Letnik XXX V Ljubljani, v petek 25. aprila 1902 Dijaški Dom v Celju. Rojaki! V zadevi celjske slovensko-nemške gimnazije smo si priborili Slovenci združeni z vsemi avstrijskimi Slovani sijajen rspeh. Dne 21. marca t. I. je zmagala naša pravična stvar nad narodno nestrpnostjo in zagrizenostjo tujega naroda, in opravičena radost napolnjuje vsako slovensko srce! Pa ta radost naj dobi najprimernejši, vidni, slovenskemu narodu trajne koristi do-našaioči izraz! Za celjsko slovensko gimnazijo, ta tako ljuto sovraženi, in tako vet raj no branjeni učni zavod, osnujmo »Dijaški dom v Celju!« Ta naš gimnarijski zavod ima pač dovolj dijakov. Ni nam jih treba loviti po vseh kronovinah avstrijskih, in jih olimati drugemu narodu. Ali mnogo, premnogo teh naših dijakov trpi za časa svojega šolanja hudo revščino, in to pogosto ravno najbolj nadarjeni dijaki, katerim je Bog podelil sicer krasen dar, bistro glavico, ali pičlo imetje. In bridka revščina je kriva, da mnogi omaga, da ne mor« šole nadaljevati in dovršiti; pomanjkanje in glad vcepita marsi-kteremu nadebudnemu mladeniču kal hiranja in prerane smrti. Revščina sili mnoge, da si morajo iskati stanovanja daleč zunaj mesta, ali v mestu jemati najceneja, vsled tega pa zaduhla, nezdrava Btanovanjs, ki jim kužijo zdravje in jih spravljajo v družbe, katere jim okužijo srce. Svoj čas, pred dobrimi petnajstimi leti, osnovala se je v Cel ji »Dijaška kuhinja«, katera si je postavila blagi, človekoljubni namen, da ohrani mlada, telesno in duševno razvijajoča se bitja pred najhujšim stradanjem. Ta dosega sedaj s pomočjo blagih dobrotnikov Bvoj namen, da se nasituje vsako opoludne okoli štirideset dijakov. To je bilo do zdaj za skrajno silo. Storimo sedaj en korak dalje: 03nujmo še »Dijaški dom v Celju«, dom, v katerem bodo slovenski dijaki, ki niso tako srečni, da bi mogli študirati, bivajoč v sredi merno znižal, pa tudi pravično razdelil. Finančni minister dr. pl. B3hm je izjavil, da je hišni davek v istini previsok in da hodq vlada izdelati potrebno relormo. 3. Petodstotni davek od dohodka najemninskega davka prostih poslopij Be za leto 1902 proračunava na 6,200.000. Takih poslopij je okolu 90.000. 4. Dosedanja pridobnina in dohodarina je leta 1898 vrgla državi še 17,294.144 kron, a za tekoče leto se proračunava le na 100 000 kron. 5. Splošna pridobnina je leta 1901 znesla 35 milijonov, za tekoče leto bo proračunava na 34,400.000 kron. 6. Krošnjarina je lani znesla 310.658 kron, za tekoče leto so proračunava na 280.000. 7. Pridobnina od podjetij, ki morajo polagati javne račune, je lani znesla 48,495.000, za tekoče leto je v proračunu 50,995.000 kron. Tudi deln. družbe so pritožujejo, da je ta davek previsok. 8. R e n t n i n a je lani nesla državi 7,330.000, za tekoče leto ae proračunava 7,500.000 kron. 9. Osebna dohodarina je lani znesla 46,900.000 kron, za letos ee proračunava 48,250.000. Leta 1900 je moralo plačati osebno dohodarino 800.357 oseb, in sicer na Kranjskem 7954, na Koroškem 8448, na Štajerskem 44.457, v Istri 6951, na Goriškem 4250 itd.; največ na Niže-Avstrij-skem, namreč 286.962 oseb. 10. D a t e k o d p I a (3 je lani znesel 1,800.000, za letos so proračunava 1,820.000 kron. Ta davek plačujejo uradniki, ki imajo najmanj 6400 K letne plače. Teh vseh je bilo 1. 1900 v raznih razredih od 6400 do 30.000 kron in več letne plačo skupaj 9949. 11. Pristojbine od davčnih i z t e r j a t e v so lani znesle 1,821.500 K, za letos se proračunava 1,955.000. 12. Zamudno obresti so lani znesle 842.000 K, za tekočo leto se proračunava 915.600 K. Kakor sem že začetkoma omenil, znašajo dohodki za tekočo leto vseh 12 vrst direktnih davkov 278,235.600 kron. Troški pa se proračunavajo na 8,345.000 LISTEK. 1321 Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič. II. V vsem dvorcu je postalo svetlejše in veselejše. Ana Mihajlovna je bila kakor po-mladeJa, Maksim se je rajše šalil, čeprav se je še včasih iz oblakov dima razlegalo njegovo jezno mrmranje kakor grom preteče nevihte. Govoril je o tem, da imajo mnogi življenje za slab roman, ki se končuje s. že-nitvijo, in da je na svetu mnogo takega, kar drugim še na misel ne pride. Gospod Po-peljski, ki je postal jako zanimiv, okrogel človek, lepih sivih lan in rdečega lica, se je ob takih prilikah vedno ujemal z Maksimom, sprejemal je te besede menda na svoj račun; poleg tega se je pečal z gospodarstvom, ki mu je šlo prav dobro. Mladina se je smejala in delala načrte. Peter je pa reBno mislil na dovršitev svoje glasbene izobrazbe. V jeseni, ko je bila že vsa žetev dokončana in ko ee je nad poljem v zlatih nitkah na solncu bližčalo leno in trudno »babje leto«, se jo vsa Popeljska družina tir,-/ odpravljala k Stavručenkovim. Stavručenkovo posestvo je bilo 70 vrst oddaljeno od Po-peljskih, pa svet je bil v tej razdalji jako raznoličen; zadnji odrastki Karpatov, ki se še vidijo na Volinji in v Pribužji, so izginjali in svet je prehajal v stepno Ukrajino. Na teh ravninah, semtertje prerezanih z jarki, so ležale vasi in tonilo v vrtovih in livadah, na horizontu so se pa tu in tam začrtavalo že davno preorane in od rmenih strmišč obdane visoke gomile. Tako dolgo potovanje sicer ni bilo navadno pri Popeljskih. Zunaj domače vasi in bližnjega polja, ki ga je poznal popolnoma, se je Peter čutil zapuščenega, bolj je čutil Bvojo slepoto in postajal razdražljiv in nemiren. z,daj je pa prav rad sprejel povabilo. Po omenjenem večeru, ko jo naenkrat spoznal svojo čuv8tvo in prekipečo moč svojega talenta, je poeta! malo drznejši do temne in neznane daljave, ki je obdajala njegov zunanji svet. Začela ga je vleči in mikati in se širiti v njegovi domišljiji. Nekoliko dni je minilo sijajno in živo. Peter se je zdaj čutil mnogo prostejšega v mladi družbi. Z velikim zanimanjem je poslušal igranje starejšega btavručenkovega sina in njegovo pripovedovanje o konserva- toriju in o velikomestnih koncertih. Njegovo Lca je zažarelo vselej, kadar jo mladi Sta-vručenko začel navdušeno hvaliti njegovo izvirno, neobdelano in mcčno glasbeno čustvo. Zdaj se ni več umikal v samotne kotičke in kakor enBk, dasi malo boječe, ee je udeleževal skupnih pogovorov. Nedavna hladna odljudnost in čudna nezaupljivost Evelinina je izginila. Obnašala se je veBelo in neprisiljeno ter vse zabavala s svojim nepričakovanim in vedrim veseljem. Kakih deset vrst od posestva je stal N.