| \ j j i } j | V e s t n i k. f Fran Rakuša. Dne 25. pret. mes. je umrl v bolnici v Trstu g. Fran Rakuša. Pokojnik je bil rojen v Cvetkovcih na Štajerskem 1. 1859. Po absolviranih učiteljskih študijah je služboval na Ilumu, pri Sv. Bolfanku, v Dobovi pri Brežicah in naposled v Trstu na Ciril-Metodovi šoli. Zadnje čase je služboval pri »Tržaški hranilnici in posojilnici« kot kontrolor. Deloval je tudi na slovstvenem polju. Razen člankov, ki jih je napisal za razne liste, je objavil tudi samostojna dela: »Domoznanstvo ormoškega okraja«, »Je zmota kratka, dolg je kes«. Njegovo najznamenitejše delo pa je »Slovensko petje v preteklih dobah. Drobtinice za zgodovino slovenskega petja«. — Pokojnik je za to knjigo mnogo žrtvoval, ker jo je izdal z ilustracijami, kar ga je stalo mnogo truda in stroškov. — N. p. v m.l Častni občan. Občinski zastop v Tomaju je imenoval za častnega občana tamošnjega nadučitelja Ant. Benigerja, in sicer ob štiridesetletnici njegovega službovanja. Od tcli 40 Iet deluje nadučitelj Beniger 33 let v tomajski občini. Učiteljska vest. Suplentinja na štirirazrednici v Cerknici gdč. Antonija Hribarjeva je postala provizorična učiteljica na tej šoli. Hroščevo leto. Znano je, da je hrosčevo leto velika nesreča za kmeta, a velika nesreča je tudi za učiteljstvo. In ravno letos je tako leto. Pred nekoliko leti je trpinčila učiteljstvo mačka, letos mu lezejo za vrat — rjavi hrošči. K formalnim stopnjam in k drugim rr.odrostim so prilezle sedaj še razne živalce, ki naj dvignejo učiteljeve pedagoške znanosti in metodiške spretnosti. Ne tresejo se sicer gore, da bi se rodila miš, a trepečejo pred seciranjem rjavi hrošči in gledajo z vsemi svojimi sestavljenimi očmi, kako se rodevajo iz njih — učneslike! Prosimo, to je popolnoma resno! Tukaj in tukaj izdeluje v vsem obsežnem okraju vse učiteljstvo biografijo slovečega rjavega hrošča do tretjega kolena nazaj. »Rjavi hrošč!« tako gre od ust do ust, iz doline v breg, od zemlje do neba. Pripravljati se morajo veliki dogodki, ker je stopil v ospredje rjavi škodljivec, ki je začel menda glodati na živem drevesu kranjskih pedagoških modric. Ako nas ne vara spomin, smo že brali učno sliko o rjavem hrošču, natisnjeno v zbirki učnih slik, ki jo je vidiral c. kr. okr. šol. nadzornik, in je torej br.ez dvoma vzorna v vsakem detajlu. Ali v tistem okraju imajo rjavi hrošči nernara drugačne strice in tete, zatorej ne smejo njili življenjepisa kolportirati preko meje domače deželel Zatorej treba novih biografov, ki tirajo ubogo žuželko po torturnici formalnih stopenj, da ne bo kmalu poznala — same sebe ! In drugič ni tudi v sedanjih časih nikjer na božjem svetu važnejšega in aktualnejšega šolskega vprašanja, ki bi se dala o njem izpregovoriti pametna beseda pri uradnih učiteljskih skupščinali: sedaj lezemo polagoma kdovekam v znamenju — rjavega hrošča. A gospodje naj nam dovolijo skromno opazko, da se nam zdi to znamenje jako slabo. S to malovažno in sila suhoparno nalogo greše na inteligenco učiteljstva in postavljajo uradne skupščine v Iuč šablonstva in malenkosti. O referatih za okrajne skupščine smo že govorili, a kakor se kaže, so preslišali naš glas. Saj nam kaže ta slučaj, da so poklicani gospodje veliki v malenkostih in da se boje drugili, važnih vprašanj. In še nekajl Kdor bo izbran, da demonstrira s svojim rjavim hroščem, bo imel neprijeten občutek, da se učiteljstvo doigočasi in da se dolgočasijo tudi učenci, saj jih vend^ ne inore zanimati obravnava rjavega hrošča, ki se veseli svojega življenja le meseca maja, ako jih maltretujejo z njo koncem junija ali začetkom julija. Našim velikim šol- UČITELJSKI TOVARIŠ. nikom na ljubo bi morala celo mati priroda od časa do časa napraviti izjemo, sicer ji lahko pride ukor, ker dela proti nazornosti pouka. Ta slučaj pa tudi glasno kliče vodstvu šolskega mnenja v Ljubijani, da naj vendar že odkaže odlično mesto v svojih zbirkah mački in rjavemu hrošču, da ostaneta še poznim zanamcem viden znak naše -sedanje velike in sijajne dobe! Iz seje c. kr. okrajnega šol. sveta v Radovljici. Zadnja seja je bila 28. aprila t. 1. Učitelju Ivanu Šemrlu iz Lesec se je pripoznala druga starostna doklada. Učiteljici Olgi Sivic se je zaradi bolezni podaljšal dopust do konca šolskega leta. Sestavil se je zapisnik prosilcev za izpraznjeno učno mesto na Jesenicah. Rešilo se je več prošenj