PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina piacana v gotovim	OCT	l.‘_
Abb postale I gruppo - IzOCia 35 11T
Leto XVII. - St. 6 (4780)
TRST, sobota 7. januarja 1961
De Gaullov «referendum» v Alžiriji ena največjih potvorb pete republike
V svojem včerajšnjem govoru je de Gaulle pozval prebivalstvo, naj «ima zaupanje vanj» - Eksplozije bomb v Parizu in v Alžiriji
PARIZ, 6. — General de Gaulle je danes s svojim tretjim govorom končal kampanjo za svoj referendum. Dejansko ni njegov govor prinesel nobenih «odločilnih izjav*, kakor so opazovalci pričakovali. Predsednik je v glavnem ponovil del dosedanjih argumentov, toda njegov govor je bil manj jasen kakor vsi dosedanji.
Politični komentatorji, ki sc od de Gaullovega govora pričakovali nekaj novega, so razočarani. De Gaulle je predvsem pozival na “enotnost francoskega naroda» in Je poudaril, da, če bi se »strnjenost množic razbila pod vplivom številnih in nasprotujočih si kategorij agitatorjev. bi pretila nevarnost ve-hke zmede*.
De Gaulle je govoril samo »est minut. Govoril je zelo “strastno«, da bi vplival na množice. Trdil je, da je zadeva «zelo enostavna in jas-na», in je pozval prebival-stvo, naj množično odobri njegovo politiko glede Alžirije.
Novo v de Gauilovem govoru je, da je poudaril ((zaupanje«, ki naj ga volivci imajo vanj: «Obračam se do vas mimo vseh posredovalcev, je dejal de Gaulle. Dejansko gre za stvar, ki se tiče vsakogar od vas in mene.» Gre torej za Poziv, naj volivci potrdijo zaupanje vanj, kakor so to s'o-rili z referendumom leta 1958.
Med drugim je izjavil, da glasovati negativno iz kakršnega koli vzroka, pomeni ((prepresti, da bi zadevo rešila Frazi-mja». Vzdržati se, pomeni »izbrati nemop Francije«. Glaso-
oiiiilliilimnmuuntmiiuuimmiMuumHHi
Hammarskjoeld v Južni Afriki
PRETORIA, 6.	— Glavni
tajnik OZN Hammarskjoeld le prišel danes iz Leopoldvil-ia v Pretorio. Na letališču ga -'o Sprejel južnoafriški zunanji minister. Pred hotelom, kjer se je Hammarskjoeld nastanil, je skupina domačinov nosila table z napisi: »Dobrodošel v naši policijski državi*, •Dag, zahtevaj, naj Južna A-lrika izpolnjuje resolucijo Organizacije združenih narodov*, •Dag, ne pozabi Shapervilla*.
Nocoj je imel Hammar-skjoeld triurni razgovor z južnoafriškim ministrskim predsednikom Vervvordom. Po razgovoru so objavili uradno potočilo, ki pravi, da pred koncem razgovorov, ki se bodo končali prihodnji teden, ne bodo objavili drugih poročil. Kakor je znano, je dobil hammarskjoeld od skupščine °ZN nalogo, naj posreduje P|i južnoafriški vladi, da u-kine rasno diskriminacijo.
vati za njegovo politiko pomeni želeti, naj Francija zrna. ga v Alžiriji, «za Alžirijo, z Alžirijo, za stvar miru in razuma«. Pripomnil je. da gre pri referendumu tudi za »našo usodo«.
Tajništvo komunistične stran, ke je ostro reagiralo na de Gaullov govor in v svoji zadevni izjavi poudarja, da je de Gaulle «okrepil plebiscitarni smisel referenduma in se predstavil kot voditelj države ter zahteval brezpogojno podporo svojgga režima osebne oblasti«,^
Značilno pa' je, da nocojšnji tisk praktično sploh ne komentira de Gaullovega govora. Popoldanski listi objavljajo pod. velikimi naslovi njegov govor in posvečajo mnogo prostora referendumu in Alži-riji.
V Alžiriji se je glasovanje za referendum račelo že. danes. V mestih bodo glasovali jutri' in v nedeljo in povsod se opaža velika napetost. Preteklo noč ni bilo v Alžiriji nobenih incidentov. V muslimanskih predelih Alžira in Orana pa se opaža precejšnja razgibanost med domačim pre. bivalstvom, in zlasti med ženskami, ki vzklikajo osvobodilni fronti.