-ski samostan, jako imeniten v okolici. Nekdaj je igral važno ulogo v domači zgodovini. Naenkrat so ga kakor kobilice oblegale tatarske trume, ki so preko zidov pošiljale točo svojih strel, včasih so pisano poljske čete obupno lezle na zidove ali so so pa nasprotno kozaki silovito zalctovali vanj, da bi pregnali iz trdnjave kraljevske (poljske) vojake . . . Zdaj so razpadli stari stolpi, zidovi so so ponekodi izpremenili v navaden plot, ki je komaj branil samostanske vrtove pred napadi predrzne kmečko živine, globoko v širokih jarkih jo pa rastlo proso. Nekoč so se jasnega dno prijazno pozno jeseni domači in gostjo napotili v ta samostan. Maksim in žensko bo se peljale v pro- storni stari kočiji, ki bo je kakor velika la-dija zibala na svojih visokih peresih. Mladina in ž njo Peter je pa jezdila. Slepec je jezdil spretno in varno, privadil se je poslušati topot drugih konj in drdranje kočije, ki je šla pred njimi. Kdor jo pogledal spretnega in drznega jezdeca, bi težko uganil, da ta jezdec ne vidi poti in da se jo samo privadil tako brez strahu se prepustiti instinktu svojega konja. Ana Mihajlovna ao jo spočetka boječo ozirala in so bala tujega konja in neznane poti, Maksim je pa po strani pogledoval z odgojiteljskim ponosom in z moškim nasmehom nad bab-jimi strahovi. »Ali veste . . .« je rekel dijak, ki je prijezdil h kočiji. »Zdaj mi je prišla na misel jako zanimiva gomila (kozaško gro-blje); njeno zgodovino smo izvedeli, ko smo brBkali po samostanskem arhivu. Ako hočete, krenemo tja. To ni daleč, na koncu vaRi«. »Kako da so vam obujajo v naši družbi tako otožni spomini?« so jo veselo zasme-jala Evtlina. »Na to bom odgovoril pozneje! Vozi preti Kolodnji, k livadi Ostapovi; tam pri ograji se pa ustavi«, jo zavpil vozniku, obrni Državni zbor. Dunaj, 24. aprila. Direktni davki. Zbornica sedaj že tretji dan razpravlja o direktnih davkih. Od leta 1897, ko je bil zainjič parlamentarno rešen državni proračun, se je na polju direktnih davkov marsikaj predrugačilo. Tako so vsi direktni davki leta 1898 vrgli državi 246,175.800 kron, za leto 1902 pa se proračunavajo na 278,235.600 kron. Direktni davki vedno rasto. V primeri s prejšnjim letom so 8e leta 1898 pomnožili za okroglih 17 milijonov, leta 1899 za 8, leta 1900 za 13, leta 1901 za 3 9 in letos za 6 9 mil. kron. 1. Zemljiški davek se za letos proračunava na 54,800.000 kron in je za 2 milijona nižji, kakor je bil leta 1900. Cisti dohodek zemljišč v Avstriji znaša po sklepu osrednje komisije za revizijo zemljiško davčnega katastra 306,883.880 kron. Zemljiški davek pa znaša 22 7 odstotkov, to je 69,464.410 kron. V smislu zakona glede osebne dohodarino so odbije še 15 odstotkov, ki znašajo za tekoče leto 9,670 580 K, in tako dobimo svoto 54,800.000 kron zemljiškega davka. Vsled uim ae je n. pr. leta 1900 v vseh deželah odpisalo zemljiškega davka 2,695.590 kron, od tega na Kranjskem 19.762 K 34 h, na Koroškem 7801 K, na Štajerskem 90 997 K itd. 2. 11 i š n i davek je leta 1900 znesel 70,040.907, in sicer hišnorazredni davek 10,347.011, hišnonajemninski davek 59,693.896 kron. Za tekoče leto se hišni davek proračunava na 71,020 000 kron, m sicer hišnorazredni na 9,820.000, hišnonajemninski na 61,200.000 kron. Minulo leto je bilo v Avstriji 2,758.810 poslopij obdačenih s hišno-razrednim davkom, od teh na Kranjskem 75.297. Hišnonajemninski davek je moralo lani plačati 193.839 hišnih posestnikov. Hišnonajemninski davek je lani državi do-nesel 78,393.804 (na Kranjskem 537 284) kron. Pri tej priliki moram pripomniti, da je hišni davek v Avstriji jako težko breme. Hišnorazredni davek je jako nejed-nako, krivično razdeljen, in najemninski davek je z raznimi prikladami že neznosen. Zato so že v odseku razni govorniki odločno opozarjali vlado, naj predloži načrt zakona, s katerim bi se hišni davek pri- svojih dragih, ampak morajo zapustiti ljubo doma in se podati v tuji jim svet, dobivali zavetje, stanovanje, v katerem se bodo vestno nadzorovali in vzgajali v pravem duhu. Pri pogovoru dne 18. t m. storili bo celjski Slovenci sklep, naj »Dijaška kuhinja" razširi svoj delokrog; ne samo hrano, tudi atreho in dom naj daje slovenskim dijakom v Celju; osnuje naj se » D i j a š k i dom v Celju!« Poživljamo toraj Vas, rojaki, ki imate ljubeče srce za našo slovensko mladino, da prinašate prispevke za označeni namen. Spominjajte se o vseh prilikah »Dijaškega doma v Cslju«; spominjajte svoje prijatelje in znance nanj! Pričakujemo pred vsem, da noben slovenski občinski zastop, noben okrajni zaBtop, nobena posojilnica in nobena hranilnica ne bode -zaostala. Pa tudi zasebniki naj ne zaostajajo. Komur je podelil Bog pesvetni blagor, naj pristopi kot ustanovnik »Dijaškega doma« v Celju s prispevkom 200 K ali več; komur je dal Bog manje, naj pa od tega žrtvuje primeren prispevek I Prispevki naj se pošiljajo naravnost na „Dijaški dom v Celju" ; podpisani odsek jih bode izkazoval redno v slovenskih časnikih, ter beležil v spominsko knjigo, katera bode še poznim potomcem naznanjala imena blago-dušnih prijateljev slovenske učeče se mladine. Združimo torej svoje moči, da so dvigne kmalu ob bistri Savinji v Celju »Dijaški dom!