AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 215.
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, SEPTEMBER 13th, 1930.
LETO XXXII, — VOL. XXXII.
Mnogo mladih Slovencev se nahaja v Clevelandu, da se posvetujejo o športu
Včeraj je bila otvorjena v S. N. Domu konferenca naših mladih Slovencev, ki so dospeli iz vseh krajev Zed. držav, da se posvetujejo glede napredka na atletskem polju glede naših angleško poslujočih društev, ki so združena z Jugoslovansko Katoliško Jednot;o. Konferenca je trajala v petek in se bo zaključila danes. Sklicana je bila na prizadevanje Mr. Louis Kolarja, ki je direktor športa pri J. S. K. Jednoti. Glavni odbor je na svojem pol-letnem zborovanju, na posebno prizadevanje Mr. Anton Zbašnika, glavnega predsednika Jednote, odobril to konferenco. Na slednji bodo razvijali svoje ideje mladi slovenski športniki in člani Jednote iz za-pada, vzhoda in centralnih držav. Je to prvič v zgodovini našega mladinskega gibanja, da se vrši enaka konferenca. Resnica je, da naša mladina je nekoliko drugačna kot smo bili mi, ko smo ustanavljali prva društva. Dali smo jim dobro podlago, sedaj pa prihaja čas, ko bodo mladini prevzeli stvar v roke, in veseli nas, ko se zbirajo in posvetujejo, kaj bi bilo boljšega za napredek. V tem imenu jim želimo polno mero uspeha. Nocoj zvečer se zaključi konferenca s plesom v Grdinovi dvorani, katerega priredi dr. George Washington št: 180 J. S. K. J. -o-
Križarji marljivo na delu proti prohibiciji
Teden od 10. do 17. oktobra je po vseh Zedinjenih državah posvečen napadom na prohibicijo od strani "Križarjev," ki je organizacija, ki se bori zoper prohibicijo. Vsak dan se bo naredilo kaj druzega. Poleg tega iščejo Križarji fond $10,000,000, da z uspehom pobijajo Anti-saloonsko ligo, ki razpolaga z milijoni, da s silo obdrži prohibicijo rned ameriškim narodom. V Clevelandu nameravajo nabrati $200,000. V Clevelandu je glavni stan organizacije Križarjev. V pondeljek, 13. oktobra, se bodo vršile proslave v počast vsem onim, ki so pred nedavnim časom postali ameriški državljani.
Za članice dr. Danica
članice društva Danica št. 11 SDZ, bodite točno ob 1.30 v nedeljo pred S. N. Domom. Udeležile se boste parade. Vaša navzočnost je potrebna. Tudi vse novo pristople bodite na mestu, pripeljite s seboj tudi vse nove člane Mladinskega oddelka, da boste potem v dvorani skupno častno predstavljeni. Pridite z znakom. Ako ga nimate, ga dobite v nedeljo. Na svidenje! — Albina Novak, G036 St. Clair Ave.
Političen shod
Političen shod Slovenskega političnega kluba se vrši v pondeljek, 3. novembra, v obeh Gr-dinovih dvoranah na 6025 St. Clair Ave. Najbolj prominent-ni govorniki nastopijo, ki bodo razgalili sedanjo brezposelnost in hinavstvo, ki ga uganja republikanska stranka s prohibicijo. Pripravite se!
Vreme
"Enakopravnost" že sedem dni pisari uredniške članke o boljševikih v Rusiji, za grozote Italijanov >nad Slovenci pa še ni imela časa spregovoriti uredniško besedo. . .
V New Yorku je na skrivnosten način zginil znan lahkoživ sodnik
New York, 12. sept. Ali je sodnik najvišje sodnije, Joseph A. Crater živ ali mrtev? Vsepovsod ga iščejo detektivi. Podali so se v gorovje Adiron-dacks, kjer trkajo na vrata planinskih in privatnih turistovskih koč, vprašujejo po hotelih, po velikih in malih mestih, obiskujejo beznice, male in velike, vsepovsod vprašujejo kje se nahaja sodnik Crater! Pred petimi tedni je izjavil sodnik Crater napram svojemu privatnemu tajniku Marsu, da se bo podal v Westchester na oddih, in odte-daj ga niso nikjer več videli. Crater je najel taxi in odtedaj j? zginil. Sodnik Crater je bil eden najbolj poznanih osebnosti v New Yorku. Od prvega polita karja v Washingtonu pa do zadnje plesalke v newyorških kabaretih, vse je poznal. Bil je jurist, politikar, družinski oče in veseljak prve vrste. Govori se, da se je sodnik podal v družbi več plesalk na romantične avanture, in da se nahaja nekje visoko v gorovju, kjer se zabava. Zopet na drugi strani se enako trdovratno povdarja, da je bil sodnik odpeljan in umorjen po gangežih, katerih sovraštvo si je nakopal s svojim sodniskim poslovanjem. Zopet drugi so prepričani, da je šel samo na počitek kam in bi rad se popolnoma oddahnil od precej burnega življenja, ki ga je vodil. In zgi-nutje Craterja je prišlo ravno v trenutku, ko je vsa politična pozornica v New Yorku polna sodniskih škandalov, grafta in korupcije, da si se sodniku Crater ju tozadevno ni moglo ničesar očitati, zato je pa njegovo zgi-nutje političnega pomena. Ako je bil umorjen, tedaj je združena z njegovim umorom romantika, po kateri bodo ljudje kar hlastali. Ako je bil odpeljan po gangežih, bo zgodba enako zanimiva, toda če se danes ali jutri vrne, tedaj ne bo dolžan nikomur ničesar, razven svoji ženi razlago, kje se je mudil. Sodni-ja nima proti Craterju ničesar. Policija išče sodnika Craterja, ker jo je v to naprosila njegova žena, ki je izjavila bojazen, da ie bil sodnik umorjen. Poleg tega prihaja še en drug sodniski škandal v New Yorku. Državni pravdnik je dal povelje, da se izkoplje truplo umrlega sodnika McCreerya, ki je umrl pred enim letom. Umrl je v uradu zdravnika. Reklo se je tedaj, da ga je zadela kap. Sedaj pa ima policija dobre informacije, da je bil sodnik McCreery pobit od gangežev do smrti. Truplo bodo izkopali in preiskali.
Stric Sam hiti na pomoč v prizadete kraje!
Mokra stranka je vesela uspehov pri primarnih državnih volitvah
Washington, 12. sept. Pristaši mokrih so danes zmagonosno kričali in se veselili, ko jim je bila predložena štatistika o napredku mokrih glede uspehov pri zadnjih primarnih volitvah v posameznih državah. Zveza, ki se bori za odpravo prohibi-cijskega amendmenta, je potom svojega predsednika Currana j posvarila senatorja Simeon D. Fess, ki je načelnik republikanske stranke v Ameriki, naj re-publikanska stranka pazi, da se ji ne bo zgodilo kot se je stranki "Whigs," ki je bila pri volitvah uničena, ker se dosledno ni ozirala na želje naroda. Kjerkoli republikanci kandidirajo in podpirajo prohibicijo, tam propadejo. Letos bo prvič pri no-vemberskih kongresnih volitvah, da pride prohibicijsko vprašanje kot prvo vprašanje na površje. In igralo bo največjo ulo-go tudi v predsedniški kampanji leta 1932.
Izlet zbora "Zarja"
Jutri priredi "Zarja" izlet na Goriškove farme v Noble, O. To je gotovo eden zadnjih pik-jnikov v sezoni. Vsi prijatelji petja so vabljeni, da se udeležijo. Pokazalo se bo, da "Zarja" še živi, in da ni resnica, da se je razbila, kot nekateri bivši člani trdijo. Na programu so različne igre in veselični odbor ima pripravljen "surprise" za vse posetnike. Oni, ki se hočejo peljati s trukom, jih bo Opekov truk peljal ob 1. uri popoldne. Zbirališče pred S. N. Domom. V slučaju slabega vremena se bo pa cela stvar vršila v S. N. Domu, soba št. 1, novo poslopje. Na svidenje v Goriškovem gozdu!
V nedeljo se bo vršila ena največjih slavnosti pri razvitju zastave
Društvo Danica št. 11, Slovenske Dobrodelne Zveze praznuje v nedeljo svoj veliki dan, ko bo blagoslovilo in razvilo svojo novo društveno zastavo. Da bo pa slavnost toliko večja, se je društvo pripravilo tako kot še nobeno drugo društvo pred njim. Marljive članice so se trudile več mesecev s pridobivanjem novih članic, in uspeh ni izostal. Danes so ponosne, kajti dobile so v kratkem času nad 100 novih članic, katere bodo v nedeljo predstavile občinstvu s posebnimi obredi, ko nastopi tudi polnoštevilno častna straža Zveze, katere načelnika je Mrs. Albina Novak, tajnica društva Danica. Glede natančnejšega programa o paradi ,razvitju in ostalih obredih poglejte v list v oglasu, naša dolžnost je le, da pokličemo vse članstvo, da pride v nedeljo in se udeleži te iz-vanredne proslave društvaj, ki so toliko trudi za prospeh in napredek Zveze. Vsak delavec je vreden svojega plačila, in tako ga je tudi društvo Danica, ki razvije v nedeljo svojo zastavo. Udeležite se popoldanske proslave, kot tudi zabave in plesa, ki se vrši v S. N. Domu.
Napaden skeb
Jack Martin, hotelski strežnik, ki opravlja posle skeba v hotelu Cleveland, je bil sinoči napaden od štirih moških z gor-jačami, ko se je vračal domov. Napadalci so pobegnili v avtomobilu.
Izpuščeno
Iz svojega dopisa, ki je bil včeraj priobčen v "A m e r i š ki Domovini," je Ivanka Koss izpustila ime Mary Stoper, kar blagohotno popravljamo.
Slavni zrakoplovec Costes bo poletel nad Cleve-landomvtorek
Sinoči se je naznanilo v New Yorku, da prideta v Cleveland slavna francoska zrakoplovca Dieudonne Coste in njegov pomočnik Maurice Bellonte. Nad Clevelandom se bosta vozila \> torek. Cleveland je takoj začel delati velike priprave, da oba odlična gosta, ki sta prva v zgodovini človeštva preletela ocean iz Evrope v Ameriko v nepretrganem poletu, dostojno sprejme. Vse družabne, mestne, državne in druge enake organizacije se bodo udeležile velikega sprejema. Oba zrakoplovca se bosta v pondeljek mudila v Bostonu, in poletita od tam proti Clevelandu. V Cleveland dospe-ta okoli pete ure popoldne v torek in ostaneta v mestu preko noči, nakar odploveta drugo jutro proti Indianapolisu. V Cleveland dospeta z istim zrakoplovom, s katerim sta preletela Atlantski ocean. Spotoma bosta obiskala kakih 100 mest, in glasom potnega, načrta, dospeta 10. oktobra na obalo Pacifika. Cleveland bo odlične goste kar najbolj slavnostno pogostil in počastil.