V prvih popoldanskih urah je generalna delegacija francoske vlade izdala posebno sporočilo, v katerem pravi, da glasovanje poteka normalno in mirno na vsem alžirskem ozemlju in da do sedaj ni bifo nobenih incidentov. Poročilo trdi, da so bili tu pa *am manjši nepomembni incidenti in da je nekaj nad eno tretjino volivcev že glasovalo do 12. ure po krajevnem času.
Zvečer je uradni predstavnik v Alžiru izjavil, da so volitve potekale v »zadovoljivi mirnosti*, izvzemši nekatere krajevne incidente, ki so jih .povzročile »tolpe upornikov*, ki so se »pomešale med vrlivce*. Udeležba je bila približno ista kakor prvi dan referenduma leta 1958. Povprečje se računa na 66 odst. nasproti 67 odst. leta 1958. Na nekaterih področjih, zlasti v vzhodni Alžiriji, pa je bojkot zavzel večji odseg.
Danes glasujejo v približno 6f0 podeželskih občinah od skupno 1484 občin v Alžiriji. Današnje volitve se tičejo približno tretjine volivcev, to je približno poldrugega milijona ljudi.
Nocoj je v bližini alžirske prefekture nastala močna eksplozija, ki pa je povzročila samo materialno škodo.
Po mnenju opazovalcev bo večina Francozov glasovala proti vladi. Kar se tiče Al-žircev, pa se bo zlasti v mestih večina vzdržala. Med Al-žirci krožijo navodila, naj ne glasujejo in naj ostajeno doma ter naj takoj javijo, če jih bodo prisilili, da odidejo na volišče. Na podeželju se seveda pričakuje mnogo manjše število vzdržanih, ker bo vojska tamkajšnje prebivalstvo laže prisilila, da glasuje.
V Parizu so preteklo noč nastale v raznih predelih mesta eksplozije. Skupno je bilo šest eksplozij. Domnevajo, da gre za dejanja skrajno desni-
čarskih elementov. Davi so v Parizu razširili letake s podpisom «Comite Nationaliste Revolutionaire«, ki pravijo, da se od danes začenja ((neposredna akciia«.
Blizu Alžira je na radijski postaji Ouled-Fayet nastala danes eksplozija, ki je povzročila manjšo škodo. Blizu Phi-lippevilla je sinoči eksplodirala granata v vasi Jammapes in ranila eno žensko. V Oranu je sinoči v nekem baru odvrgel alžirski borec bombo, ki je ranila šest ljudi, in sicer štiri francoske vojake, eno deklico in enega domačina. Danes so v Alžiru zaplenili pariški list «Paris Presse«. List je pisal o govoricah o stikih med predstavniki francoske in alžirske vlade.
Kakor poročajo iz Casablance, so predstavniki alžirske vlade, ki so udeleženi na tamkajšnji afriški konferenci, izjavili, da de Gaullov govor ne prinaša nobenega novega elementa. Prav tako ni de Gaullov govor izzval nobene reakcije med člani alžirske vlade v Tunisu, kjer poudarjajo, da pomeni referendum eno največjih potvorb pete francoske republike.
Jutri ali pojutrišnjem se bo vrnil v Tunis predsednik alžirske vlade Ferhat Abas, ki sodeluje na konferenci v Casablanci. Cez nekaj dni se bo pozornost mednarodnih politič. nih opazovalcev spet obrnila na Tunis, kamor so že prišli številni posebni tuji odposlanci.
Veliko število ranjenih v Liegeu med spopadi stavkajočih s policijo
Spopadi so bili izredno siloviti in so se ponavljali ves dan - Enajst hudo ranjenih in 40 laže - Demonstracije pred zapori v predmestju Bruslja - Kralj nadaljuje posvetovanja
BRUSELJ, 6. — Ve? tisoč demonstrantov, med katerimi je bilo veliko število učiteljev srednjih in osnovnih šol, se je zbralo danes v industrijskem predmestju Bruslja, Forestu, in korakalo pted tamkajšnje zapore, kjer so zaprti nekateri stavkajoči.