« V Celju, aprila 1902. Lovro B a š s. r., c. kr. notar. Anton Cestnik s. r., c. kr. gimnaz. profesor. Dr. Ivan Dečko s. r., odvetnik. Josip Kožuh s. r., c. kr. gimnaz. profesor. Franc Ogradi s. r., opat,. Dr. Josip S e r n e c s. r, odvetnik. Dr. Josip V r e č k o s. r., odvetnik. Ps polti prejeman: za celo leto naprej 26 K — b pol leta „ 13 „ - „ detrt , , 6,50, mesec „ 2 „ 20, VupravnIStvu prejeman: Naročnino in Imerate sprejema upravnlštvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice *t 2. . . Rokopi«) se ne vračajo, Defrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah 61.2,1., 17. mesec Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. I> hi ja vsak dan,izv zcmSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. , kron, in sicer rasne remuneracije strankam in javnim organom 168 800, odikodnine 4500, davčne izterjatve 2,171.000 K, deleži dežel od osebne dohodarine 6 milijonov. Od osebne dohodarine je dobila Kranjska leta 1900 76,551 K, Štajerska 331130, Koroška 81.750, Istra 45.084, Goriška 38 954 K itd. Proračunski odsek priporoča tudi devet resolucij. Tako zahteva posl. dr. vitez K o -Z 1 o w s k i, naj se eksekucijski zakon in dotične naredbe vestno izvršujejo. Dr. Men-g e r želi, da se pritožbe glede davkov hitreje rešujejo in da naj vlada polaga račun tudi o zaostankih divkov. Dr. pl. Hofmann predlaga, naj država članom davčnih komisij dovoli primerno odškodnino. V razpravi o direktnih davkih je doslej govorilo že 10 govornikov iz raznih strank. Vsi brez izjeme seveda tarnajo, kako finančna uprava pritiska davčni vijak. Saj menda še noben finančni minister ni ustrezal davko-plačevavcem. Ustregel bi le tiati, ki bi odpisal vse davke. In pri tem opažamo, da je vsak poslanec, ki govori o financah, po svoji sodbi rojen finančni minister. Kaj bi storil, ko bi dobil v roke finančni portfelj, tega seveda v trenotku ne ve. Sicer pa to ni potrebno, glavna stvar je, da se pošteno zabavlja, kar je v mnogih slučajih tudi opravičeno, in davkoplačevavci, oziroma volivci so poslancu hvaležni, dasi novčiča davka manj ne plačajo. V vsaki proračunski razpravi se tičejo pritožbe o brezozirnem izterjavanju. Tudi včeraj in danes bo mnogi govorniki svoje pritožbe utemeljevali z raznimi dejstvi. Drugi govorniki, kakor n. pr. Soukup in Pospišil, so zopet razvijali finančne teorije. Ti trdijo, da je edino pravi finančni sistem progresivna dohodarina. Ta teorija je na videz jako lepa in vabljiva. Marsikdo misli, da bi osebna dohodarina zadela le kapitaliste, velikaše, denarne barone. Ti možje pa pozabljajo, da bi ta sistem osebne dohodarine večinoma predrugačil le obliko, ne pa stvari. Osebna dohodarina bi se potem ne pričela pri čistem dohodku 600 gld., ampak pri 6 kebrih. Dalje pa ne smemo prezreti, da je država in človeška družba čez glavo v kapitalizmu in da so vse stranke okužene od te moderne bolezni. In v taki družbi in državi ne prideš lahko do blagajne deseterega milijonarja. Ta more laglje skriti svoje milijone, nego kmetič svoje krompirje v oblicah, ki mu jih gospodinja postavlja na mizo zjutraj, opoludne in zvečer. S tem pa nikakor ne trdim, da je morda načelo progresivne osebne dohodarine slabo. Nasprotno! Načelo je dobro, a v praksi je neizvedljivo do zadnje pike, dokler je vsemogočna kapitališka ideja. Kar pa je graje vredno, to je bilo, je in ostane finančna uprava. V tem oziru se v državi — hote in nehote — mnogo greši. Morda ga ni bolj okoščenelega in trdovratnega birokrata, kakor so gospodje v finančnih uradih. Tu menda vsakemu preide v kri in meso »baccillus bureaucraticus«- Pa to ni čudno, saj v ozračju, v katerem živi, ne morejo uspevati življi brez fiskalizma. Ta graja nikakor ne velja uradniškemu stanu ali osobju vobče, marveč sistemu, ki konja in skočil k svojim zaostalim tovarišem. Cez malo časa, ko se je kočija zibala po mehkem prahu p<> ozki vaški poti, so hiteli mladi ljudje naprej in privezali konje k plotu. Dva izmed njih sta šla naproti, da bi pomagala damam, Peter je pa stal oprt na hrbet sedlu in po svoji navadi sklonil glavo in prisluškoval, prizadevajo si kolikor mogoče določiti svoj položaj v neznanem kraju. Zanj je bil ta svetli jesenski dan temna noč, ki so jo oživljali le glasovi jasnega dneva. Slišal je, kako se približuje po poti kočija, in vesele šale mladine, ki ji je šla naproti. Okoli njega so konji, ropotaje z jeklenimi uzdami, stegali glave za plot k visoki vrtni travi . . . Nekje v bližini, menda nad gredami, se je slišala tiha pesem, leno in zamišljeno se zibaje v lahnem vetru. Listje je šuštelo na vrtu, nekje je kričala štorklja, slišalo se je frfotanje in petje petelinovo, lahko škripanje vzvoda nad vodnjakom — v vsem tem se je kazala bližina delavnega vaškega dneva. (Dalje prih.) se je vkoreninil in proti kateremu je uradnik kot mrtev stroj brez obrambe in orožja. In to ni le v naši državi, to je povsod. Zato se mi zdi neumestno in neopravičeno, da nekateri govorniki z gerjačami udrihajo po posameznih uradnikih, ki to izvršujejo, kar morajo. Finančna uprava kot taka ima svoje hibe in napake. Hic Rhodus I Celo tako previden in zmeren poslanec, kakor je ekscelenca David vitez A b r a h a -m o w i c z, je včeraj ostro grajal