Miss Minnie Hočevar
Poznani Stuper's Beauty Par-lor na 6411 St. Clair Ave., v S. N. Domu, je prevzela Miss Minnie Hočevar, in jo dekletam in ženam toplo priporočamo.
Koncert g. Banovca
Ne pozabite na poslovilni koncert g. Banovca, ki se vrši v nedeljo, dne 21. septembra, v S. N. Domu.
* Šest kaznencev je bilo ubitih v Mexico City, ko so hoteli pobegniti.
* štirje elektrikarji so bili ubiti v West, Texas, ko so napeljevali nove žice.
Anglija jako resno zahteva, da se začnejo narodi razoroževati
London, 12. sept. Pred zborovanjem Lige Narodov je Arthur Henderson, angleški zunanji minister, kratkomalo zahteval od narodov, da resno začnejo z raz-oroževanjem. Izjavil je, da varnost narodov in razoroženje korakata skupno po poti napredka. Dokler ne bodo narodi razoro-ženi, toliko časa ni upati, da bi se opustila misel na vojno. Razoroženje pomeni, da je nevarnost vojne zginila. Nihče neče začeti, vse pričakuje, kaj bo storil njegov sosed. Hendersona je v njegovem govoru podpiral Ari-stide Briand, ki je izjavil, da je Francija pripravljena razorožiti se, ako čuti popolno varnost, da ne bo nepričakovano napadena. V ta namen bi se morali evropski narodi združiti kot je že enkrat prej priporočal. Briand je posebno povdarjal, da nova grupacija. evropskih narodov nikakor ni naperjena proti Zedi-n j enim državam ameriškim. Ako se en sam narod ali dva razorožita, ne pomeni to ničesar. Razoroženje mora biti splošno in izpeljano v najboljšem namenu.
Tragedija brezposelnosti
Pred več dnevi je policija aretirala 31 letnega Charles Clark. Povedal je, da že več tednov ni imel kje spati in kaj jesti. Pa je udri v neko trgovino, kjer je vzel tri škatlje sardin in škatljo cigar, kar je prodal za $2.00. Privoščil si je prvo dobro večerjo v več tednih. No, bil je aretiran in poslali bi ga v Warren-sville za 60 dni, toda je prosil, naj ga pošljejo v državne zapore, kjer je "gorko in dosti jesti." Policija mu je ugodila, spremenila obtožnico na rop in mož bo preskrbljen za dve leti.
Ameriške ladje streljajo! na Kitajskem
Washington, 12. sept. Državni oddelek danes naznanja, da se nahaja šest ameriških vojnih ladij v akciji proti kitajskim upornikom ob Yangtse reki. Re-beli ponovno napadajo ameriške vojne ladje, in dočim doslej še j noben ameriški mornar ni bi) ranjen, pa so Amerikanci s svojimi streli povzročili že mnogo; težkih zgub med kitajskimi uporniki. Mornariški oddelek vlade namerava poslati 18 torpednih rušilcev v kitajske vode, da pomiri kitajske upornike.
Želite radio za $595.00
Slovenski radio klub bo podaril letos enemu izmed srečnih poslušalcev najmodernejši) radio, na 14 tubov, vreden po-! vsod $595.00. Ako želite dobiti ta radio, se oglasite pri enem izmed sledečih trgovcev: North American Trust Co., naša slovenska banka, Ameriška Domovina, Krist Mandel v Collinwoo-du, Grdina's Hardware, Slapnik Bratje, Frank černe, John L. Mihelich Co., Joseph štampfel, j Grdina & Sons, Slovenska Dobrodelna Zveza, Leo Laušin, August Kaušek in Double Eagle Bottling Works. Tam dobite ti-kete. Zanesljivi prodajalci ti-ketov naj se oglasijo pri omenjenih trgovcih, ker dobijo lep popust pri prodaji. Tudi prijatelji izven Clevelanda naj se zglasijo.
Višja poštnina
Seda nja republikanska administracija- se že precej časa trudi, da zviša poštnino za navadna pisma, ki znaša sedaj 2 j centa za navadno pismo. Generalni poštni mojster Brown izjavlja, da ima pošta zgubo, ki se da odpraviti, ako bi se za pisma računalo pol centa več, torej dva centa in pol. Nič zaslužka, dražja poštnina, to se pač lepo vjema.
G. Zbašnik v Clevelandu
Na konferenco mladinskih društev J. S. K. J. je dospel v Clevelandu tudi glavni predsednik Jednote, Mr. Anton Zbašnik, ki se je oglasil v našem uradu. Dobrodošel!
Ukaželjna dekleta
V Baldwin-Wallace kolegiju, Berea, Ohio, blizu Clevelanda, se je za prihodnji semester priglasilo 87 novih deklet za višje študije.
Suhaški senator je za narodno glasovanje glede prohibicije
Washington, 12. sept. Senator Wesley Jones, rabiaten suhač in avtor znane postave, ki določa, da dobi kršitelj prohibicije 5 let ječe in $10,000 kazni, se je danes izjavil, da je za to, da narod glasuje glede prohibicije, ako narod tako zahteva. Ljudje lahko glasujejo, da se prohibi-cijska postava oblaži, ali pa lahko glasujejo, da se popolnoma, odpravi Senator Jones je izjavil to svoje mnenje, ker se je ustrašil volitev v svoji lastni državi Washington, katere senator je. Tam je bil poražen John F. Miller, suhaški kongresman, in izvoljen Ralph Horr, pristaš mokrote. Suhaški senator Jones, ki si je izmislil najbolj kruto su-haško postavo, izjavlja sedaj, da je pripravljen sprejeti odločbo naroda glede prohibicije. In še en senator, ki je bil doslej suhač, se je oglasil, in to je Burton K. Wheeler, ki je izjavil, da je za odpravo 18. amendmenta. Wheeler prihaja iz Montane.
-o-
Mrs. Samsa umrla
V	soboto zjutraj ob pol 6. uri je umrla poznana Slovenka Mrs. Jera Samsa, vdova, stara 60 let, stanujoča na 1387 E. 39th St. Tu zapušča sina Antona, en sin pa je bil ubit v svetovni vojni kot ameriški vojak. Ranjka je bila doma iz vasi. Gora pj-j. So-dražici. Bila je članica dr. Srca Marije in Woodman št. 98. Kdaj se vi ši pogreb, naznanimo v pondeljek. Njeno truplo bo ležalo v kapeli Jos. žele & Sons pogrebnega zavoda, in je to prva Slovenka, ki bo pokopana iz novih prostorov. Preostalim sorodnikom iskreno sožalje!
Smrtna kosa
V	petek zjutraj je preminula po pet mesečni bolezni Mrs. Jen-pie Markovic, rojena Kolenc. Ranjka je bila stara 20 let, rojena v Clevelandu, kjer zapušča žalujočega soproga, 6 mesecev staro hčerko, starše, štiri brate in eno sestro. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 791 E. 156th St. v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na St. Paul pokopališče, pod vodstvom A. F. Svetek Co. Preostalim sorodnikom gre naše iskreno sožalje!
Smrtna kosa
Mrs. Ogrinc, 887 E. 209th St., nam poroča, da je umrla njena sestra Mrs. Annie Vulgemore, in sicer v Arizoni, kjer se je zdravila. Mrs. Vulgemore je bila hči Mr. in Mrs. Frank Zgon-ca iz Ely, Minn., kjer zapušča 3 brate in 3 sestre ter več sorodnikov. Iskreno sožalje prizadetim !
Društvo Lilija
V	nedeljo, 14. septembra priredi priljubljeno d r a m a t s ko društvo Lilija svoj zaključni piknik na Močilnikarjevi farmi. Pridite še enkrat v prosto naravo, da se pri lepem petju, dobri postrežbi, dobri pijači, v prijateljskem krogu pozabavate. Vsi prijatelji društva so prav prijazno vabljeni.
Mrs. Glač je doma
Iz bolnice se je vrnila sedaj tudi Mrs. Mary Glač, 1466 E. 172nd St., ki je bila poškodovana v avto nesreči. Lepo se zahvaljuje vsem, ki so jo v bolnici tako marljivo obiskovali.
Pozdrav iz Kanade
Iz Kanade nam pišeta Rude Gregorich in John Bukovnik, da je vse v redu, ona dva in pijača. Pošiljata pozdrave vsem!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays__
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 215. Sat. Sept. 13th, 1930.
Protest primorskih rojakov.
Zadnje teroristične grozote, ki jih izvajajo podivjani fašisti nad našim narodom na Primorskem in na Krasu, so že dobile svoj odmev. Dne 9. t. m. so naslovili primorski begunci, ki žive v Jugoslaviji, na ves civiliziran svet apel, v katerem izjavljajo, da je v zadnjih osmih letih, odkar vlada Italiji fašizem, fašistična sodrga zaprla in mučlia 20,000 Slovencev in Hrvatov, 2,172 pa jih umorila. V tem apelu je rečeno, da izvajajo fašisti nečuven terorizem nad našim narodom kljub odlokom Lige narodov in kljub apelom kongresa narodnostnih manjšin, ki se je svoječasno vršil v dobrobit podjarmljenih narodov.
Tekom osmih let je bilo zaprtih 20,000 Slovencev in Hrvatov, ki so izpostavljeni v ječah nečloveškim, srednjeveškim mukam, in tekom tega časa je fašistovska sodrga pomorila in poklala 2,172 mirnih državljanov slovenske in hrvatske narodnosti! Skrajno žalostno dejstvo je, da ostali civiliziran svet mirno gleda to divjaštvo podivjanih fašistov-skih band.
V tem času ni fašistovska Mafija oplenila in požgala nič manj kakor 3,200 slovenskih in hrvatskih šol, otroških vrtcev, čitalnic, izobraževalnih društev in drugih kulturnih ustanov, vsem na čelu Slovenski narodni dom v Trstu. Dalje so fašisti zatrli štirinajst slovenskih in hrvatskih časopisov, tiskarne in stroje razbili, nepremično posest pa zaplenili.
Naši primorski emigrantje v Jugoslaviji apelirajo na ves civiliziran svet, naj slednji ne drži križem rok in mirno gleda to nečloveško divjanje, temveč naj kaj ukrene, da se prepreči popolno iztrebljenje 600,000 duš slovenskega in hrvatskega naroda z zemeljske površine, kar je namen nečloveškega fašizma. Poleg tega opozarjajo naši primorski emigrantje tudi na dejstvo, da je iz območja italijanskih mej pobegnilo na Francosko tudi 6,000 pristnih Italijanov pred strahotami fašistične taktike, ker sicer bi jih v domovini zadela usoda Matteottija in ostalih italijanskih mučenikov.