Zahtevali so njihovo izpustitev. Demonstracija je trajala približno dve uri. Demonstranti so prepevali ((Internacionalo* in vzklikali proti vladi, posebno še proti Eyskensu. Med potjo so se demonstrantom pridruževali vedno novi demonstranti.
Vendar pa so se pozneje mirno razšli.
Do izredno srditih spopadov med demonstranti in policijo pa je prišlo v Liegeu. Po velikem zborovanju, katerega se je udeležilo ckoli petdeset tisoč stavkajočih in na katerem je govoril sindikalni vo-
iiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiimtitmMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiimiiiimiiiiiHiiMMimniiiiiiiiuiiiiiiiniifmiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiHifiiiitimiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiimimiiini
Fanfanijeva vlada brez skrbi do socialističnega kongresa?
Pokrajinski odbor KB v Milanu sklenil so delo vati s P SPI in PSI
Tih sporazum med vladnimi strankami glede težavnih krajevnih uprav - Jezuitska revija «Civilta Cattolica» podpira stališče Mora - Nadaljnja podjetja pristala na sporazum s sindikati elektromehanikov
ditelj Andre Renard, ki je nakazal možnost, da se bodo mcrali stavkajoči prisilno vrniti na delo, če jih bo .vlada mobilizirala, je prišlo po ulicah do številnih spopadov s policijo in orožniki. Demon-stianti so vdrli na železniško postajo, v poslopje glavne pošte ter v prostore krščansko socialnega lista »La Mevse* tev v številne trgovine. Razbili so vse kar jim je prišlo pod roke. Policaji, vojaki in žandarji so večkrat streljali. Prvotno so se razširile govorice, da je bil en demostrant ubit, pozneje pa so to zanikali. Vsekakor so v bolnišnico pripeljali šest ranjenih demonstrantov in tudi nekaj žandar-jev Proti demonstrantom so vojaki, policaji in žandarji metali tudi solzilne bombe in uporabljali so oklepna vozila.
Spopadi so trajali skoraj ves dan. Zvečer so se znova
zbrale večje skupine demonstrantov, ki so korakale po glavnih ulicah in povsod so se nadaljevali manjši spopadi Nocoj je župan prepovedal zbiranje v skupinah več kakor pet ljudi.
Na zborovanju je Andre Renard izjavil, da bodo delavci nadaljevali »belo* stavko, če bi jih prisilili, da se vrnejo na delo. Pripomnil je, da nimajo nič proti tistim, ki so se na Flamskem vrnili na delo, ker dobro vedo, da ne morejo več vztrajati. Toda skušali bodo zmagati ne samo za Valonce, temveč tudi zanje. Poudaril pa je, da je potrebno na vsak način nadaljevati borbo.
Pozno zvečer so sporočili, aa je bilo med neredi v Liegeu laže ranjenih 40 demonstrantov, v bolnišnico pa so odpeljali 4 demonstrante in 7 policajev, ki so bili hudo ranjeni. Aretiranih je bilo 28 ljudi.
V poslanski zbornici se je danes popoldne nadaljevala razprava o ((enotnem zakonu«. Razprava je potekala mirno.
Kralj pa nadaljuje posvetovanja s političnimi voditelji. V zadnjih 48 urah je sprejel predsednika vlade in voditelje glavnih strank, danes pa se je razgovarjal z ministrom za gospodarske zadeve.
Splošna zveza dela sporoča, da se stavke povsod nadaljujejo. Zlasti se opaža strnjeno stavkovno gibanje v industrijskih bazenih Liegea in Charle-roia. Prav tako se močno občuti stavka v Antverpnu.
Britanski sindikati so sklenili, da posodijo 50.000 šterlin-gov belgijskim sindikatom za pomoč stavkajočim. Toda za pošiljate v tega denarja je potrebna odobritev	vladnega u-
rada za valute.	V poučenih
krogih pravijo, da so se o tem včeraj posvetovali Mac Millan in člani vlade.	Predstavnik
Foreign Officea je izjavil, da belgijska vlada ni s tem v zve. z\ sporočila nobenega protesta. Belgijski zunanji minister je zanikal v poslanski zbornici trditve, da je belgijski poslanik v Londonu	zahteval od
britanske vlade, naj ne dovoli izplačila omenjenega zneska.