finančno upravo. Finančni zakoni, pravi govornik, se ne izvajajo v duhu in smislu zakonodajavca, marveč po črki raznih naredeb. In v tem oziru se čuje največ pritožeb proti davčnim nadzornikom. Sicer ne moremo splošno trditi, da se le oni davčni nadzorniki pomikajo v višjo plačilno vrsto, ki naj-spretneje pritiskajo davčni vijak, toda so mnogi slučaji, pravi govornik, da se ravno isti povspno na lestvi, proti katerim je največ pritožeb. Ta govor je napravil tolik vtis, da je takoj ^tal finančni minister in skušal vtis ublažiti. Fin. minister je tudi izjavil, da se pripravlja reforma hišnega davka. »Imenitno« je zopet govoril poslanec Malik. Ta gospod bi bil izvrsten finančni minister, ker on pozna »vse uši, ki jedo ljudi«, pozna vse »muhe, ki se rede od kmeta«. Fin. minister dr. pl. Bohm pozna življenje le iz knjig in niti ne ve, da pri nekem štajerskem dekanu kapelana stradata, kakor pajek po zimi. Vsenemški poslanec Kasper je celo pravil, da davčni eksekutorji ljudem iztrgajo zadnjo srajco »iz ust«. Tak »lapsus linguae« se mora opravičiti z ozirom na ognjevito navdušenost — za ljudski blagor. V soboto je »Slov. Narod« vedel povedati, da se za Žitnikov govor v šolski razpravi ni zmenila živa duša. Jaz sicer ne vem, ali so bili Zitnikovi poslušavci žive ali mrtve duše, a g. dr. Tavčar je bil tudi mej njimi. In g. dr. Tavčar bi »Narodu« mogel tudi povedati, koliko živih duš se je zmenilo za njegov govor in kako prazna je zbornica včeraj in danes, ko se govori o davkih. Man merkt die Absicht und wird nicht verstimmt. Kvotna deputacija. Avstrijska kvotna deputacija je imela včeraj svojo prvo sejo. Predsednikom je bil izvoljen grof Schonborn, njegov namestnik je vitez J a w o r s k i, poročevalec pa zopet posl. B e e r. Že takoj v tej prvi seji se je pričelo z meritornim delom. V debato je posegel najprej minist. predsednik Koerber, ki je izjavil, da se vlada resno trudi, da se čim prej do vrše vsi dogovori z Ogrsko, ter da je prepričan, da se letos doseže potrebna edinost. Izjavil pa se je govornik proti vsaki spojitvi kvotnega z ostalimi nagodbenimi vprašanji. Posl. K a i s e r je potem govoril za znano kvotno razmerje 50:50. Za slučaj pa, da ta predlog ne bi obveljal, naj se izračuna kvota po razmerju prebivalstva. Ta predlog je večina, kakor vselej, odbila. Obveljal pa je nasvet poročevalca B e e r a, da se vztraja pri zahtevi 65 6:34-4 in sicer naj se uveljavi ta kvota za dobo od 1. julija 1902 do 31. decembra 1909. Konečno se je sklenilo, da ima kvotna deputacija vsak dan sejo, le v času od 3. do 11. maja se zborovanje prekine radi zasedanja delegacij. Razmere v Belgiji. Položaj v Belgiji se je v zadnjem času splošno zboljšal. stavka je popolno ponehala, tudi socijalistični vodje so se pomirili, da bi njih blamaža ne bila ravno prevelika, in le v časopisju se še čujejo glasovi pro in contra splošni volivni pravici ter premembi ustave. Značilna za tako nagli preobrat v tem oziru je izjava liberalnega lista »Etoile Belge«, ki je pred par dnevi odločno zagovarjal socijalistiško zahtevo, posebno še ono po takojšnjem razpustu parlamenta. LiBt piše: »Razpust je le tedaj umesten, ako sta vlada in večina v parlamentu ne-edini ali ako navstane razpor med postavo-dajalnimi oblastmi. To se pa sedaj ni zgodilo. Sploh pa belgijski politiki ter ljudstvo nimajo sedaj potrebne hladnokrvnosti, da bi mogli izreči trezno sodbo o važnem vprašanju revizije ustave; dežela se mora prej oddahniti od krize in hude mrzlice.« — Če so v liberalnih krogih dospeli do tega prepričanja, potem je pač znano, kako sodi javno mne nje v Belgiji. Lepe razmere v laški armadi. Italija se kmalu ne bo mogla kdove koliko zanašati na svojo vojno moč. Po številu je sicer italijanska armada dokaj močna, a popolno brez vse moči bo postala vsled pomanjkanja discipline in vsled vedno večjega razširjanja prekucuške ideje v višjih in nižjih krogih. Ža zadnji dogodki povodom vojaških demonstracij so pokazali, da je disciplina velikemu številu vojaštva le deveta briga, toda tedaj se je vlada izgovarjala, da so taki elementi le med nezadovoljnimi rezervisti, ki bi bili radi šli na odpust. Dogodki v raznih vojašnicah v najnovejšem času so pa pokazali, da se širi uporni duh tudi med stalnim vojaštvom. Prepevanje revolucionarnih pesmi je še najmanj, ker se more šteti v zlo italijanskim vojakom. Resnica seveda ne prodre na dan, ker jo skušajo popolno prikriti in ker je mej častniki samimi mnogo mož, ki so takoj voljni prestopiti na čelo prekucuškim strankam. Seveda se ni čuditi, Če tako naglo gine vsako spoštovanje avtoritete v armadi, v kateri so od zgoraj zaničuje in zasmehuje vera v Boga. Volivni boj v Franciji. O sedanjih razmerah v francoski republiki dobro poučeni politiki trdijo, da tako hudega volivnega boja Francija od 1. 