58 68 7 3 80 61% Povprečno je najbolj oblačen mesec december. V splošnem je v teku vsakega meseca 80 % neba pokri tega z oblaki. Najmanj oblačnosti imata julij in av gust, 46 %. V teku vsega leta je ljubljansko nebo do 61 % pokrito. Jesen je zaradi znanih ljubljanskih megel bolj oblačna kot pomlad. Jasnih in oblačnih dni je: Dnevi jasni oblačni C "? 4 15 A ta, 5 13 e i s 14 S i < 12 V M 6 11 =? i H I J» S B F < 4 i » . 3 o 0 S5 3 17 v O 3 21 Leto 63 150 Jasni dnevi so, če je nebo samo do 25 % pokrito, oblačni, če je pokrito nad 75 %. Vidimo, da je nad eno tretjino vseh dni v letu oblačnih. Posebnost Ljubljane je njena megla. V teku leta je meglenih dni: Januar Februar Marec April Maj Junij 9 7 5 3 4 4 lulij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Leto 4 10 12 12 9 9 88 Povprečno je v vsem letu 88 dni meglenih. Najbolj je meglen september, najmanj april. Meglenih dni v enem mesecu pa more biti v kakšnem letu tudi več kot kaže razpredelnica. Tako je bilo že opazovano v samem decembru 21 meglenih dni. Megla more nasto piti ali samo zjutraj in zvečer ali pa tudi ves dan. Popolnoma meglenih dni je v vsem letu povprečno 6, ki nastopajo predvsem v decembru. O vlažnosti zraka ne bom pisal, ker je za prvo silo vlažnost izražena že z oblačnostjo in meglo in še bolj s padavinami. Padavine. Povprečne mesečne vsote padavin so v Ljubljani takole razdeljene: Januar Februar Marec April Maj Junij 76 79 102 109 120 152 Julij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Leto 132 144 138 158 117 110 1437 Povprečno pade v Ljubljani letno 1437 mm pada vin, bodisi v obliki dežja ali snega ali toče. Najbolj deževen mesec je oktober, 158 mm, najmanj padavin pade v januarju, 76 mm. Opazimo, da je junij drugi najbolj deževni mesec v letu, 152 mm. V padavinskem oziru leži Ljubljana na prehodnem ozemlju med zim skim deževjem Južne Evrope in Sev. Afrike ter po- KRONIKA letnim deževjem v centralni kontinentalni Evropi. Ljubljana participira na obeh deževnih zonah z zgod nje poletnim maksimumom v juniju in pozno jesen skim maksimumom v oktobru. Padavine merimo dnevno ob 7. uri zjutraj. V teku enega dne lahko pade v Ljubljani v ekstremnih pri merih mnogo padavin. Do sedaj je bilo izmerjenih največ 150 mm v enem dnevu (26. sept. 1926), kar je povzročilo poplave na Ljubljanskem barju. Razmerje med številom deževnih in snežnih dni je naslednje: Dnevi padavinski samo snežni Jan . 9 6 Feb r 11 6 Mar e 13 4 Apr U 14 1 Ma j 17 - Juni j 15 - Juli j 14 - ?! > < 12 - Is. a> on 12 15 Okt . 15 1 > o 13 2 Dee . 14 5 Leto 15« 25 Vidimo, da v slabi polovici vseh dni v letu v Ljubljani dežuje, odnosno sneži. Pri tem moramo razlikovati zimsko in poletno deževje. Poleti dežuje navadno po poldne in pade mnogo padavin v kratkem času (cesto samo v pol uri). Pozimi pa more deževati, oziroma snežiti po ves dan. Snežnih dni je povprečno 25. Dni s sklenjeno zaporedno snežno odejo pa je več. Januar Februar Marec April Maj Junij 17 19 8 1 — Julij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Leto — — 1 4 9 59 Vseh dni s snežno odejo je povprečno 59. V ekstrem nih slučajih je snežilo poslednjikrat tudi še 12. maja in prvikrat že 6. oktobra. V splošnem dežuje (sneži) v Ljubljani zaporedoma 3 do 6 dni. Bilo pa je tudi že zabeleženo, da je v jeseni deževalo zaporedoma 17 dni. Nasprotno pa je zaporednih dni brez dežja več, povprečno poleti 7, pozimi 11. Najdaljša doba brez dežja je znašala že 46 dni, in sicer v januarju in februarju. Vetrovi. Razdelitev vetrov po nebesnih straneh je sledeča (v odstotkih): N NE E SE S SW W NW Tišina 5 16 12 9 9 15 7 7 20 Vidimo, da skoraj četrtino, 20 %, vseh primerov pre vladujejo v Ljubljani tišine. Ljubljana leži v zaprti kotlini in je pred močnimi vetrovi zavarovana. V osta lem pa prevladujeta v glavnem dva vetrova, in sicer severovzhodnik 16 % in jugozapadnik 15 %. Prvi vla da predvsem pozimi, medtem ko piha drugi predvsem poleti. Močni viharji dosežejo v Ljubljani redkokdaj brzino 50 km na uro. Morda jih je v vsem letu pet in so to zlasti jugozapadni vetrovi. Za primerjavo naj omenim, da dosežejo kraške burje nad 150 km na uro. Glavne poteze ljubljanske klime bi torej bile: vi soko letno in dnevno temperaturno kolebanje, topla poletja, vlažne in mrzle zime, veliki temperaturni skoki, visoka oblačnost, pogoste in cesto debele megle, izdatne padavine in poletni nalivi in ne prav močni vetrovi. 21