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — Po vseh znakih sodeč se zdi, da so premostili zadnje ovire, ki so še dc nedavnega obstajale na poti rešitve tako imenovanih težavnih občinskih in pokrajinskih odborov. Včerajšnji izredno dolg razgovor med političnim tajnikom Mcrom in tajnikom liberalne stranke Malagodijem je prinesel Moru zagotovilo, da liberalci ne nameravajo delati težav Fanfanijevi vladi, če bi v Milanu, Firencah Genovi in drugod prišli do krajevnih uprav levega centra, ker smatrajo, da so to vendarle redki primeri sodelovanja s socialisti, če jih primerjamo z velikim številom centrističnih upravnih odborov in redkejšimi primeri krajevnih uprav, kjer KD in liberalci sodelujejo celo z monarhisti. Liberalci se torej nikakor ne morejo pritoževati, ker so do sedaj odnesli levji delež pri reševanju tega vprašanja.
Po drugi strani pa je Malagodi baje zahteval »jamstva* v korist milanskih liberalcev.
Kakšna naj bi bila ta jamstva? Levica zatrjuje, da je Moro dal proste roke družbi »Edison* na področju indu-
"""■ininnnii,lu.nnnnnniMmtiiiiiiiiiiriiiiiitmiiiimiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiini..
Nixon slovesno proglasil Kerniedyja za novega ameriškega predsednika
«Zaupno poročilo Kennedyjevih svetovalcev o Latinski Ameriki - Gospodarski strokovnjaki predlagajo začasno znižanje davkov za zajezitev recesije
WASHlNGTON, 6. — Amc-nski podpredsednik Nixon je °t Predsednik senata danes
slov
esno proglasil
kongre-
su Kennedyja za novega predsednika ZDA.
•Prvikrat v zadnjih sto le-■h se dogaja, da kandidat Pn predsedniških volitvah spo-oca rezultat teh volitev v kongresu in razglaša zmago vojega nasprotnika*, je izja vil Nixon Dodal je, da so člani volilnega kolegija glasovali za Kennedyja, 219 pa
jih
jih
le glasovalo zanj, dočim Je 15 glasovalo za druge
k„ - »u glasovi r j1, ate. Zatem je Nixon iz-ekel najboljša voščila nove-Predsedniku in mu želel p°Poln uspeh.
Kennedy je prejel danes od ,v°Jih sodelavcev tajno poro-j 0 o zadnjem razvoju po-v°zaja v latinskoameriških državah in na Kubi. Zvedelo se j ' da je Kennedy izbral pro-esorja ekonomije na harvard-ki univerzi Galbraitha za no-:eSa ameriškega poslanika v ‘huiji.
.. Rennedyjev predstavnik Sa-V.hger je izjavil, da bo poro-
o*io o Latinski Ameriki osta-no, ker vsebuje »zaupne
^ ixni*r	*
Po Kennedyju tudi poročilo o
taj .................
jhformacije*. Sporočil je aa-Je- da je bilo danes izroče-Kennedyju tud;
Prašanjih vzgoje, ki ga je Pripravil novi minister za šol-n.Vo in zdravstvo Abraham “ibicoff.
. Predsednik Eisenhower pa -e sinoči izjavil, da bo še odno na razpoiago republi-ahski stranki, če bi ga po Uebovala.
Chicaški list «Sunday Times* P'ae, da je eden od Kenne-dJMevih zunanjepolitičnih svetovalcev, prof. Rostow svetoval novemu predsedniku, naj Prouči možnost »barantanja* Priznanja meje na Odri in Ni-Sl z novim sovjetskim jam-stvom za svobodni dostop v Zahodni Berlin. Rostow je ba-J® to priporočal v poročilu, ki g« je podal Kennedyju po
svojem povratku iz Moskve, kjer se je nedavno udeležil konference znanstvenikov in kjer se je razgovarjal s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecovom.
V krogih blizu Kennedyja poudarjajo, da kakršno koli priporočilo o Nemčiji v poročilu Rostowa ni poglavitni del tega poročila, ki govori predvsem o razorožitvi Pripominjajo, da se ne sme polagati prevelika važnost v to »zatrjevano priporočilo*.