Glede zadnjega umora, ki so ga izvršili fašisti nad šti rimi našimi ljudmi, so se vršile po vsej Jugoslaviji velike demonstracije. Demonstrantje so zažgali italijansko zastavo v Zagrebu ter navdušeno vzklikali jugoslovanski armadi, v kateri vidijo osvetnico mučeništva svojih bratov preko meje. Ogorčenje naših ljudi proti Italijanom je vsesplošno, kajti vsak teror je mogoče prenašati samo do gotove meje. Tudi črv se zvije, če stopiš nanj, in tako je zavrelo tudi med Slovenci v Št. Petru na Krasu, ki so v torek napadli izzivajoče Lahe ter jih pretepli, kakor poročajo zadnje časnikarske vesti. V odgovor na to so se laški potuhnenci zatekli k svojemu najpriljubljenejšemu, nizkotnemu maščevanju, ter požgali v dotičnem kraju nekaj slovenskih hiš.
Češkoslovaško časopisje bruha žveplo in ogenj na zahrbtne italijanske teroriste in na dolgo in široko komentira nečloveški umor, ki so ga izvršili pristaši Mussolinija, krvoločne zveri v Rimu, nad štirimi Slovenci, ki niso mogli več prenašati vnebovpijočih fašističnih nasilj. Vsled tega pisanja češkega časopisja se je oglasil v zunanjem ministrstvu v Pragi italijanski poslanik ter zahteval zadoščenja in prepoved nadaljnega takega tona v češkem časopisju, češki zunanji minister, dr. Krofta, pa mu je moško odgovoril, da ne more proti temu ničesar ukreniti, češ, da je češko časopisje neodvisno od vlade, da vlada na Češkem svoboda go-\ora in tiska in da Češka ni Italija, kjer so zatrte vse svoboščine državljanov. Italijanski poslanik se je moral — hočeš, nočeš — s tem odgovorom zadovoljiti, nakar je z dolgim nosom odšel.
Kakor je posneti iz razvoja zadnjih dogodkov in iz nezadovoljnosti, ki vlada tako med našim, kakor italijanskim narodom v notranjosti italijanskih mej, se bo papirnata stavba Mussolinijevega fašizma kmalu zrušila in Mussolini bo nastopil pot vseh diktatorjev: v najboljšem slučaju pot v ječo ali pozabljenost. Pred njim so odšli Primo de Vera, Irigoyen iz Argentine, diktator Leguia iz republike Peru, pred tem haitski diktator Borno, in vsa znamenja kažejo, da ho zdaj prišla vrsta na famoznega "duce-ja."
in Mary Šivec, Jakob Šinkovec in Mary Hotor, John Volk in Marie Pucelj.
Umrla je 22. avgusta, 1915, v Clevelandu rojakinja Frances Škafar, stara 50 let. Zapustila je eno sestro. Živela je v svoji hiši na zapadni strani mesta.
John Stergar in Kari Kerže sta se 29. avgusta, 1915, nevarno ponesrečila pri delu v tovarni Willard Storage Co. Nesla sta žvepleno kislino, katero sta pa polila in dobila pri tem oba nevarne opekline.
Še en zdravniški urad je hotel odpreti koncem avgusta meseca, 1915, dr. F. J. Kern in sicer v Collinwoodu, kjer so rojaki zelo potrebovali slovenskega zdravnika. Dr. Kern je tedaj ordiniral na 6202 St. Clair Ave. in je hotel tako urediti, da bi zjutraj in zvečer bil v glavnem uradu, popoldne pa v Collinwoodu.
Dne 29. avgusta, 1915, so se v Clevelandu poročili sledeči: John Bučar in Rosie Kačar, A. Pužnar in Fannie Zaje, Fred Cerkvenik in Mary Metlika, Edw. Globočnik in Ana Hvala.
Težko se je ponesrečil 29. avgusta, 1915, rojak Frank Majzelj. Povozil ga je voz rojaka Anton Šuštarja, ki je tedaj stanoval na 1370 E. 47th St.
Dne 12. sept. 1915, so bratje Trošt priredili koncert v Grdinovi dvorani.
V Lorainu je 1. sept. 1915, umrl rojak Anton Germek, ki je bil član dr. sv. Alojzija, J. S. K. J.
Štefan Žele je dne 1. sept. 1915, odprl svojo grocerijo na 6614 St. Clair Ave. Kupil jo je od nekega Nemca.
Dne 2. sept. 1915, je v Clevelandu umrl rojak Frank Košmerlj, star 38 let. Zapustil je ženo in dva otroka. Bil je član dr. sv. Jožefa in Woodmen of the World.
Dne 1. sept. 1915 je umrla rojakinja Mary Kapelj, stara 27 let. Zapustila je moža.
Po dolgi in mučni bolezni je umrla v Clevelandu dne 2. sept. 1915, Mrs. Jos. Zima, soproga poznanega Jos. Zime, ki večkrat prirejal čarovniške predstave.
Na progi Lake Shore železnice je bil dne 5. sept. 1915, ubit rojak Frank Hočevar, ki je stanoval na 988 E. 64th St.
Večerna državljanska šola je začela s poukom že 6. septembra v letu 1915. Zapisalo se je v šolo nad 150 rojakov. Poučevalo se je tedaj v Grdinovi dvorani.
Dne 8. septembra, 1915, je dobilo 44 Slovencev državljanske papirje in sicer sledeči: John Češarek, F. Zaje, Fr. Škerjanec, Frank Verbič, John Ladiha, Alojzij Tomšič Alojzij Lesjak, Leo Belaj, Jos. Gerlič, Math Erstenik, John Zamida, Frank Kastelic, Lud. Miklavec, M. Krivačič, Ignac Kočijaž, Anton Golob, John Zalokar, John Jersinovič, John Zupančič, Paul Antonin, Jakob Mencin, John Mankaš, J. Jakšič, Jakob Hiti, Frank Keržič, Anton Možina, George Kasulič, Louis Erste, John Jančar, Martin Marn, John Žni-d.aršič, Jos. Verhovec, Frank Potočar, Mat. Vrstovršnik, Jos. Kotar, Anton Koren, Jos. Stupica, Mihael Pograjc, John Eržen, John Grm, Ed. Braniselj, Frank Česen, Jos. Orehovec, John Aljančič.
Dne 12. sept. 1915, je bila v Clevelandu otvorjena konvencija Narodne Hrvatske Zajednice. Nad 200 delegatov se je zbralo v mestu. Zborovali so v cerkveni dvorani na 40. cesti.	!
Na posledicah avtomobilske nesreče je umrl dne 10. sept. 1915, rojak Frank Bernik, doma iz Peršetova, Ročinj, na Primorskem. Bil je član dr. Srca Jezusovega in dr. Napredni Slovenci, S. D. Z. Star je bil-šele 23 let.
že noč, ko so se spomnile na sejo. Zapisnikarica ni videla druzega zapisati v zapisnik kot: Danes ne bo nobene seje, kjer ga imamo tri galončke in samo devet bab.
Seveda smo se teh galončkov vdeležili tudi mi.
Izid streljanja zadnjo sredo:
Moore .................... 24
Max ........................ 16
Sepic ...................... 8
Rošel ...................... 8
Janzevich................ 14
Bavec ...................... 13
Legan ...................... 14
Filipic .................... 8
Marn ...................... 12
Mandel .................... 8
Kozely .................... 12
Lausin .................... 12
Birk ........................ 15
Baraga.................... 17
Jeric ........................ 15
Mlakar .................... 20
Dolenc .................... 11
Bruss ...................... 11
Hoffart .................. 10
Jerman.................... 7
RADIO PROGRAMI
St. Clair Rifle and Hunting Club
Piše A. W. KMET
Pred 15. leti v Clevelandu in po svetu.
Iz arhivov "Clev. Amerike" leta 19X5
Leta 1915 je imela mestna blagajna v Clevelandu dva milijona dolarjev primanjkljaja.
Grocerijo je otvoril John Tomažič v sredini avgusta meseca, 1915, na Stannad Ave. Prej je imel brivnico. Danes ima svojo trgovino v Collinwoodu.
Dne 17. avgusta, 1915, se je vršila v Clevelandu baseball tekma med dvema najboljšima amaternima baseball kluboma. Zmagal je Stinchcomb Engineers klub, kjer je igral tudi Slovenec Mr. Frank Lausche, ki je mnogo pripomogel k zmagi. Vsi angleški listi so tedaj prinesli njegovo sliko in opis.
Dne lj. avgusta, 1915, sta se v Clevelandu poročila Ignac Pevec in Kristina Osredkar, Louis Školnik in Fannie
Košenina.
Dne 11. avgusta, 1915, sta se v Clevelandu poročila deči rojaki: Janez Kramar in Terezija Kovač, Frank Cigoj in Frances Jerkič, Vojo Lamič in Jelka Sobar, K. Štrukelj
Zadnjo soboto smo zopet klatili lončene golobe. Prav mnogo jih je bilo pobitih, precej pa jih je tudi padlo nepoškodovanih na zemljo. Naši fantje so bili prav dobre volje in razgovarjali smo se le o tem, kako bomo šli 15. t. m. na lov na veverice. Eni so rekli, da jih bodo kar polne koše prinesli domov, tako da jih bo za vse naše fante dovolj, tudi za tiste, ki ne bodo šli na lov. Posebno lepo pa so fantje mene po-troštali. Rekli so, da mi žele, da bi se bolj postavil, in da mi na lovu ne bo treba hoditi, mi bodo preskrbeli1 osla, ki ga bom jahal. Naj jih vrag pocitra! Rečem le toliko, da para mu res ne bo treba iskati. Upam pa, da ne bom sam v tem položaju in da bom imel dovolj posnemovalcev. — Tudi Tebe, Jaka, se spominja,-
DOPISI
Collinwood, O. — V nedeljo, dne 14. sept. ob 8. uri zvečer priredi "ženski odsek S. D. D. dobro aranžirano vinsko trgatev v spodnji dvorani S. D. D. Prireditev obeta biti zelo intere-santna in polna dobre in zdrave zabave.
Marsikomu mogoče ni poznana ta hvalevredna organizacija, ki obstoja že 7 let in redno deluje v dobrohot S. D. D. če bi se hotel ta odsek drugače imenovati bi se po značaju služečega namena lahko imenoval gospodinjski odsek S. D. D. Ta odsek skrbi za vso opremo v kuhinji in po potrebi nakupuje iz lastnih sredstev predmete, kateri so kuhinji potrebni. Tako najdemo v kuhinji S. D. D. za enkratno postrežbo servisa za 500 do 600 gostov. Različno perilo in vsa-vrstna posoda za kuho, ter deko-racijske zavese v poslopju je njihovo delo oziroma kupljeno iz njihovih sredstev za dom.