1877 ni videla, kakoršen se bo pojavil letos. Bitka se sicer tokrat ne bo bila za geslo »Republika ali monarhija«, marveč boj se bo vodil edino le za in proti rudeči republiki, ki, odkar je Waldeck-Rousseau zlezel na krmilo francoske vlade, dan za dnem ponosneje dviga svojo glavo, vendar boj ne bo zaostajal za tedanjim. V nečem se bo pa sedanji boj vendarle razlikoval od tedanjega: potrebne edinosti ni, posebno ne v onih vrstah, ki se bore proti rudeči republiki. Sicer tudi mej tako-zvanimi vladnimi strankami, razun morda pri radikalcih, ni potrebne edinosti, ker so socialisti razdeljeni v dva tabora, — a edini so vsi v zagrizenem sovraštvu proti»klerikalizmu«. A tudi opozicija nima potrebne edinosti. Najrazličnejše stranke so nezadovoljne s sedanjim kabinetom in njegovo, sicer ne posebno veliko večino, vendar jih je zelo malo, ki bi šle resno v boj za katoliška načela. Mnogi voditelji se resno trudijo, da bi se v volivnih programih raznih opozicional-nih strank opustilo vse, kar ni bistveno in kar loči posamne stranke, ter bi šli vsi opozicionalci v boj z geslom: »društveni z a k o n i n d e f i c i t«. Le škoda, da francoski katoliki nimajo take parlamentarne skupine, kot jo ima na pr. katoliški centrum v Nemčiji. Politiške moči katolikov so tu, žal, preveč razcepljene na vse opozicijske stranke, katerim pa manjka mejsebojne edi nosti. Izid pojutrišnjega volivnega boja kajpada ne bo še ničesar pojasnil, ker bo potrebnih brezdvomno veliko število ožjih volitev, ki se bržkone vrše šele čez teden dni. Dosedaj ima vlada od 585 poslancev le 320 mož v svojem taboru, če vsi opozicionalni volivci store svojo dolžnost in uvidijo resnost položaja, kakor ga slika francoski episkopat v svojih okrožnicah, ni izključena zmaga nad pristaši rudeče republike. Iz brzojavk. Dobljena p r a v d a p o s 1. H e -r o 1 d a. Posl. Herold je podaril 5 % obresti in povrnjene pravdne stroške Komenskega šoli na Dunaju. — Italijansko-švi-carski razpor. Oba švicarska zastopa sta odobrila vladno postopanje v tej pre-porni zadevi. — Poraz venezuel-b k i h vladnih čet. Vladne čete so vstaši pri Maturinu popolno porazili. Mej padlimi se nahajata Roman Castillo in vojni poveljnik general Castro. — V o 1 i t v e v Franciji. Predsinočnjim je potekla zakonita doba za priglaševanje kandidatov. Oglasilo se jih je 2450. Od teh jih odpade 354 na 50 poslaniških mest, 2096 za OBtalih 541 mandatov v Franciji in Algiriji. Izpred sodišča. Obrambno druitvo in ljubljanska sodišča. Včeraj je deželno kot prizivno sodišče obravnavalo o onih popravkih »Obrambnega društva«, katere je »Narod« zavrnil in o ketorih je okrajno sodišče se izreklo, da bivši odg. urednik Beg ni kriv, ako jih ni priobčil. Prvi je popravek »Obrambnega društva«, ki je popravljalo »Sloven. Naroda« trditev : »Obrambno druitvo« je duhovniško društvo in ima namen prikrivati in utaje-vati duhovniške grehe. »Obrambno društvo« je poBlalo popravek ter kot protidokaz navedlo samo one odstavke iz svojih pravil, ki govore o namenu društva. Drugi je popravek č. g. Melhijorja Zor koti, katerega je »Narod« nazval »deseti brat« in je ponatisnil neko pismo, ki ni bilo tako, kakeršno je g. Zorko pisal neki osebi. G. Aorko je poslal popravek, v katerem je zavrnil, da ni »deseti brat« in ostale »Narodove« neresnice. Tretji je popravek g. dr. Lampeta o njegovem predavanju »Žena in javnost«. G. dr. Lampe je popravil »Narodovo« trditev, da je razdelil svoje predavanje v dve točki, v »ženo« in »javnost«, ter je dejal, da je samo rekel, da bi se tako dalo razdeliti. Četrti je popravek g. dr. Lampeta o lažnivem poročilu »Narodovem«, da je ostal na Bledu klobase dolžan. »Narod« je prinesel dr. L-unpetov popravek, da ni dr. Lampe ostal dolžan klobas pri Daneju, pod popravek je pa »Narod« napisal uredniški dostavek, da je vendarle res, kar je »Narod« pisal, in da je dr. Lampe ostal klobaBe dolžan. Dr. Lampe poslal je nato seveda zopet popravek, da ni res, kar je »Narod« pisal in da on klobas ni ostal dolžan. Ta popravek je »Narod« zavrgel. Peti je uradni popravek č. g. Šaleharja, s katerim je kot uradna oseba in voditelj matrik popravljal neka lažniva poročila o nemoralnosti v fari in o svojem duhovskem poslovanju. Prvi sodnik je bil mnenj3, da ti popravki le zanikujejo kritiko, kar ni predmet dejanskega popravka. Dr. Poček je včeraj dokazoval, da so se v t?h »Narodovih« »kritikah« navajala dejstva in da le ta dejstva so se popravljala. Opozarjal je z ozirom na popravek g. Zorkota o »desetem bratu«, da je najvišje sodišče razsodilo, da mora »Deutsche Wacht« sprejeti popravek, s katerim je južno štajarska hranilnica popravljala, da ni »Prvaken bank«, kakor jo je nazvala »Deutsche Waeht«. S priimkom »deseti brat« je »Narod« pripisoval g. Zorkotu za-ničljive lastnosti. G. dr. Poček je zahteval, da se g. Beg kaznuje, ker sicer postane § 19 popolnoma iluzoričen. Po govoru zastopnika g. Bega g. dr. Voduška je razglasil dež. sodni nadsvetnik g. Schueditz sodbo. Priziv »Obrambnega društva" se je popolnoma zavrnil. G. Schneditz je vzroke te razsodbe razlagal nekako tiko-le : Sodišče je bilo mnenja, da je zakon strogo interpretirati in da ima urednik dolžnoBt popravek le v tem slučaju natisniti, ako se gre za popravek trditev dejanskih dogodb, in da nima pravice popravek raztrgati, če en del ne odgovarja. Sodišče se je postavilo na Btališče, da se gre pri § 19 samo za popravo dejanskih dogodb, da pa § 19 ni za polemiko in ne diference o mnenju enega ali druzega. To splošno. Najprvo se je sodišče bavilo s popravkom, katerega je poslal g. dr. Lampa in sicer kar se tiče tistega stavka v popravku, da ni res, da bi razdelil svoje predavanje v dve točki. S tem noče popraviti trditev dejanskih dogodb, to kar je v „Narodu", da je govoril, je to od mnenja poročevalčevega, da je hotel to storiti. („Narod" trdi, da j e razdelil predavanje v dva dela!) To ni bila popravljena trditev dejanskega dogodka, ko je bila samo polemika in po postavi polemika ne more biti predmet § 19- Pri popravku o klobasah je sodni dvor uvaževal, da mora list gotove popravke, uradne popravke, prinesti brez vsakega do-slavka, a v tem slučaju ni tak popravek. „Narod" je prvi popravek natisnil in potem napravil dostavek, da pri tem ostane, kar se je trdilo. Pri tem dostavku ne gre za § 19 z ozirom na to, da polemika ni predmet § 19. Pri popravku »Obrambnega