Dalje je Rostovv baje priporočal, naj se »skrbno* načne vprašanje dobave jedrskega o-rožja NATO in naj se dokončni sklep odloži, dokler ne bodo sovjetski nameni glede razorožitve jasnejši.
Skupina gospodarskih strokovnjakov pa je pripravila za Kennedyja poročilo, v katerem priporoča ukrepe proti u_ padanju gospodarske dejavnosti v ZDA. Strokovnjaki predvidevajo začasno znižanje dav. kov v primeru, da bi gospodarska recesija zavzela spomladi večji obseg. Kongres bi eventualno lahko sklenil, naj se za nekatere dohodke zmanjšalo davki za tri ali štiri odstotke od marca ali aprila do konca leta. Odbor strokovnjakov nasprotuje programu velikih državnih stroškov In obsežnih javnih del. Poročilo posredno kritizira dosedanjo politiko Eisenhowerjeve uprave in je mnenja, da bi s primerno politiko lahko preprečili recesijo leta 1957 in začetek sedanje recesije. Odbor predlaga končno, naj kongres podeli predsedniku pravico da zniža davke za razdobje enega ali dveh polletij. To zmanjšanje pa bi moralo prenehali z letom 1932.
Ameriški državni tajnik Her-ter je poročal danes skuprni senatorjev o položaju v Laosu ter o krizi, ki je nastala med ZDA in Kubo. Poročal je pred senatnim zunanjepolitičnim odborom. Po seji je predsednik odbora senator
Fulbright izjavil, da je Her-ter mnenja, da je sedanji položaj v zahodnem Berlinu «ze. lo resen« in da je pričakovati, da bo SZ znova postavila v ospredje to vprašanje po 20. januarju, ko bo Kennedy prevzel oblast. Fulbright je' dalje izjavil, da je Herter mnenja, da bi obnovitev delovanja mednarodne komisije za Laos blagodejno vplivala na laoško krizo. Kar se tiče prekinitve diplomatskih odnosov s Kubo pa je Herter ponovil utemeljitve, na podlagi katerih je vlada prekinila te odnose. Ni pa nič omenil, kar se tiče prihodnosti, da ne bi spravil v zadrego Kennedyje-ve uprave. Herter je govoril tudi o Alžiriji, Kongu in o drugih zadevah, toda senator ni hotel o tem nič povedati.
Ameriška vlada je predlagala sovjetski vladi, naj se čimprej mogoče sestanejo predstavniki obeh vlad, da u-kinejo vse omejitve premikov ameriških in sovjetskih držav, ljanov v obeh državah.
V noti, ki je bila izročena sovjetskemu poslaništvu v Washingtonu, predlaga ameriška vlada, naj se ukinejo vse omejitve glede omenjenih premikov.
——«»------
Rankoviceva brzojavka belgijskim
BEOGRAD, 6. — Generalni tajnik SZDLJ Aleksander Ran-kovič je poslal danes izvršnemu odboru Socialistične stranke Belgije brzojavko, v kateri poudarja, da narodi Jugoslavije z velikim zanimanjem spremljajo upravičeno borbo delavskega razreda in delovnih ljudi pod vodstvom Socialistične stranke za obrambo svojih življenjskih interesov. SZDLJ izraža polno priznanje in podporo odločnemu stališču delavskega gibanja Belgije in želi nadaljnje uspehe v borbi za pravice delavskega razreda.
strijskega izkoriščanja jedrske energije hkrati pa izrazil svojo »brezbrižnost* glede tega, da občina nacionalizira milansko podjetje za proizvodnjo električne energije »Edison*. O vsem tem seveda ni moč vedeti nič točnejšega, vendar je moč zatrdno reči le to, da Malagodi ne misli delati težav Krščanski demokraciji Na sestanku z Morom je Malagodi sicer dejal, da bo o zadevi moral odločiti glavni odbor PLI, ki se bo sestal proti koncu tega meseca, ven-dai je jasno, da bo prevladalo njegovo stališče, ker razpolaga v tem odboru z ogromno večino.