Odsek prireja veselice in razne druge prireditve in plačuje najemnino domu, ter preostanek čistega dobička izroča konec bilančnega leta v roke direktorju S. D. D. brez, da bi se! zato izdale kakšno boniteto ali protivrednost v obliki dividend.
mo, ter te lepo pozdravljamo, in če boš čital te vrstice, se spomni na nas, zapuščene in pošlji nam ga steklenico za na j ago. Streljali smo pa tako:
Sušel ...................... 18
Prah ........................ 20
Glažar...................... 23
Pozelnik.................. 17
Kosec ...................... 19
česen ...................... 17
Novak F................. 13
Novak S................. 17
Turšič .................... 17
Malovašič................ 21
Novak A................. 19
Penosa V................. 11
Pernat .................... 17
Kavchnik ................ 18
Novak J................. 22
Gorjanc .................. 8
Kren ........................ 17
Nagrado je dobil Glažar.
-o-
Jože Podslivniški:
NAŠE DOBRO LJUDSTVO
Okrog revne hišice je hrumel vihar in pometal pred seboj goste snežinke, ki so se kopičile precej visoko ob zidu. Zdelo se je kakor bi jih hotel vihar zanesti tja gori do dimnika in pokriti vso hišo z belimi kosmiči.
V edini izbi borne koče je sedelo za mizo troje oseb: mlada zakonska in ženinova mati. Molče so zauživali iz ene sklede bor-no večerjo: kislo mleko in kruh. Zadehla soba je imela majhno okence, skozi katero je le redkokdaj prisijal kak žarek božjega solnca. Stene so bile vse mokre od vlage in čuden vzduh je napolnjeval slednji kotiček v izbi. Urno nihalo na steni je monotono tiktakalo, luč na mizi pa je razsvetljevala sobo in mrke obraze. Iz resnih obraznih potez bi človek lahko sklepal, da napolnjuje njihova srca nekaj strašnega.
Mlada nevesta je prva odloži
Odsek se je pokazal, da je pri ia nejevoljno žlico in z jeznim
opravljanju gospodarstva pri instituciji hrbtenica, ter neobhodno potreben odsek za vzorno gospodarstvo nadalnega obstoja in uspešnega napredka stavbe.
Dobro je, da se tega zavedamo in posetimo njih prireditve kadarkoli jih prirejajo. Odteži-mo se za njihove žrtve za celo-kupnost s tem, da jih v njihovemu strmljenju podpiramo.
Vljudno se vabi rojake iz Clevelanda, predmestja in bližnjih naselbin naj se udeleže njih prireditve v obliki vinske trgatve.
Joško Penko,
zastopnik Ameriške Domovine.
M*'	EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.	m
i	Piše L. Hoffart	
Zadnjo sredo se je vršila red- ne z zeljem in krompirjem. On
na mesečna seja, pri kateri so se prerešetale jako važne stvari. Sklenjeno je bilo, da naročimo fina paradne klobuke. Za opremo teh klobukov naroči Jim še-pic pristne gamsborte direktno iz Kranjske Gore.
V sredo 24. septembra napravi naš klub za člane in njih boljše polovice prosto večerjo, katera se bo servirala točno ob 4. uri na Močilnikarjevi farmi.
Za kuha ne bo nihče drugi kol Jože Koželj iz West Parka. Ten-stal bo mlade presičke, servira-
je edini v Ameriki ki ima patent in pripravo za to delikateso. Za naša suha grla bo pa preskr-bel vse potrebno naš nenadomestljivi Maks.
Članice Euclid Good Time Hunting kluba bodo imele prihodnjo sredo 17. septembra za vse naše člane dober prigrizek.
Imele bi imeti tudi sejo zadnjo sredo, pa je bil dan prekratek. Mrs. šepic jim je namreč toliko zanimivega pripovedovala od starega kraja in jim obenem tudi pridno prilivala, da je bila
obrazom pogledala ženici v obraz, ki je mirno in molče zajemala božji dar iz sklede. Roke so se ji tresle, ker je bila že priletna, zato se ji je dostikrat polilo mlake iz žlice po mizi. V mladi ženi je tlel že od prejšnjega dneva srd in nejevolja, ki je v tej nočni uri vzplamtela in dosegla usodni vrhunec.
"Sedaj je pa že neokusno s teboj jesti, mati," je zarohnel sin nad materjo. Stara mati je vsa prestrašena odložila žlico in si začela gladiti predpasnik. Nastala je tišina, iz katere se je slišala vsa strahotna brezsrčnost življenja, v dušah pa sta vladala srd in žalost, čez nekaj časa se je mirno in tiho oglasila mati : "če sem vama v nadlego, mi
lostna zrla sinu v obličje. Ustna sta se ji nemirno premikala, kakor bi hotela veliko povedati ali prositi. Oči so ji neprestano motrile edinca, od katerega je sedaj pričakovala pomoči. Sin je bil trdega srca, vendar ni mogel vzdržati materinega pogleda, temveč je srepo gledal pret se v tla. Končno se je pa le oju načil, rekši: "Pojdi mi spred oči •starka." In je odšel v kuhinjo iz katere se je začul rezek smeh ki se mu je kmalu pridružilo žvižganje, ta zvest pomagač iz vsake zadrege. . .
Mati je vstala izza mize in si otirala solzne oči s predpasni kom. Telo ji je drgetalo od bo lesti in muke. Pokleknila je pred omaro, odprla spodnji predal pograbila nekoliko kosov obleke in čevlje. Obleko je povezala culo, čevlje je pa obula in vstala Za trenutek jo postala težko sopeča na sredi sobe in se ozirala okoli sebe. Premerila je še enkrat izbo, v kateri je prebila toliko let, potem pa je copljala k vratom, ki so vodila v temno noč. Pomočila je še poprej kropilnik, blagoslovila mali pro storček, pokrižala sama sebe, od prla tiho vrata in odšla.
Snežinke so ji pršele v obraz in usmiljena burja jo je skuša la potisniti nazaj v kočo. "Pusti me, neumni piš, ti nisi tu notri gospodar, nočejo me več," je tarnala ženica in si z velikim naporom utirala pot v pozno noč
Cesta, po kateri je stopata ženica, je bila široka, ob kraju ceste pa so bili kupi kamenja pokriti z gostimi snežinkami, trdo zaprtima ustnama se je morala boriti proti viharju, ki ji
povejta, vpiti in rohneti nad me- Je bil zvest spremljevalec na tej noj ni treba." Sklonila je nekoliko glavo, da bi boljše slišala, kajti sedaj bi bil moral njen edinec odvrniti: ne. Sin ni spregovoril, molčal je in gledal z velikimi in mračnimi očmi ženo in lastno mater. Zopet je zavlada) molk v izbi, srca pa so se krčila od jeze in žalosti. Skrivnostno so odmevali udarci ure po sobi v tej nočni uri — zunaj pa je divjal vihar.
V divjem srdu je naenkrat planila nevesta na sredo sobe rohneč: "Pojdi, zgubi se mi od hiše, ne rabiva te več!" Pograbila je stol in odšla urnih korakov v kuhinjo. Mati in sin sta ostala v izbi sama. Ona je ža-
Za nedeljo 14. septembra WTAM
M.
B9:
7	:00: 8:00: 8:30: 9:00: 9:45:
10:00: 10:45: 1:00: 11:16: 11:30:
P. M.
12:30: 12:45: 1:00: 1:30: 2:00: 3:00: 3:30: 4:00: 4:15: 4:30: 5:00: 6:00: 6:25: 6:30: 7:00: 7:30:
8	:00: 8:15: 8:45: 9:00: 9:15: 9:45:
10:15: 10:30: 11:05:
11:45: A. M.
12:30:
1:00:
A. M.
:00: 11:10: P. M.
12:30: 1:00: 2:00: 3:00: 4:00: 4 :30: 5:00: 5:30:
Sign on.
Melody Hour (NBC).
The Balladeers (NBC).
Recitalists (NBC).
Morning Processional.
Reveries.
Salon Orchestra.
Marthin Provensen, basso.
Nell Stock, harpist.
Madeline Sirene, contralto.
American Pro-Art String Quartette
(NBC).
Spanish Dreams (NBC). The Fusileers (NBC). Metropolitan Echoes (NBC). Colonial Trio.
Works of Great Composers (NBC)
WTAM String Quartette.
Choir Invisible.
Echoes of the Orient (NBC).
Silver Masked Tenor (NBC).
Tea Time Tunes (NBC).
WTAM Concert Orchestra.
Organ Processional Hour.
Baseball Scores.
Widlar Program.
Spang Bakers—Gene and Glenn.
Chase and Sanborn Choral Orchestra
(NBC).
Twilight Musicale.
Atwater Kent Hour (NBC).
Two Piano Recital.
Willard Program.
Studebaker Champions (NBC).
Sunday at Seth Parker's (NBC).
Pat and Alice.
Tavern Tales.
Isham Jonos' Golden Pheasant Orchestra.
Midnight Melodies.
Tal Henry's New China Cafe Or-
chestra.
Sign off.
WHK
Morning Musicale (CBS). Organ Interlude.
poti
Srce materino je bilo v žalosti in muki. Koraki so ji postajali čedalje bolj negotovi, spotaknila se je ob kup kamenja in padla na snežena tla. Strah se je je polastil, ko so ji odpovedale poslednje moči. Ni se mogla vzravnati. No, bom pa malo počivala, si je mislila. Kako dobro ji je delo malo se oddahniti. Vspavajoča zmučenost jo je vso prevzela. Rok, ki so tičale pod snegom, ni čutila več, čutila je samo še snežne kosmiče, ki so ji pršeli v obraz, kmalu pa še teh ne več. Drugo jutro, ko so šli ljudje k maši, so našli ženico zasneženo in mrtvo.
Columbia Salon Orchestra (CBS). Pocahontas Blue Flash Indians. Sunday Afternoon Forum. Cathedral Hour (CBS). WHK Mixed Quartet. Crockett Mountaineers (CBS). Fox Fur Trappers (CBS). Public Auditorium Organ—Vincent Peroy.
6:01: Raybestos Sport Flashes. 6:05: Quiet Harmonies (CBS). 7:30: Kaltenborn Edits the News (CBS). 7:45: Jesse Crawford—Poet of the Organ (CBS).
8:00: Majestic Theatre of the Air (CBS) 9:00: Crystal Slipper Orchestra. 9:30: Around the Samovar (CBS). 10:01: Slumber Hour.
11:00: Ed Day's Bedford Glens Orchestra. 12:00: Club Madrid Orchestra.