društva" ni res, da je duhovniško društvo, res pa je član društva lahko vsak polnoletni avstrijski državljan, „Narod" s tem, da je dozdeven stavek izrazil, ni trdil dejanskega dogodka, izrazil je samo svoje mnenje, kako je to društvo. Zavrnilo je popravek, ker je popravek hotel, da po Statutih ne obstoji samo iz duhovnov, ampak da ima vsak avstrijski državljan pravico biti član, da to pa »Slov. Narod« trdil ni; drugače bi bilo, če bi on rekel, da po Statutih tega društva morejo biti samo duhovniki člani tega društva. Tudi v tem popravku je videlo sodišče samo polemiko ! Pri popravku g. Zorkota j« sodišče izreklo, da ni res, da bi trdil »Narod«, da je Žorko deseti brat, ampak iz tega, kako se je tiskalo, v kaki zvezi je bilo, da je tistemu, ki Be je čutil zadet, hotel dati le priimek, to pa ni nikaka trditev. Z ozirom na ta del popravka § 19. nima mesta. Glede popravka č. g. župnika Saleharja je sodttče dejalo, da on tudi ne popravi kako trditev, ampak da on le splošno da svoie mnenje, kak je moraličen položaj ljudstva; »Narod« je tega mnenja, gosp. Sa-lehar pa druzega. To je polemika in § 19 nima mesta. Drugi stavki gredo čez mejo. Tako se je sodilo v Ljubljani 24 aprila 1902. Skoro doslovno smo prinesli besede g. Schneditza. »Narod" bo seveda pisal in lagal zdaj še bolj kot prej. A zadeva seve še ni končana. „Obrambno društvo" bode storilo še nadaljnje korake. Ljubljanski detektiv Demšar je pravi strah za ženske, ki si nočejo služiti kruha b poštenim delom. Naj Be vlačuge še tako skrivajo, Demšar jim pride na sled in njegove »žrtve" romajo pred ljubljanska sodišča, od tod pa v luknje. Ana Numar je bila prepričana, da jo Demšar ne zasači, imela je .bukvice" na Opekarski cesti, perilo v Vodmatu, ona pa je prenočevala v hotelu „Bavarski dvor". Komaj pa je zjutraj zgodaj vstala, že se ji je pokazal Demšarjev obraz m morala je na Žabjak. Sodišče ji je pri prvi sodbi dalo 1 mcsec strogega zapora in določilo, da po prestani kazni mora v prisilno delavnico. Numar se je pritožila. „Svobodo" ljubeča ženska in prisilna delavnica! Prizivno sodišče je dejalo, da ostane pri prvi razsodbi. Numar je stisnila pest in zagrozila . . . Menda je to Slo na račun detektiva Demšarja. Konzul Karnilo Vetter je tožil gozdarja Franca Troho, da je v ovadbi na orožništvo zapisal, da mu je gozdar Golob pripovedoval, da mu je konzul Vetter dejal, naj Bedeneka b Koprivnika ustreli, in da mu da za to 200 gld. Pri prvi obravnavi je bil Troha obsojen na 100 K globe. Verjelo se mu ni. Troha se je pritožil proti tej razsodbi ter trdil, da je uradno poročal, pritožil se je pa tudi konzul Kamilo Vetter proti prenizki kazni. Prizivno sodišče je obe pritožbi zavrnilo. JPosilinemec — obsojen. G. Martin Bresnik, znani pristaš Nemcev, čeprav slovenskega rodu. sedaj pri Sv. Marjeti blizu Maribora, je bil pri okrajnem sodišču zaradi častikraje obsojen na 10 kron. Heil! Dnevne novice. V-Ljubljani, 25. aprila. f Kardinal Missia. Trideseti dan po smrti Njega Etninencije kardinala Missie se je obhajal predvčerajnjim v stolni cerkvi v Gorici s slovesno mašo zadušnico. Udeležili so se gospodje namestniški svetovalec grof Attems, deželni glavar vitez Pajer in mnogi vojaški in deželni dostojanstveniki. Osebne vesti. Č. g. Jož. Pavletič, župnik v Renčah, je imenovan za dekana v Št. Petru. — Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je umrl posestnik in gostilničar gosp. Martin Slana. — V Kobaridu je umrl g. Julij Schlunder, trgovec in posestnik — Poročil se ja v Trstu zap. kapetan Lloyda, g. Peter H a r 1 o v i č, z ugledno gospo Edvigo Kraljevič, rojeno Varda. — V Gradcu je bil včeraj promoviran doktorjem prava g. Vilko Bal tič. Promoviran je bil v Gradcu doktorjem prava g. dr. V. Pegan, koncipijent pri dr. Vrečku v Celju. Mlademu g. doktorju naše iskrene čestitke! O rajnem župniku Babniku nam poročajo, da ga je kap zadela o pol treh popoldne na prižnici, ko je imel krščanski nauk in govoril ravno o varstvu sv. Jožefa, čegar praznik smo imeli, ter v to varstvo sosebno mladino priporočal. Prišel je kmalo zopet k zavesti; prenesli so ga domov, kjer je še spoved opravil, sv. popotnico in poslednje olje prejel, o pol osmih zvečer pa umrl. »Slomškova sveža«. Goriška podružnica »Slomškove zveze« priredi v četrtek dno 1. maja t. 1., ob 10. uri predpoludne zborovanje v »Šolskem domu« v Gorici. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. O ikofu Flappu pišejo laški listi, da je odklonil ponudbo za nadškofa v Gorici, ker noče zapustiti svoje škofije. Grof Ivan Harraoh se je mudil včeraj v Ljubljani. Zvečer so mu slovenski pevci zapeli »Morje adrijansko" in „Bodi zdrava domovina". Solo sta pela gg. L u m -bar in P o 1 a š e k. G. Harrach se je zahvalil in zaklical Slovencem »2ivio!« Ljubljanske občinske volitve so se danes z volitvijo I. razreda končale. Od-danih je bilo 166 volivnih listkov. Dobili so: Grošelj Fran 162, dr. K. Bleiweis 155, D. K. Triller 155, Ivan Sounig 148 glasov. Vseh volivcev v prvem razredu je nad 600. Is Kranja V torek je umrla gospa Ana Svete, gostilničarka in posestnica. Pogreb se je vršil zelo veličastno v četrtek 24. t. m. Vdeležila se ga je mestna godba, bralno društvo z zastavo, moško pevsko društvo »Kranj«, ki je zapelo pri hiši in na mirodvoru ganljivi žalostinki. — Počivaj v miru! Razširjena volivna pravioa v Celovcu. Obč. svetnik podžupan Metnitz v Celovcu je predložil obč. svetu celovškemu načrt za četrto skupino pri obč. volitvah. V tej skupini bi volili vai, ki nimajo doslej volilne pravice pri obč. volitvah. Veliko poneverjenje pri mariborski hranilnici. Pri hranilnici in posojilnici v Mariboru so prišli na sled velikemu poneverjanju. Zmanjkalo je najmanj 2 0 0. 