Danes popoldne pa se je sestal pokrajinski odbor KD v Milanu, ki je potrdil dosedanje delo, ponovno izključil vsakršno možnost sodelovanja KD s komunisti in fašisti, hkrati pa naložil vodstvu, da začne pogajanja s socialdemokrati in socialisti, da bi sestavili »programsko kvalificirano upravno večino* tako v občinskem svetu in — v kolikor ne bi obstajale drugačne rešitve — tudi v pokrajinskem svetu.
Kaj pa v Firencah, Genovi in na Siciliji? V nekaterih krogih se vztrajno zatrjuje da so dosegli sporazumno rešitev tudi glede teh krajevnih u-prav. Skratka: v Milanu bo po vsej verjetnosti prišlo do krajevne uprave s sodelovanjem socialistov; isto velja tudi za Firence; glede Genove bo padla odločitev nekoliko kasneje; kar zadeva Sicilijo pa Moro skuša pridobiti na času. Medtem bo proti koncu prihodnjega tedna sklical na sestanek vodstvo KD, na katerem bo postavil njegove člane pred izvršeno dejstvo levičarske krajevne uprave v Milanu in jim prepustil odgovornost, da na to rešitev pristanejo in jo odobrijo ali pa da jo odklonijo.
Političnemu tajniku KD Moru je v teh njegovih prizadevanjih priskočila nepričakovano na pomoč jezuitska revija »C.vilta Cattolica*, ki zagovarja stališče, da je treba rešitev vprašanja krajevnih uprav pi opustiti v odločitev krajevnim političnim organizacijam, ta njihova odločitev pa da ne sme vplivati na ravnotežje političnih sil na vladnem področju. Iz tega se da sklepati, da katoliški krogi ne bodo dvigali hrupa, v kolikor bi prišlo do sodelovanja med KD in socialisti v nekaterih krajevnih upravah.
Iz vsega tega izhaja, da do koi gresa socialistične stranke ni verjetno, da bi mogle nastati večje težave za Fanfani-jevo vlado. O kakšni gotovosti glede tega pa seveda ni gevora. Videli bomo kako so-oijo o položaju republikanci, katerih vodstvo se bo sestalo 14. in 15. t.m. V kolikor bo prišlo v nekaterih krajevnih upravah do sodelovanja s socialisti, bodo tudi republikanci počakali do kongresa socialistične stranke in do takrat še nadalje podpirali Fanfani-jevo vlado. Ce bo na kongresu zmagala Nennijeva struja (o tem že skoro ne more biti dvoma), pa bodo tako socialdemokrati kakor tudi republikanci ponovno postavili vjjrašanje politične kvalifika-
cije Fanfanijeve vlade, in tedaj se bo Fanfani znašel pred novimi težkočami.
Na sindikalnem področju se nadaljuje borba milanskih e-lektromehanikov, medtem ko so nekatera nova podjetja pristala na sporazum s sindikalnimi organizacijami. Tako je prišlo do sporazuma s podjetji »Face Standard* (4500 uslužbencev), »Telemeccanica* (600 uslužbencev), »CO.GE. CO.» (250), »Zancangeloni* (100) in »SIRE* (300); pogajanja se nadaljujejo s podjetji TIBB ,»Philips* v Monzi, »Siemens Elettra privata*. V Savom so se začela pogajanja s podjetjem »Scarpa e Ma-gnano*.
A. P.
Priprave za sestanek nadzorstvene komisije za Laos?
VIENTIAN, 6. — Radio «Glas Laosa« je oddajal izjavo ministra za informacije v vladi Suvane Fume, ki poziva na o-krepitev budnosti proti napadalnim načrtom ZDA. Minister izreka pohvalo vojakom, ki so osvobodili številne kraje, in jih poziva, naj povečajo svo jo akcijo proti uporniškim silam, ki jih podpirajo tujci.
Po zadnjih vesteh so vladne čete zasedle včeraj mesto Ban Ban v Srednjem Laosu. S tega mesta je mogoče nadzorovati vsa letališča v vzhodnem delu pokrajine Xieng Kuang, ki je izredne strateške važnosti. Iz Hanoja poro čajo, da vladne čete povsod napredujejo in da se približujejo Vientianu. Uporniške čete so utrpele precejšnje izgube.
Iz Vientiana javljajo, da je skupina poslancev, ki podpirajo uporniško vlado, zaključila zasedanje skupščine, na katerem je govoril tudi kralj. U-porniška vlada je danes prisegla kralju.