Za pondeljek, 15. septembra WTAM
A. M.
6:30: 7:00: 7:15: 7:30: 8:00: 9:05: 9:30: 9:45: 10:00: 10:15: 10:30: 10:45: 11:00 : 11:30: P. M. 12:15: 12:40: 1:15: 1 :45: 2:15: 2:30: 2:45: 3:00: 3:30: 4:00:
4	:30: 4:45: 5:00: 5:15:
5	:30: 6:15: 6:23: 6:25:
6	:30: 7:00: 7:30: 8:00: 8:30: 9 .00: 9:15: 9:30:
10:00: 10:15: 10:35: 11:00: 11:30: A. M. 12:15:
1:00:
A. M.
6	:30: 7:30: 8.00: 8:30: 8:46: 9 :00: 9:10:
9:30: 9:45:
10:00: 10:15 : 10:46: 11 ;00: 12:00: I'. M. 12:30: 1:00:
1	:30: 1:65: 2:00: 2:20:
2	:30 :
3	:30 :
4	:00: 4 :80: 4:40: 4:45: 6:45: 6:14 : 6:26:
• 6:30: 6:46: 6:62:
6:59: 7:00:
7	:31 : 7:45: 8:00:
8:30: 9 :00 :
9:30: 10:01: 10:02: 10:17: 11:00 : 11:01: 11:30:
Sign on.
On the 8:15 (NBC).
Silverberg Trio.
Cheerio (NBC).
Morning Melodies (NBC).
Hits and Bits (NBC).
Patty Jean's Chat.
WTAM Physical Culture Hour.
Blue Streaks (NBC).
Radio Household Institute (NBC).
Annabelle Jackson, pianist.
Sweet and Low Down (NBC).
On Wings of Song (NBC).
Jolly Four.
Pat and Alice.
Tal Henry's New China Orchestra.
Noonday Melodies.
Playlet.
Joe Baldi and Russ Neff. Nell Steck, harpist. Isabclle Razzano, soprano. Colonial Trio with Gene Carr. Merymakers (NBC). I.ady Next Door (NBC). Tea Timers (NBC). Charles W. Reed, baritone. Jack Rose and Company. Meditation.
Organ Processional Hour. Madeline Sirene, contralto. Davey Tree Talk. Baseball Scores.
Dinner Music—WTAM Orchestra. Spang Bakers—Gene and Glenn. A & P Gypsies (NBC). Wagenman Paint Frolic. General Motors Family Party (NBC) Helen Thomas Bucher, soprano. Chrysler Program. Sign of the Shell. Cleveland Duco Program. Uncle Abe and David (NBC). WTAM String Quartette. Tal Henry's New China Orchestra. Midnight Melodies.
Isham Jones' Golden Pheasant Orchestra. Sign off.
WHK
Radio Reveille. Morning Devotions. Something for Everyone (CBS). Burlesque Broadcasters. Blue Monday Gloom Chasers (CBS) Crooning Strings.
Board of Education—Arithmetio Lesson.
Sharps and Flats.
Board of Education—Arithmetio
Lesson.
Majestic Home Program (CBS). Julia Hayes.
Sears Company Program (CBS). Ethel and Harry.
Manhattan Towers Orchestra (CBS)
Fred Dempsey, tenor. Columbia Artists Recital (CBS). Ann Leaf at the Organ (CBS). Health Talk—Dr. Winfrey Housekeepers Chat Columbia Salon Orchestra (CBS) Tea Time Topics.
Snapshots of Gurrick Gaieties (CBS) Meditation.
Dancing by the Sea (CBS). World Hook Man. Mossengrr Boys. Rhythm Kings (CBS). Roy J. Crocker—Concert Pianist. RnybeBtos Sport Flashes. Forhans (CBS). Dr. George S. Bladgett. Cleveland Museum of Natural History.
Raybestos Radiogram.
Mardi Gras (CBS).
U. S. Navy Band Concert (CBS).
Rahal's Cherry Pickers.
Minneapolis Honeywell Program
(CBS).
Evening in Paris (CBS).
Robert Burns Panatela Program
(CBS).
American Maize Program (CBS). Motorists Almanac of the Air. Bob and Adolph. Slumber Hour. Rubberneck Man.
Paul Tremaine's Orchestra (CBS). Nocturne (CBS).
Milijonarje mora stražiti policija v Texasu
Brownsville, Tex., 12. sept. Dva miljonarja, C. P. Bar reda in Juan Cross, sta dobila grožnje od treh chicaških gangster-jev, da bosta odpeljani in se bo od njiju zahtevala visoka odškodnina. 50 policistov in pomožnih šerifov sedaj straži oba milijonarja.

Anton Stražar:
OGLARJEV SIN
Pripov'est iz davnih dni.
I.
Pri farni starodavni lipi se je še enkrat ozrl nazaj oglarjev sin Matevžek. . .
Na vzhodni plati Podgričja se vzdiguje strmo gozdnato gorovje. Na vrhu tega gorovja je mala tratina; tamkaj je v davnem, času domoval oglar Matevže. Oglar jeva koča kakor tudi vse to gorovje je bilo last griških graščakov. Matevže je torej v prvi vrsti žgal oglje za grajskega kovača, a kar je napravil več, to je bilo za njegov trud.
Trudapolno je bilo oglarjevo življenje. Dan za dnem se je moral truditi za svoje borno življenje. Pa Matevže ni nikdar godrnjal nad svojo trdo usodo. Tudi z ženo Zalko sta se lepo razumela. Največje veselje oglarjevo je bilo, kadar se je od dela vrnil v svojo borno kočo in vzel v naročje svojega sinčka Matevžka, ga pestoval, pa mu pel razne pesmice. Poleg sinčka je imel tudi prijazno hčerkico Zalico.
Ko se je tako igral s svojima otrokoma, jje pogostoma zadovoljen govoril svoji ženki:
"Veš, ljuba Zalka, prav tako srečnega se počutim, kot naš graščak. Zdravi smo. Kaj hočemo še več?"
Leta so potekala in oglar jeva otroka sta doraščala in bila sta z vsakim dnevom večja in krepkej S3«, ci tudi poslušna napram svojim dobrim staršem. Matevžek je postal dobra opora svojemu skrbnemu očetu, a Zalica dobri mamici. Kadar je bil oče malo manj obložen z delom, sta sin in hčerka hodila pomagat delat h griškemu gra-ščaku.
Bistroumni Matevžek je pomagal največ staremu grajskemu vrtnarju Joštu. Oglarjeve-mu sinu je stari vrtnar vedno pripovedoval razne zgodbe in kako je v daljnih tujih krajih.
Matevžek je vrtnarja poslušal kar z odprtimi ustmi.
čim starejši je postajal Matevžek, tem večje hrepenenje se ga je polaščalo: da bi šel tudi on iskat sreče v tujino in da bi tako tudi pomagal svojim siromašnim staršem.
Matevžek je že namer j al oditi po svetu, ko je nenadoma obolela oglarjeva žena.
Bolezen ni dolgo trajala in se je že oglasila bela žena in pokosila oglarjevo ženko.
Ko se je vrnil od pogreba svoje matere, so se usedli pred kočo. šele čez čas je z jokajočim glasom izpregovoril potrti oče:
"Ljubljena otroka, kolikokrat smo sedeli tukaj, danes nismo več vsi skupaj. . ."
Dalje ni mogel govoriti nesrečni mož, ker ga je posilil jok.
Otroka sta tolažila očeta, kakor sta vedela in znala. Pa oče jima je samo trpko odgovoril:
"Je že taka božja volja, kaj hočemo. Vsi pridemo prej ali slej na vrsto, če bo šlo po letih, bom jaz sedaj prvi na vrsti. Saj tako je prav!"
Hči je odšla kuhat večerjo, a Matevžek se je podal z očetom v gozd gledat, kako gori kopa.
Ko sta oče in sin vse potrebno uredila pri goreči kopi, sta sedla poleg kope na klopico. Bil je lep poletni večer. Mesec je sijal, a okrog in okrog je migljalo vse polno zvezdic na nebesnem svodu.
Čez čas je menil oče:
"Matevžek, kmalu boš dopolnil dvajseto leto, a Zalika je Poldrugo leto mlajša. Nisem ti še pravil tega, kar ti bom sedaj Povedal. Zadosti si že star, da ti povem nocoj. Boš vsaj vedel prav ceniti svojo rajnko mamico.
Prav tak večer je bil, kakor je nocoj. Dva in dvajset let je od takrat. Bil sem pri kopi in malo zadremalo se mi je, ko me
predrami krik. Takoj sem pograbil svojo sekiro. Krik se je ponovil in prav dobro sem čul: "O Jezus Marija, pomagajte mi, pomagajte mi!" Po kriku sem spoznal, da je to ženska, pa tudi: vedel sem, od katerega kraja prihaja to klicanje.
Seveda, jaz sem bil takrat še mlad, nekaj nad trideset let star in pogumen. Brez premisleka zdirjam proti onemu kraju na pomoč.
že v teku nekaj minut sem bil na mestu. Ob mesečnem svitu mi je bil jasen ves položaj. Od dela z naše graščine se je vračala domov Gabronova Zalka, tvoja in Zalična mati, a hlapec Flere, ki je služil v gradu, ji je sledil, z nelepimi nameni. Zalka pa je bila prepoštena, zato je začela klicati na pomoč. Ko je mene ugledal, je takoj pobegnil. Jaz sem potem preplašeno dekle spremljal čisto na njen dom.
Naslednji dan sem se napotil v grad, da bi to povedal grašča-ku, ki naj bi vzel v strah Flere-ta. še preden sem pa prišel v grad, sem že izvedel, da je Fle-reta vzela noč. Imel je grdun seveda tak strah pred menoj, da jo je kar pobral.
Kaj bi ti vse na drobno razlagal! Z Zalko sva si nato postala najboljša prijatelja; ni me mogla pozabiti od tistega strašnega večera. Ko se je nato enkrat mudila pri meni, sem jo vprašal:
"Zalka, nekaj mi teži srce, pa še hujše mi ga bo, ako se ne bo zgodilo tako, kakor si jaz želim. . . Vprašam te torej, ali bi hotela postati moja ženka?"
Brhko dekle je zardelo in takoj odšlo, češ: Kar naše vprašaj, boš že videl, kaj bo.
že prihodnjo nedeljo zatem sem šel snubit. Vse se mi je po sreči izteklo. Dober mesec dni nato je bila Zalka že moja ženka.
Sedaj sem ti, ljubi sin, vse povedal o tvoji materi. Pojdi-va domov! Gotovo je nama Zalica že skuhala večerjo.
Ko sta šla proti domu, je oče pokazal sinu kraj, kjer je rešil njegovo mater pred zlobnim nasilnežem Fleretom. Na oglu koče pa mu Je pokazal mesto, kjer je vprašal svojo nepozabno ženko, ali bi mu hotela biti družica v življenju.