za prestop v ponavljavno šolo, oziroma za izpust iz šole. Prošnja neke učiteljice za remuneracijo je bila priporočeno odkazana na višje mesto. Potrdjlo se je nadzorovalno poročilo o šoli v Kropi. Pregledali in potrdili so se računi krajnih šol. svetov za stvarne potrebščine sledečih šol: Zasip, Dobrava pri Bledu, Kropa, Leše, Srednja vas, Mošnje, Ovsiše, Radovljica, Bela pcč in Boh. Bela. Odlikovanje Ijudskošolskega učenca. Jožef Lah, 131etni učenec slovenske šole v Ormožu, je dobil od c. kr. namestnije v Gradcu talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h, ker je dne 26. julija lanskega leta rešil součenko Terezo Novak, da ni utonila v Dravi. Dne 18. aprila t. 1. to je zadnji šolski^ dan pred Veliko nočjo, je šolski vodja v navzočnosti vsega učiteljstva, staršev in vseh učencev imenovanemu dečku izročil slovesno dotično hranilno knjižico ter je v svojem nagovoru poudarjal, da pač redkokdaj 131etni deček dobi enako odlikovanje, ki je čast za njega, za starše, za učiteljstvo in posebno tudi za šolo, na kateri se vzgojuje. Nekaj o kolkovini prošenj za podelitev starostnih doklad. Prijatelj nam piše: Ker utegne marsikoga učitelja zanimati, oziroma poučiti, kako se je treba pogostoma boriti tudi za malenkos-tne zadeve, Vam naznanjam sledeče: C. kr. finančno okrajno ravnateljstvo v X. mi je z odlokom z dne 7. novembra 1904. poslalo »Zahlungs-Auftrag infolge amtlichen Befundes«, s katerim se mi je naznanilo, da imam plačati 1 K 50 h, ker moja prošnja na okraj. šol. svet za podelitev II. starostne doklade ni bila kolkovana. — Proti temu plačilnemu nalogu sem vložil rekurz v teku 30 dni po dostavljenju. Opiral sem se v rekurzu edinole na dejstvo, da sam kot oseba nisem poslal nobene prošnje, ampak da je le šolsko vodstvo v uradni vlogi okraj. šol. svetu naznanilo, da imam jaz z dnem 1. maja 1903. leta pravico do II. starostne doklade. — Plačilni nalog so mi dostavili 29. novembra 1904. — Rekurz sem odposlal 18. decembra 1904. Znesek 1 K 50 h sem ne glede na rekurz imel plačati v teku 30 dni ; plačal sem pri davkariji v Z. dne 28. decembra 1904. — Mojemu rekurzu je c. kr. finančno okraj. ravnateljstvo v X. z odlokom z dne 23. marca 1905. št. 5494, ugodilo. Besedilo (slovenski original, zakaj tudi moj rekurz je bil slovenski) se glasi: O d 1 o k. C. kr. finančno dežel. ravnat. v Y. je z ukazom z dne 14. marca 1905, št. 6942, čez ta rekurz proti zvišani kolkovni pristojbini po 1 K 50 h, predpisani pri c. kr, davkariji v Z. pod a zazn. tek. št. 4363/04 z ozirom na tar. št. 9 zak. z dne 9. febr. 1850, dr. zak. št. 50, povračilo tiste pristojbine ukazalo. C. kr. davkarija v Z. dobi torej obenem povelje, stranki dne 28. dec. 1904. pod B sub Z a 107 poplačani znesek po 1 K 50 h, beri eno krono 50 h, proti temu dekretu, nekolkovani pobotnici in opominu na plačilnem potrdilu v gotovini izročiti. Dne 29. marca 1905 mi je davkarija v Z. vrnila plačani znesek 1 K 50 h. O tem slučaju obveščam s tem uredništvo »U. T.«, ker menim, da o enakem slučaju še ni bilo v Vašem listu govora. Ali so časopisne tiskarne koncesiji podvržene? Drž. poslantjc dr. Adolf Stranskyje zaprosil kot izdajatelj lista »Lidove Noviny« v Brnu pri moravski namestniji za koncesijo, da si pripravi za svoj list potrebno tiskarno. Namestnija je odrekla koncesijo z motivacijo, da dr. Stransky nima strokovne sposobnosti za vodstvo tiskarne, ki jo zahteva obrtrti red. Notranje ministrstvo, na katero je dr. Stransky vložil ugovor, je istotako odbilo zahtevo po koncesiji, pooblastilo pa je vendar namestnijo, da sme podeliti Stranskemu dovoljenje za vzdrževanje tiskovn-ega stroja, ki ga potrebuje za tiskanje svojega lista, ako bi zanj prosil. Ministrstvo za notranje zadeve je zastopalo v tej odločbi stališče, da se časopisne tiskarne, ki so namenjene edino le za tiskanje lista, kvalifikujejo samo kot pomožni obrat časopisnega podjetja, zato niso te kakor tudi podjetje samo po členu IV. za obrtni red izdanega razglasnega patenta obrtnopravnim določbam podvržene ; pravica za obratovanje časopisne tiskarne je torej podvržena le tiskovno policijskemu dovoljenju. Proti ministrski odločbi se je pritožil gremij tiskarjev v Brnu na upravno sodišče, in ta pritožba je prišla v obravnavo 19. aprila t. 1. Po enournem posvetovanju je je naznanil predsednik, da se bo izpoznava upravnega sodišča objavila 28. aprila.