Iz Bangkoka so sporočili, da je svet SEATO odložil svoje delo za štiri dni in bo na-
daljeval posvetovanja 10. januarja. Po današnji seji niso objavili nobenega sporočila. Glavni tajnik je izjavil, da ni bilo takega razvoja dogodkov, da bi bilo potrebno kakršno koli uradno sporočilo. Tajlandski delegat je časnikarjem izjavil, da niso dobili nobenega novega dokaza o »intervenciji komunistov*. Tudi filipinski predsednik Carlos Garcia. je pozval države SEATO, naj »previdno nastopajo*, kar se tiče intervencije v Laosu. Pripomnil je, da je pred začetkom kakršne koli akcije potrebno skrbno proučiti »vse dokaze o zatrjevani tuji intervenciji*, ter je dodal, da so zadevna poročila »zelo negotova*.
Politični opazovalci v Wa-shingtonu pričakujejo v kratkem pobudo za obnovitev delovanja mednarodne nadzorstvene komisije v Laosu. V poučenih krogih pravijo, da predsednik uporniške vlade ne vztraja več, naj bi komisija to vlado priznala. Indija in SZ namreč nista priznali u-porniške vlade. Velika Britanija, ki je bila sopredsednica na ženevski konferenci, bo verjetno predlagala SZ posredovanje za obnovitev komisije.
 «»-------
Obsodba dveh albanskih vohunov
SKOPLJE, 6. — Okrožno sodišče v Skoplju je obsodilo danes dva agenta albanske obveščevalne službe na 4 oziroma 6 in pol leta strogega zapora. Džafa Ferit in Ekerem Hajdarih sta se letos, ko sta ilegalno prestopila jugoslovan-sko-albansko mejo, prijavila jugoslovanskim oblastem kot emigranta. Kaj kmalu Pa se je ugotovilo, da sta bila poslana po nalogu albanske obveščevalne službe v Jugoslavijo, da zbirata podatke vojaškega, političnega in gospodarskega značaja. To sta tudi pred sodiščem priznala.
  '
Prizor pred napadom policajev na stavkajoče v neki ulici v Bruslju
Seku Ture v Beogradu
D. Kunc: «Prekinitev diplomatskih odnosov med Kubo in ZDA vodi k nadaljnji zaostritvi, ki ima lahko hude posledice za mir»
COd našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Predsednika fepublike'Gvineje Seku Tu-reja, ki je danes popoldne prispel z letalom na šestdnevni obisk v Jugoslavijo, so na 'ro-jaškem letališču v B.atajnici pozdravili predsednik Jugoslavije maršal Tito, predsednik zvezne skupščine Petar Stambolič, podpredsednika zveznega izvršnega sveta Kardelj in Ranko-vič, predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič, dr-
rodnih himnah in pregledu častnega bataljona je. Seku Ture pred' mikrofonom Radia Beograd izjavil, da prinaša narodom Jugoslavije bratske pozdrave ljudstva republike Gvineje
Povsod od Zemuna do Beograda na vsej poti od letališča do rezidence na Dedinju, je ljudstvo Beograda toplo pozdravilo gosta predsednika republike Jugoslavije.
Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago
žavni tajnik za nacoduo obram-1 Kunc je na današnji tiskovni
bo armadni general Ivan Goš-njak in drugi visoki zastopnijci zvezne in republiške vlade Letalo predsednika republike Gvineje so od jugoslovanske meje spremljala reakcijska letala jugoslovanskega letalstva. Po prisrčnem pozdravu je predsednik Seku Ture predstavil predsedniku republike Jugoslavije maršalu Titu člane svoje delegacije, zatem pa je predsednik Tito predstavil svojemu gostu jugoslovanske državne funkcionarje. Po odigranih na-
iiiitiitiimiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiniiiiiiimmiitimimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiniiiTriiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiit
Konferenca v se bo danes
Casablanci
zaključila
Pripravili so šest resolucij, ki bodo objavljene danes
CASABLANCA, 6. — Voditelji afriških držav na konferenci v Casablanci so se sporazumeli o šestih resolucijah, ki bodo objavljene jutri in ii se tičejo Konga, Alžirije, Palestine, jedrskih poizkusov v Sahari, diskriminacije v Južni Afriki ter načrta za vseafri-ško karto o političnem, gospodarskem in vojaškem sodelovanju.