Dobre tri tedne je poteklo po žalostnem dogodku, ko je bila pokopana oglarjeva žena. Oče in sin sta ravno končala novo kopo in jo užgala. Sedela sta na klopici in sin je počasi razodel očetu važno skrivnost, da namerava iti za nekaj časa v šir ni svet. Zaklučil je svoje pripovedovanje: "Iz ljubezni do vas grem, da bi vam mogel kaj pomagati na stara leta."
Očetu so prišle solze v oči. Hudo mu je bilo za sina, bal se je zanj, da se mu bo kaj hudega prigodilo. Obenem pa je bil ginjen, da ga njegov sin tako ljubi, da bi mu rad izboljšal njegovo trudapolno življenje.
"Nič ti ne branim. Le pojdi v svet, se boš kaj naučil in dosti skusil. A to te prosim, bodi vedno pošten, če boš pošten, bo vedno s teboj mogočno božje varstvo."
Po skromni večerji je brat povedal še sestri, da odide za nekaj časa v tujino že prihodnjega dne.
Zalica se je spustila v jok, zaman sta jo tolažila oče in brat Preden so odšli tisti večer k počitku, so še sklenili, da se na jesen preselita oče in Zalica na materin dom h Gabronu v vas zaradi večje varnosti pred raz nimi potepuhi in zavoljo Zalice da bi ji kdo kaj žalega ne storil
Zgodaj naslednjega jutra je mladi Matevžek odhajal iz doma. Oče ga je še blagoslovil. Dejal je: "Ako bi me pa že ne dobil več živega, pa me obišči na grobu. Bogastva ti ne morem zapustiti, a učil sem te vedno poštenja, ki je največje bogastvo."
Ginjen je bil sin; objel je svojega ljubega očeta in mu tudi
zvesto obljubil, da se bo vedno ravnal po njegovih naukih.
Nekaj časa ga je spremljala še njegova sestrica. Ko sta se poslovila, jo je tolažil:
"Zalica, nič se ne boj, tudi zaradi tebe grem v svet, da bi se kdaj bolje godilo." Ločila sta se brat in sestra, brat je odhajal v svet, a sestra nazaj k očetu.
Pri starodavni farni lipi se je ustavil mladi popotnik ter se poslavljal od domačih krajev. Sam s seboj je govoril: "Iz ljubezni do ljubega očeta grem. . ." šel se je še poslovit od nepozabne mamice na grob, a nato pa je vzel pot pod noge. Prav hitro je korakal. Druščino pa so mu delali veseli ptički, ki so skaklja-i od drevesa do drevesa in drobili svoje pesmice.
II.
Neustrašeni Matevžek je kar v temni noči koralcal skozi Krokarsko šumo. . . Tam se je sešel z roparji. . .
Oglarjev Matevžek je v prvem dnevu že zelo daleč prišel. Zapustil je za seboj že več vasi. šele z nočjo se je ustavil. Premišljal je, kam bi se obrnil za prenočišče. Ko tako premišljuje, zagleda nedaleč pred seboj neko poslopje. Gre bližje, bila je neka šupa. Ker so bila vrata samo priprta, je videl, da je notri samo seno. Prav zadovo-jen je bil, mislil si je: Tukaj bom dobro spal, pa še nikogar ne bo treba nadlegovati za prenočišče.
(Dalje prihodnjič.)
$ $ $
Newburske novice
Naprodaj je farma, 50 akrov, Pennsville, 5 molznih krav najboljše vrste. Dohodki od crav $80 na mesec, dvoje telet, dva konja, 40 kokoši, 3 akre sadja, 13 akrov gozda, 6 akrov ioruze, 2 akra krompirja, 15 on sena, 400 bušlov ovsa, vse moderno orodje. Prva vknjižba $1300. Farma je vredna med brati $8500, se proda za $5000, ali se zamenja za malo lišo za isto ceno. Pojasnila dobite na 3770 E. 116th St., tel. Michigan 0660 ali pa ACademy 0157-W. Mr. Jelarčič. Odprto ob nedeljah popoldne od 1. do 5, v Union Trust Bank Bldg.
(215)
Soba
se da v najem za enega ali dva mirna in poštena fanta, z garažo vred. 15426 Calcutta Ave.
(215)
V najem
se da stanovanje, obstoječe iz 6 sob in garaže. Blizu N.Y.C. železnice v West Parku. Vpraša se na 4475 W. 130th St.
(Sept. 6-10-13.)
MALI OGLASI
Naznanilo
Cenjenim članicam društva Srca Marije (Staro), se naznanja, da se bo naše društvo kor-porativno udeležilo slav n o s t i blagoslovljenja zastave društva Danica, št. 11, SDZ, ki se vrši v nedeljo 14. septembra. Proše-ne ste vse, da se udeležite v polnem številu. Zbirale se bomo ob 1.15 popoldne pred staro šolo sv. Vida, in potem odkorakamo skupno pred S. N. Dom. Na svidenje!
Pozdrav, Mary Hochevar, taj.
Naznanilo
Cenjenim članicam društva sv. Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jednote, se tem potom naznanja, da se korporativno udeležimo slavnosti društva Da niča, št. 11, SDZ, v nedeljo, 14. septembra. Zbirale se bomo pred staro šolo sv. Vida ob 1.15 popoldne, in potem odkorakamo skupno pred S. N. Dom. Pro-šene ste vse članice, da se ude ležite te slavnosti. Na svidenje! Pozdrav, Mary Hochevar, taj
Proda se
poceni peč na plin ali na pre mog. 1223 E. 85th St., blizu Superior Ave.	(217)
Nanrodaj je
hiša za dve družini, 4 sobe zgo-rej, vse moderno. Blizu 185. ceste, v bližini La Salle gledališča. Cena samo $5500.00. — Vprašajte pri Rogulich, 14206 Sylvia Ave., tel. EDdy 0678-R.	(216)
V	najem
se da hiša sama za sebe, 5 sob, potem pa tudi stanovanje, štiri sobe, zgorej. Poceni rent. Oglasite se na 1415 E. 51st St,
(217)
V	najem
se da garaža in pet sob, s kopališčem in furnezem. 5614 Carry Ave.	(217)
Stanovanje
s štirimi lepimi sobami se da v najem, spodaj. Vpraša se na 6513 Edna Ave.	(217)
V najem
se dajo štiri lepe, velike sobe velika klet in podstrešje. Na 1097 E. 64th St. Vprašajte na 6614 St. Clair Ave.	(215
Pozor!
Izdelujem in postavljam vsa-covrstne ograje ali fence. Se priporočam rojakom !
Louis špehek
1120 E. 67th St. Tel. ENdicott 0339. (Sat. X)
Proda se
poceni dobra kuhinjska peč na plin. Vpraša se na 6103 Glass Ave.	(215)
Soba
se da v najem za enega fanta, ma svoj vhod. 1046 E. 69th St.
(216)
Stanovanje
se da v najem, 7 sob, kopališče, furnez in klet. Vprašajte na 1078 Addison Rd.	(215)
Delo dobijo
trije prodajalci radio aparatov. Dobra prilika z a podjetnega Slovenca. Oglasite se takoj pri Krist Mandel, 15704 Waterloo Rd.	(216)
NAPRODAJ ALI SE ZAMENJA
najfinejši prostor da gradite privatno hišo. Lot je 120x 220 na Lloyd Rd., prva oesta od Lake Shore boulevarda. Lepa drevesa, cvetlice. Lot je cenjen od Cleveland Trust banke na $10,000. Oglasite se pri lastniku
N. NACHTIGAL
6221 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 0794
m
GRDINA'S SHOPPE
Popolna xaloga oU«k li vm oprem« m »trgate ia družica
Beauty Parlor
Vadao najmodernejši ieaekt klobuki.
Traevtaa uprta vaak. «r«4e rep. ■korl eel* lete.
6111 ST. CLAIR AYE.
HEnderson 7112
(H. Thu. 8.)
MEM			1			lili
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK •iai ST. CLAIR AVE. V Kaauaov.m poslopju Nad North Americas baaka Vhod aamo Is •*. caata Ca varimo alovaasko. H lat BB St. Clair Ava. ________(W. B.)
Bukovnik
STUDIO
SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6405 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 5013
OGLEJTE SI NOVI ZIDANI HIŠI NA NEFF RD.
Odprti še ta teden od 9. do 9. zvečer
August Kausek
SLOVENSKI STAVBENIK 827 East 185th St. KEnmore 1056-4197
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Čez dan: 513 ULMER BLDG.
Zvečer od 0—8 6411 ST. CLAIR AVE.
soba it. 7. Tel. Rand. 5183
Tel. Cherry 3982
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca in globoko potrti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je kruta smrt nenadoma ugrabila našega brata
John Zadnik-a
ki je dne 25. avgusta t. 1. v starosti 52 let po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspal«
Pokojni je bil rojen na Primorskem, v vasi Kozjane. Pogreb predragega pokojnika se je vršil dne 28. avgusta iz hiše žalosti, 451 E. 156th St., Collinwood, na Calvary katoliško "pokopališče.
Ranjki je bival v Ameriki 25 let; bil je samec. Tukaj zapušča polbrata Jakoba in polsestro Antonijo, v starem kraju pa mater in dvel sestri, Marijo in Uršulo; sestra Antonija je poročena Novak, Mary poročena Medved, Uršula, poročena Fatur.
Na tem mestu se moramo prav iskreno zahvaliti vsem, ki so darovali vence: družina Mr. in Mrs. Vavpotich, družina Mrs. Trhlen in otroci, družina Mr. in Mrs. Foleta, družina Mi-, in' Mrs. Trinko in Mr. Anton Zadnik.
Prav prisrčno se zahvaljujemo vsern, kateri so darovali za svete maše, in sicer: družina Kočevar, družina Stimec, družina Stanich, družina Zadnik I., družina Zadnik II. Prav tako iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so prišli kropit blagopo-kojnega vi tako velikem številu, ko je ležal na mrtvaškem odru. Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu Svetek za tako lepo urejen sprevod in pogreb, in prisrčna hvala duhovniku, Rev. Vukoniču za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Lepa hvala vsem, ki so dali brezplačno avtomobile na razpolago! Prisrčno se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in sožalje. V slučaju, da smo koga pozabili omeniti, prosimo že vnaprej, da se nam to oprosti; tudi vsem tem naj velja enaka zahvala.
Nepozabni brat, počivaj v miru in naj Ti bo lahka ameriška gruda. — Žalujoči ostali:
Jakob Zadnik, polbrat, in Antonia Novak, polsestra. Jakob Zadnik, brat in tri sestre in mati... Jakob in Antonia v
Ameriki; Mary in Uršula in mati pa v starem kraju. Cleveland, O., 11. septembra, 1930.

M ti»y	y^y liai-1 t>«iJ t>«AJ	uveyJ	UVSVJ ^vsyj LVJ^/J rx^ y^/j ^

Naznanilo!
Slovencem in bratom Hrvatom naznanjamo, da v kratkem odpremo trgovino in krojačnico v Collinwoodu na 404 E. 156th St., nasproti slovenske banke.