0 0 0 K. Krivda menda zadene umrlega župana M r a v 1 a g a. Dvojna slata poroka. Redka slavnost je bila v ponedeljek dne 21. aprila v Ločah. 81 letni častitljivi starček Tomaž Su-berger, po domače Tomažak, iz Suhega dola s svojo 761etno nevesto Ano Prah in spoštovani 70ietni mož Anton Regoršek, po domače Bogec, s svojo 721etno Urš. Stoklas, sta obhajala zlato poroko. Ljubljanske novice. Ljubljanska civilna godba priredi pojutrišnjem v nedeljo dne 27. t. m. pri g. Traunu na Giincah »Vrtni koncert«. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 80 h. — Senzacijo-nelna aretacija. Včeraj zvečer so aretirali tukajšnjega trgovca in posestnika Oro-slava Dolenca. Dolža ga nenravnosti. Oroslav Dolenec je sedaj v preiskovalnem zaporu na Žabjaku. — Povožen je bil pred drž. kolodvorom Hammerschmidtov hlapec Berlan. — Doktor na Žabjaku. Včeraj so imeli na Žabjaku »učenega« gosta. Radi poneverjenja z Dunaja pobegli advokat dr. R Mandl je bil aretiran v Italiji. Na transportu na Dunaj je za nekaj časa imel priliko oddahniti se na ljubljanskem Žabjaku. Danes bo dr. Mandla že pripeljali na Dunaj. Zdravje v Ljubljani od 13. do 19. aprila. Novorojencev 24, mrtvorojena 2, umrlih 25; med njimi za vratico (davico) 1, jetiko 8, vnetjem sopilnih organov 2, vuled mrtvouda 1, nezgode 1, za različnimi boleznimi 12; med njimi 8 tujcev in iz zavodov 15, za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in scer: za ošpicami 1, vratico 1. Zastrupil se je v Trstu 171etni Marij Per to t, ki je bil v službi trgovine Vilje-mine Mitis. Umrl je po četrturnem trpljenju. Stavka v ladijedelnici S. Marco ja končana in so se včeraj zjutraj delavci podali na delo; nadaljuje se pa še vedno stavka kotlarjev v tržaškem tehničnem zavodu. Eksploiija orjaške mine Pred včeraj zjutraj so se v sesljanskem kamenolomu, kjer kopljejo materijal za dela nove luke, razstrelili orjaško mino, ki je bila napolnjena s 16 000 kg smodnika. K tej eksploziji odpeljalo se je iz mesta več odličnih oseb, ki so gledale nenavadni prizor, deloma z bližnjih gričev in deloma s psrnikov na morju. Razpok je bil seveda velikansk in je mina razrušila 25.000 kub. m materijala, ki tehta kakih 70 000 tonelat. Laški delavci. Od začetka pomladi se je črez mejo v Pontablju pripeljalo že 36.640 laških delavcev. Občinske volitve v Korminu. V Korminu na Furlanskem je zmagala pri občinskih volitvah v tretjem razredu katoliško-avstrijska Btranka z veliko večino. Borba je bila velikanska. Pomagali so tudi Slovenci. Kuhinjska šola se v kratkem otvori v Gorici. Nova kavarna v Gorici. Večletni hotelir v Pulju, g. Filip Pečenko, je otvoril v Gorici na voglu tik cerkve sv. Ignacija na Travniku novo kavarno „Central". # * * Najnovejše od rasnih strani. Hčer zastrupil. V Olomucu je bil obsojen na smrt posestnik Alojzij Klos, ki je sastrupil bebasto svojo hčer. — Brezžični b r z o j a v se v bližini telefona ne bo rabil, ker se je dokazalo, da moti tele fonske zveze. — Sultanova postelja ima vrednost 2,400.000 kron. — Morilca p i smonoše obsojena V Kološu je bila včeraj obravnava proti morilcem pismo-noše denarnih pisem Biirgerja. Glavni sto-rileo Fridrich je bil obsojen na smrt, soob-toženca Szocs in Szabo na petnajBtletno ječo. — Pravnik umoril očeta. Slušatelja prava Radoslava Radula in njegovo mater so v Belgradu aretirali, ker sta zastrupila očeta, oziroma soproga. — Poroka 721etnega profesorja. Vseučiliški profesor, 721etni dvorni svetnik Jožef Weinlechner, se je spoznal z 321etno gdč. Rozo Stinner, ko je le ta ležala v nje govem oddelku bolna. Včeraj jo je poročil. — Za ropar jaMusolino vedno bolj narašča zanimanje. Gospe in gospodične mu pisarijo razglednice ter mu žele oprostitev. Včeraj je došlo 28 takih dopisnic in 10 pisem. Seve se to stvari itak preveč domišljavemu roparju ne izroče. Musolino je prosil predsednika, da bi zopet smel prisostvovati razpravam. — Potresna katastrofa v Guatemali. Ii Guatemale se poroča, da je potres v zadnjih dneh uničil vsa mesta, vasi in nasade v zahodnem delu te republike. — Nemiri med kmeti so ee pričeli v nekaterih krajih na Ruskem. V okraju Polta\va je zadušilo kmečki upor vo jaštvo. 64 posestev je ondi opustošenih. — Pomiloščen morilec pobeg-n i 1. Neki Blazibok, ki je umoril svojega strica in bil pomiloščen v dosmrtno ječo, je pobegnil iz splitskih zaporov. — Parni k a trčila sta blizu Malage. B.la sta to iz Severne Afrike se vračajoči «Buda« in nizozemski parnik »Ariadne«. Prvi se jo potopil. Moštvo in potnike so rešili na parnik »Morilla«. Nadporočnik ključavničar. Na Nemškem jo bil nadporočnik Rtt^er v Mor chingengu obsojen na 6 let zapora, ker je ustrelil svojetra stotnika. V zaporu se je nadporočnik Riiger naučil ključavničarstva ter se bo po prestani kazni izselil v Arae riko, kjer si bode služil kruh s ključavničarstvom. Živo pokopano dete. V Brunšviku so aretirali dola v ca Ferboaeja in njegovo ženo, ki sta svojega en dan starega otroka živega zagrebla v zemljo. Aretiranca imata še sedem otrok. Fotografija v krojaški stroki. Nič več ne bo treba krojačem »jemati mere«. Neki krojač Doležal v Ameriki je došel do misli, da so naj oseba fotografirajo in da je po fotografiji mogoče določiti potrebno mero za poedine dele telesa. Neko podjetje je že stopilo v dogovor z Doležalom ter bode izvrševalo take fotografske priprave, s katerimi je mogoče uresničiti Doležalovo misel. Dm^tva. (»N a r o d n a č i t a 1 n i c a« v Kamniku) priredi v nedeljo, dne 27. malega travna 19J2 v društveni dvorani točno ob 8. uri zvečer dramatično predstavo »C v r č e k«. Slika iz kmečkega življenja v petih dejanjih. Po Charlotte Birch-Pfeifer-jevi poslovenil Davorin Hostnik. — Blagajnica se odpre ob poluosmi uri. Vstopnina znaša za društvenike 60 vin., za ne društvenike 1 K. — slavno občinstvo se opozarja, da je začetek igre točno določen na osmo uro zvečer. — Med odmori in pri igri svira orkester kamniške mestne godbe. — Po predstavi prosta zabava. — K predstavi vabi uljudno odbor. Darovi Za »Dijaški dom« v Celju ao nabrali slovenski visokošolci ob promociji gospoda dr. Pegana 10 K; gošp J. Rojnik, c. kr. uradnik v Gradcu, je daroval 10 K z obljubo nadaljnih prispevkov; g. dr. Fran Poček v Ljubljani je pa pristopil kot usta-novnik s prispevkom 200 K. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 25. aprila. (C. B.) Vsenem-ška zveza v poslanski zbornici je do-poslala danes vsem poslancem nemških strank načrt predloga za uvedbo nemščine kot državnega jezika, ki ga slranka v kratkem vloži, s prošnjo, da ga podpišejo. V tem zakonu, ki naj velja za vse avstrijske kronovine izvzemši Galicijo, Dalmacijo in Bukovi no, se proglaša nemščina za državni jezik, ki ga mora biti vešč vsak državni uradnik v govoru in pisavi, ter mora služiti za razpravni jezik v drž. zboru, delegacijah in za uradni jezik pri vseh državnih oblastvih v notranji in zunanji službi. Nemške vloge mora sprejemati vsaka državna oblast, le v okrajih, kjer pre- vladuje drugi občevalni jezik, raor£yo nižji uradi sprejemati vloge v tem jeziku in v slučaju potrebe tudi v tem razpravljati. Šole z nenemškim učnim jezikom so v občinah, katerih zastopstvo proti njim ugovarja, nedopustne. Na vseh nenernških ljudskih in srednjih šolah se mora poučevati nemščina. Na nenernških visokih šolah se mora preizkušnja vsaj iz enega predmeta napraviti v nemščini. Dunaj, 25. aprila. Cesar je vsprejel včeraj v rtvdijenci Pietra Mascagnija. Dunaj, 25. aprila. Današnja seja drž. zbora se vrši pred skoro popolnoma prazno zbornico. Debata je bila o sladkornem vprašanju. Tako malo zanimanja za sejo kot danes, še ni bilo. Večina poslancev je odpotovala z Dunaja. Dunaj, 25. aprila. (C. B.) Zbornica je nadaljevala razpravo o direktnih davkih. Posl. Urban je obširneje govoril o sladornem vprašanju ter zahteval, naj se s sredstvi, ki se pridobe vsled odprave sladornih premij, podpira domača sladorna produkcija in pridelovanje pese. Dunaj, 25. aprila. Obrtni odsek je odločil, da se pravica prepovedati krošnjarstvo, prepusti občinam. Zagrel), 25. aprila. Za danes zvečer se pripravljajo velike ovacije odposlancev zveze poljskih sokolskih društev, ki so došli sem na tečaj profesorja dr. Fr. Bučarja. Zvečer bodo poljski Sokoli telovadili v dvorani „Kola". Petrograd, 25. aprila. Tovarniški delavci v mestu in okolici so prišli na dan z novimi zahtevami. V slučaju, da se jim ne "godi, napovedujejo splošno stavko 1. maja. Zahtevajo deseturni delavnik, prostost zborovanja in pravico, voliti delegate za posvetovanja z delodajalci. Dunajska borza doš 26. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101-65 Skupni državni dolg v srebru.....101-nO Avstrijska zlata renta 4%......120-40 Avstrijska kronska renta 4%.....99-60 Ogerska zlata renta 4%.......119 95 Ogerska kronska renta 4%......97-70 Avstro-ogerske banane delnice, 600 gld. . 1597-— Kreditne delnice, 160 gld.......67160 London vista......................24020 Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž.velj. 117-22 20 mark............23-44 20 frankov (napoleondor)......19-06 Italijanski bankovci ...".....93-15 a kr. cekini...........11'28 Žitne cene dnž 24. aprila 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 60 kilogramov. Pšenica za pomlad......K 9 26 do 9 28 , „ maj........8-09 , 810 „ „ jesen.......7-04 „ 7-05 Rž za pomlad.........7-35 , 7-37 , n maj..........7-17 „ 7-18 „ „ oktober.........6-86 , 6-87 Koruza za maj-junij......615 , 6-16 „ „ oktober......„ 6-31 „ fi'32 Oves za pomlad........7-96 , 7-97 „ „ oktober................796 „ 7-97 Na budimpeštanski borsi: PSenica za april.......K 912 do 913 » > maj.......» 8 03 „ 8 04 „ „ oktober........7-94 , 7 95 Rž za april.........730 „ 7-32 » » ranj ........n — » — , „ oktober.........6 59 „ 6-60 Ovcb za april..........6 70 , 6 71 „ S maj.........6.74 , 6.75 „ „ oktober.........5-78 „ 5*79 Koruza za maj......., 4 91 „ 4 92 » .............— » — „ „ oktober......„ 5-07 „ 5 08 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka...... IC 9-10 do 10 55 južne žel................9 20 „ 10 60 Rž ................., 7-70 Ječmen „ ........7-20 „ 830 , ob Tisi.........6-85 „ 7-75 Koruza ogerska, stara.....„ 5-75 „ 6 65 , „ nova......5-20 , 5-25 Cinkvaut , stara . . . . „ — , — . , nova . ... w 635 „ 6-70 Oves srednji........„ 7-15 , 7-35 Fižol.............7-75 „ 10-75 Meteorologidno porodilo. ViCiBt. nad morjem 306 Sb>.»redi,ji sraCci tlak73610«» ! Cm opa- Lora&in Stanje barometra f an. retarn 1» CMslja ViiroTl Silo u: a« 24; 9. zveži 738-? ~iO-ol»repoljali. Prvi sejem bo ^»h^hjl«*«® MB.gS G«*«-««'; b** , c&ml^ majst, na katerega uljudno vabimo prodajalca in kupe?. 522 3—1 6 pisarile ? Ljuoijaiii. g od Podpisani dovoli si naznaniti, da prično uradovati s 1. majnikom t. 1. ^ Ha B rež" hiš. šf. 16, v prifličju; 1 avgusta t. 1. naprej pa so nahaja njegova pisarna v Miklošičevih ulicah v prifličju Jankove hiše nasproti novi jusfični palači. ©r. %ip<2rt 498 5-4 e. kf. notaf. Izdajatelj: Pr. Ev||M S.««?«, Odgovorni vredaik: Ivm Pakovsa. Tisk .Katoliške Tiskarne v Ljubljani,