Poslovodja te trgovine bo poznani Jos. Permc, ki j3 uspešno sodeloval v glavni trgovini in krojačnici pri Brazis Bros. na 6905 Superior Ave.
Ustregli smo že stotinam rojakov »n drugim z našim finim delom. Dobite obleke ali suknje, napravljene po meri, po $23.50. Imamo tudi že izgotovljenc in to samo temno plavc serge ali kaingarn in suknje, površnike, vse po $20.00.
Imel bom veliko zalogo svežega blaga za obleke in suknje. Imel bom tudi nekaj finega blaga, ako bo kateri hotel malo bolje blago. Jako zmerne cene. Ne pozabite nas priti pogledat.
Brazis Bros-
404 E. 156th Street (Collinwood)
GLAVNA TRGOVINA: 6905 Superior Avenue
PODRUŽNICE: 2290 E. 55th St., 5121 Woodland Ave. 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich.
c^ri.VsfiYeWsi'^

Jr

Soba
se da v najem za enega ali dva fanta. Gorkota. 6622 Bliss Ave.	(216)
DRAMATIČNO DRUŠTVO LILIJA
priredi
PIKNIK
V NEDELJO, DNE 14. SEPTEMBRA
NA MR. MOČILNIKARJEVIH PROSTORIH
Lepa domača godba pod Sodstvom Mr. Kožela. Dobra domača kuhinjska postrežba od strani Ženskega kluba Slovenskega Doma. Vsakovrstne tekme, plezanje na drevo, grabljenje bukovega listja, pa še vse drugo, kar bo preskrbel pripravljalni odbor.
Cenjene Slovence se vljudno vabi od blizu in daleč. Vas vljudno vabi
ODBOR "LILIJA"


J?
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil lekarno iz E. 45th St. in St. Clair Ave. na
5920 St. Clair Ave.
Vodil sem lekarno na omenjenem mestu že zadnjih 17 let. V zalogi so vselej najboljša zdravila in rože iz stare domovine. Ob času otvoritve, za en teden, bom dal Z VSAKIM ICE CREAM ENEGA ZASTONJ, ENAKO TUDI CANDY
International Pharmacy,
5920 St. Clair Ave.
USj^' Govorimo slovensko in hrvatsko JOHN ZWALSH

Jos. Demshar in Sin
STAVBENIKA 548 E. 123rd St.	EDdy 1693-R.
Bliža se pomlad In čas za gradnjo novih hiš. Ml vam postavimo hišo na lot, samo ako Imate lot plačan in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi za vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točna postrežba.
Pokličite nas: EDdy 1693-R
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
"Duh je v tebi močnejši, zakaj telo ti ne bo dovolilo še."
Rekši se je začel poslavljati, Kmitie pa ga ni pustil, se mu zahvaljeval in ga hotel pogostiti z vinom.
Bilo je že precej temno, ko je mali vitez zapustil Ljubič in se nameril proti Vodoktam.
"Najbolje jo nagradim za ostro besedo," je govoril sam sebi, "če ji povem, da Kmitie ne vstaja le iz postelje, temveč tudi iz neslave. To ni še popolnoma pokvarjen človek, temveč je velik vetrnjak. S tem jo tudi potolažim in mislim, da me sedaj bolje sprejme, nego takrat, ko sem se ji sam ponujal. . ."
Tu je vzdihnil pošteni gospod Mihael in zamrmral:
"Da bi le vedel, če je tudi meni katera na svetu namenjena?"
Med podobnimi mislimi je prišel v Vodokte. Kuštravi žmudžin je pridirjal k vratom, ali se mu ni mudilo jih odpirat, temveč rekel je:
"Gospodinje ni doma."
"Torej je odpotovala?"
"Odpotovala."
"Kam?"
"Kdo ve."
"Kdaj se vrne?"
"Kdo ve."
"Govori po človeško. Ali ni povedala, kdaj se vrne?"
"Najbrž se sploh ne vrne, ker je odpotovala z vozovi in prtljago. Iz tega sklepam, da je šla daleč in za dolgo."
"Tako?" je zamrmral gospod Mihael. "Glej! Lepo stvar sem skuhal!"
X.
Ko začnejo toplejši solnčni žarki prodirati zimsko oblačno spono in se pokažejo na drevesih prvi popki, a na vlažnih njivah vzbrsti zelena ozimina, stopa navadno tudi boljša nada v človeška srca. Toda vesna leta 1655. ni prinesla navadne na-de izmučenim ljudem'v Poljski. Vsa njena vzhodna meja od severa pa do Divjih Poljan na jugu je bila opasana kakor z ognjenim trakom in pomladanski nalivi niso mogli pogasiti te^i požara, nasprotno, ta trak je postajal čimdalje širši in je zavzemal vedno bolj oddaljene kraje. Razen tega so se pojavila na nebu zlokobna znamenja, ki so naznanjala še večje poraze in nesreče. Večkrat so iz oblakov, letečih preko neba, nastajali nekaki visoki stolpi, kakor bi bili boki trdnjav, ki so se potem ro-potaje rušili. Strele so udarjale na zemljo, še s snegom pokrito, smrekovi gozdovi so žolteli, a drevesno vejevje je dobivalo čudovite, bolestne oblike; zver-jad in ptiči so padali za neko neznano boleznijo. Naposled so zapazili i na solncu nenavadne madeže, ki so bili podobni roki, držeči jabolko, prebitemu srcu in križu. Ljudi so se lotevale čimdalje večje skrbi, a redovniki so se ubijali s tem, kaj naj pomenijo ta znamenja. Nekak čudovit nemir je prevzel vsa srca.
Napovedovali nove vojne in kar naenkrat, Bog ve odkod, je začela krožiti zlovražja vest od ust do ust po vaseh in mestih, da se bliža od Švedov napad. Navidezno se je zdelo, da nimajo te vesti nobene podlage, ker je imelo s Švedi sklenjeno premirje trajati še šest let, a vendar se je govorilo o nevarnosti vojne tudi na sejmu, ki ga je sklical kralj Jan Kazimir 19. maja v Varšavo.
čimdalje več nemirnih oči se je obračalo proti Veliki Poljski, na katero se je mogla najprej navaliti nevihta. Leščinski, vojvoda lenčinski, in Naruševič, poljni pisar litevski, sta odpotovala kot odposlanca na švedsko; toda njun odhod je še bolj
povečal nemir, mesto da bi pomiril preplašene duhove.
"To poslanstvo smrdi po vojni," je pisal Januš Radzivil.
"če bi ne grozil napad od one strani, čemu bi jih pošiljal?" so pravili drugi. "Saj se je jed-va vrnil iz štokholma prejšnji poslanec Kanazil; toda jasno je, da ni nič opravil, ker so' takoj za njim poslali tako imenitna senatorja."
Vendar razsodnejši ljudje še niso verovali v možnost vojne.
Končno pa je vsak dvom izginil. Krik: "Vojna!" se je raz-legel po vsej Velikopoljski in po vseh poljskih pokrajinah.
To ni bila samo vojna, temveč nova vojna. Hmielnicki, ki ga je podpiral Buturlin, je razsajal na jugu in vzhodu; Hovan-ski in Trubecki na severu in iztoku, Šved se je bližal od zapa-da! Ognjena črta se je izpre-menila v ognjen obroč.
Dežela je bila kakor oblegan tabor.
A tudi v taboru je bilo gorje. En izdajalec, Radzijeovski, je zbežal iz njega in je bil v taboru napadalcev. On jih je vodil na gotov plen, kazal jim slabe strani, izkušal zapeljevati posadko. Razen tega pa ni manjkalo nejevolje in zavisti; tudi ni manjkalo velikašev, ki so bili med seboj v prepirih ali pa jezni na kralja, ker jim je odbil kako službo, in bili pripravljeni vsak hip žrtvovati javno dobro v svojo zasebno korist; ni manjkalo odpadnikov, ki so hoteli doseči svojo zmago celo na grobu domovine; a še več je bilo svojevoljnikov, zaspanih in lenih in zaljubljenih vase, v lasten mir in lastno korist.
Vendar ta bogata in od vojne še ne prizadeta velikopoljska krajina ni štedila novcev v svojo obrambo. Mesta in vasi so pošiljale toliko pešcev, kolikor so jih zahtevali, in razen tega
je šlahta sama hitela v tabor, prihajali so pestri polki kmečke pehote pod poveljstvom rit-mojstrov, na zborovanjih izbranih izmed ljudi, ki so bili izurjeni v vojnem poslu.
Vodil je torej poznanske pešce gospod Stanislav Dembinski, gospod Vladislav Vlostovski ko-ščanske, gospod Gole, slaven vojak in inžener, pa vlaške. Rit-mojstrsko bulavo nad kališkimi kmeti je imel gospod Stanislav Skrzetuski, z imenitnega vojaškega rodu, stričnik Jana, slavnega zbaraškega junaka. Gospod Gašper žihlinski je nače-loval koninskim mlinarjem in županom. Izpod Pizdrov je prihajal gospod Stanislav JaraČev-ski, ki je bil preživel svojo mladost v inozemskih vojnah; iz Kcine gospod Peter Skoraševski, a gospod Košlecki iz Nakla. — Toda v bojnih izkušnjah se ni mogel nihče kosati z gospodom Vladislavom Skoraševskim, čigar glas je slušal celo sam velikopoljski general in vojvoda.
Na treh mestih: pri Pili, Ustju in Velunju so ritmojstri pričakovali prihoda šlahte, pozvane v črno vojsko. Pešci so delali nasipe od jutra do večera, nestrpno pričakujoč, kdaj pride zahtevana konjiča.
V tem je dospel prvi izmed dostojanstvenikov, gospod Andrej Grudzinski, vojvoda kališ-ki, in se nastanil v županovem domu z mnogoštevilnim spremstvom, opravljenim v belo in višnjevo opravo. Pričakoval je, da ga takoj obkroži kališka šlahta; ko pa se ni nihče javil, je poslal po ritmojstra gospoda Stanislava Skrzetuskega, ki je bil zaposlen s kopanjem nasipov nad reko.
"Kje pa so moji ljudje?" je vprašal po prvem pozdravu ritmojstra, katerega je poznal od mladih nog.
"Kakšni ljudje?" je rekel gospod Skrzetuski.
"I, kališka črna vojska."
Napol prezirljiv, napol bolesten nasmeh se je pojavil na zarjavelem obrazu vitezovem.
"Jasnovelmožni vojvoda!" je rekel, "saj je vendar čas, ko se strižejo ovce, a slabo sprane volne nočejo kupovati v Gdanskem. Vsak je torej pri ribniku zaposlen s pranjem, ker si pač misli.
da Švedi ne zbeže."
"Kako to?" je odgovoril v zadregi vojvoda, "ali ni še nikogar?"
"žive duše ni, razen kmečke pehote. . . No, potem je tudi žetev blizu. Dober gospodar ne zapušča doma ob takem času.''
"Kaj mi praviš, gospod!"
"A Švedi ne pobegnejo, samo bliže pridejo," je ponovil ritmoj-ster.
Kozavi obraz vojvode je naglo zardel.
"Kaj me brigajo Švedi!. . . Toda mene bo sram pred drugimi gospodi, ki ostanem tu sam kakor palec."
Skrzetuski se je vnovič nasmehnil.
"Dovoli mi vaša milost, da povem," reče, "da so sedaj Švedi glavna, sramota pa postranska stvar. Sicer pa ne bo nika-ke sramote, ker ne manjka le kališka šlahta, temveč je sploh še nič ni."
"Ali ste znoreli?" je dejal gospod Grudzinski.
"Ne, ker so gotovi, da če oni nočejo proti Švedom, da se Švedi oglasijo pri njih."
""čakaj, gospod," reče vojvoda.
In pozval je slugo, mu velel prinesti tinte, peres in papirja, sedel in začel pisati.
čez pol ure je posipal papir, udaril po njem in rekel:
(Dalje prihodnjič).
OGLEJTE SI NOVI ZIDANI HIŠI NA NEFF RD.
' Odprti še ta teden od 9. do 9. zvečer
August Kausek
SLOVENSKI STAVBENIK 827 East 185th St. KEnmore 1056-4197
*y	i^s^	11-vsi! tvsvj	LX^J y^y LV*^J L V*^ L
1

NAZNANILO
Cenjenim Slovenkam se naznanja otvoritev
Hočevar s Beauty Parlor
na 6411 St. Clair Ave.
Telefon: HEnderson 5296
Permanent waves: $10, $7.50, .$5.50.
Prostore sem prevzela od Stuper's Beauty Parlor. Minnie Hočevar
S


F. ZAKRAJSEK
Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč in dan.
1105 Norwood Rd.
Tel. ENdicott 4735
Podružnica 18321 Edgerton Rd.
KEnmore 2892

A. J. ZUZEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. -Stanovanje: 15708 Parlcgrove Ave.
Main 80S8 - Kenmore 2857-J

RAZVITJE
VSE ČLANSTVO SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE V CLEVELANDU IN PO SOSEDNIH NASELBINAH JE PRAV PRIJAZNO VABLJENO, DA SE UDELEŽI SLOVESNEGA BLAGOSLOVA IN RAZVITJA, KI JO PRIREDI
Društvo Danica, št. 11 S. D. Z.
Slavnost se bo vršila z udeležbo 18 družic in z udeležbo večine društev Slcvenske Dobrodelne Zveze in ostalih organizacij v prostorih
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU, na St. Clair Ave.
v nedeljo, 14. septembra, 1930
PROGRAM:
2.
3.
Ob 1:30 zbiranje društev pred Slovenskim	6. Narodnim Domom na St. Clair Ave.
Ob 2. uri je pričetek parade izpred S. N. Doma	7.
po St. Clair Ave. do 60. ceste in po Glass Ave.	8.
v cerkev sv. Vida.	9.
Ob 2:15 popoldne je blagoslovljenje zastave.	10.
Po blagoslovljen ju se nadaljuje parada po	11. Norwood Rd. do Carl Ave. na Addison Rd., do
Slovenskega Narodnega Doma. •	12.
Pozdrav predsednice Katarine Kogoj. »	13.
Deklamacije.	14.
Pozdrav botra, Mr. John Gornika, glavnega predsednika S. D. Z. Pozdrav botre, Mrs. Mary Makovec. Pozdrav zastavi—deklamacija. Petje in godba.
Govori zastopnikov navzočih društev. Častno predstavljanje novo pristoplih članic in nastop Častne Straže S. D. Zveze. Korakanje Častne Straže. Pobratimija zastav. Ples in prosta zabava.
Po popoldanskem programu se vrši ob 7. uri zvečer ples in veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. Popoldne igra godba Bled, zvečer pri plesu pa orkester pod vodstvom John Gribbons. Vstopnina k plesu samo 50c.
Vse člane in članice in ostalo občinstvo prav prijazno vabi
Odbor društva Danica št. 11 S. D. Z.
1
triu


NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsled velike žalosti, globoko potrti in z bolestjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike in stare demovine prežalestno vest, da nam je nemila smrt iztrgala iz naša srede po deset mesečni mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti, dne 26. avgusta, našega nad vse ljubljenega soproga, oziroma drasega očeta
Anton Kostanjšek
Pokojni je bil 50 let star in je bival v Ameriki 28 let. Dne 1. septembra, 1930 smo ga pokopali na Calvary pokopališče.
Najprvo s? iskreno zahvaljujemo našemu e. g. župniku Rev. Ponikvavju za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za ganljiv in v srce segajoči govor v cerkvi, in za ganljive pogrebne obrede ob asistenci Rev, Jager in Rev. Andrey.
Zahvaljujemo se tudi pevskemu društvu Lira za l;po in ganljivo petje v cerkvi.
Obenem izrekamo najlepšo zahvalo družini Martin Kostanjšek, družini Cecelia Kostanjšek, družini A. Anžlovar iz Collinwooda, družini A. Mausar iz Collinwooda, družini Frank Russ iz Ccllinwooda, družini Josip Mausar iz Collinwooda, družini Frank Švigel, družini Anton Pucel iz 53. ceste, družini Ignac Merliar iz Norwood Rd. in vsem sosedam, ki so nam bili v pomoč in tolažbo ob tam času silne žalosti ter vedno pripravljeni vse storiti za časa bolezni in smrti blagopokojnega in s tem pripomogli nam olajšati naše bridke ure... Lepa jim hvala za vso izkazano dobroto.
Iskrena hvala vsem onim, ki so ga obiskovali za časa bolezni in ki so prihiteli tako v obilnem številu s zadnjimi pozdravi, ga pokropili in molili za pokoj njegove duše, ter onim, ki so čuli ob mrtvaškem odru in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Nadalje smo dolžni se srčno zahvaliti vsem za darovane krasne vence, ki so s tem tako leno okrasili krsto v zadnji pozdrav, in ti so sledeči: Družina Martin Kostanjšek, družina Cecelia Kostanjšek, družina Anton Anžlovar iz Collinwooda, družina Anton Mausar iz Collinwooda, družina Frank Russ iz Collinwooda, družina Josip Mausar iz Collinwooda, družina Ignac Merhar iz Norwood Rd., družina John Ogrin, družina John Dcjak, Mrs. Josephine Marvar, Edward in John Marvar, Mr. Frank Forteljka, družina Knafclc, družina Anton Martinčič, družina Joseph Ferpar, družina Frank Opaskar, Mr. in Mrs. Anton Bartol, družina Anton Lovko, Mrs. Brandt in družina, Mr. in Mrs. Josip Sintich, From Many Young Friends, Boys from Patterson-Sargent Co., društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ, društvo sv. Antona Padovanskega, št. 138 C. K. of O.
Prav lepa hvala za naročene sv. maše, iij sicer: Družini Josip Perpar, Mr. in Mrs. Frank Švigel, Mr. in Mrs. Vintar, Mr. in Mrs. F. Koscak Jr., Mr. in Mrs. Emil Trunk, Mr. in Mrs. Frank Švigel, družini Jack Bonča, Mr. Matthew Dulc, družini Josip Meglicli, Mr. in Mrs. Frank Mycr, Mr. Frank Kolcnc, družini Ignac Staple, Mrs. Frances Mihelčič, Mr. in Mrs. Adolph Mačerol, Miss Jennie Melle, družina Matthew Bambich, družina Zibcrt, Mr. Pižmolt, družina Josip Stric, družina Damjan Tomažin, družina Orazcni, družina Frank Russ iz Collinwooda, družina Zakrajšck, Mr. Frank Hochevar, družina Deželan, Mrs. Amalia Golob, družina Mally, družina Frank Paulin, družina John Fabian, družina Josip Pikš, družina Joe Novak, družina Joe Ilrovat, družina Frank Suhadolnik, družina Anton Erjavec, Mrs. Mary Hochevar, družina Frank Tekavac iz Victor, Colo., Mr. in Mrs. A. Brunswick, družina Zobec, družina Frank Opaskar, družina James Jert, Mrs. M. Ilrastar, družina John Gabrc-nja, družina Petric, družina George Kuhar, družina Jennie Medved, Mrs. Frances Košir, družina Sodja, družina Jeraj, Mr. in Mrs. Frank Ponikvar, družina Malovrh, družina Anton Ma-lenšek, Mr. in Mrs. Mctlicka, družina Vintar, Mrs. Frances Jcvnikar.
Lepa hvala tudi vs:m onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Ako je morda katero ime pomotoma izpuščeno, prosimo, da naj nam oprosti. Hvala vam vsem za izkazano dobroto v žalostnih urah te naše težke izgube. Ljubi Bog vam povrni in bodi vaš plačnik.
Posebna hvala pogrebniku Anton Grdina in Sinovi, ki je bil ob času žalosti ves čas nam zelo naklonjen in v pomoč v vseh ozirih in za tako lepo vodstvo pogreba.
Ti, preblagi in nepozabni soprog in dragi oče, veseli se v večni slavi za plačilo svojega zemeljskega trpljenja; spominjaj se nas tamkaj v rajskih višavah; tudi mi se Te bomo spominjali, in nam boš ostal vedno v blagem spominu, dokler nas Vsemogočni m; pokliče za Teboj. Prerano si nas zapustil, na drugi, boljši svet se preselil in dom nam spremenil v hišo žalosti in vtisnil v srce globoko rano. Edino nas tolaži zavest in sladko upanje, da se zopet enkrat vidimo. Bog daj, da se koncu našega zemeljskega potovanja snidemo nad zvezdami. Odšel si od na-s v deželo miru, kjer ni več zla, ne zmot; Tvoj delež v življenju jc bilo trpljenje, zato pa za trpljenje uživaj veselje. Počivaj v miru, lahka naj Ti bo ameriška žemljica. Molili bomo, da se zopet enkrat vidimo tamkaj nad zvezdami. Bog mu daj večni mir in pokoj, počivaj v božjem miru in večna luč naj Ti sveti! Tako ga tudi priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči ostali:
TEREZIJA KOSTANJŠEK, soproga.
ANTON, JOSEPH in PAUL, sinovi. ROSE, omožena KOŠIR, MARY, hčere; FRANCES, FRANCES, sinahi; FRANK KOŠIR, zet; MRS. CECELIA KOSTANJŠEK, MARTIN KOSTANJŠEK, brat. V stari domovini zapušča tri brate in štiri sestre.
Cleveland, O., 11. septembra, 1930]