V poučenih krogih pravijo, da so na konferenci sprejeli resolucijo, ki jo bodo predložili Hammarskjoeldu in ki pravi, da bodo države udeleženke konference umaknile svoje čete iz Konga, če ne bo OZN poskrbela, da zakonita Lumumbo-Va vlada lahko nemoteno deluje. Kontingenti teh držav štejejo približno tretjino vseh čet OZN v Kongu. Na konferenci so podrpli načrt za referendum v Alžiriji, ki naj ga organizira in nadzoruje OZN,
V eni od končnih resolucij poudarjajo udeleženci konfe-
rence, da jih nadaljevanje voj-, obisk v Beograd. Ob povratku
ne v Alžiriji sili, da znova proučijo svojo odnose s Francijo. Resolucija dodaja, da je konferenca odobrila vključevanje Afričanov in drugih prostovoljcev v alžirsko narodnoosvobodilno vojsko. Resolucija poziva vse države, ki podpirajo borbo alžirskega ljudstva, na) povečajo svojo politično, diplomatsko in materialno pomoč alžirski vladi.
Zvedelo se je, da so se na konferenci načelno sporazumeli o ustanovitvi afriškega vojaškega poveljstva, ki bo imelo nalogo jamčiti neodvisnost in nedotakljivost držav članic tega zavezništva in ki bo ime. lo sedež v Akri. prestolnici Gane. Prav tako so se sporazumeli o ustanovitvi afriške posvetovalne skupščine, ki naj koordinira delo afriških držav na raznih sektorjih.
Gvinejski predsednik Seku Ture je sinoči zapust’1 konferenco in odpotoval na , uraden
se bo ustavil v Rabatu, kjer se bo ponovno sestal z maroškim kraljem. Kralj Mohamed je izjavil, da je zelo zadovoljen s potekom konference. Ka. kor poročajo iz Novega Delhija, je bil kralj Mohamed prisiljen odložiti za 10 dn/ svoj obisk v Indiji iz zdravstvenih razlogov.
Konferenca v Casablanci se bo uradno končala jutri zjutraj. Danes popoldne so se udeleženci konference udeleži, li sprejema, ki ga je priredil Naser na svoji jahti, še prej so odšli v mošejo Mohamedia kjer je maroški kralj vodil molitve za afriško enotnost in za svetovni mir. Več desetti-sočev ljudi je z navdušenjem pozdravljalo afriške državne poglavarje.
Po sprejemu na Naserjevi jahti so se afriški državni poglavarji ponovno sestali, da pregledajo resolucije.
konferenci ocenil najnovejši razvoj odnosov med ZDA in Kubo, položaja v Kongu in Laosu in odgovoril na vprašanja v zvezi s pisanjem dela grškega tiska o Jugoslaviji.
Drago Kune je izjavil, da ne glede na dosedanji razvoj odnosov med Kubo in ZDA. sklep ZDA o prekinitvi diplomatskih odnosov s Kubo vodi k nadaljnji zaostritvi, ki ima lahko hude posledice za mir v tem delu sveta. »Menim, je poudaril Kunc, da je tudi v tem primeru potrebno spor reševati s pogajanji na miroljuben in konstruktiven način*.
Neuspeli poskus napada nelegalnih čet Mobutuja s področja, ki je pod skrbništvom OZN, na področje, ki je pod nadzorstvom zakonite kongo-ške vlade, kaže, da Mobutu in njegovi kolonialni pokrovitelji uporabljajo vsa sredstva za dosego svojih smotrov.
»Obžalovati je, je poudaril Kunc, da tajništvo in poveljstvo OZN v Kongu razen ustnega protesta nista sprejela nobenih stvarnih ukrepov, da bi preprečili to nezakonito akcijo, posebno še, da bi preprečili zlorabo ozemlja, ki je pod skrbništvom OZN*.
V zvezi s položajem v Laosu je Kunc izjavil, da ima za škodljivo in nevarno vsako vmešavanje od zunaj in poskus vsiljevanja enostranskih reševanj, posebno pa še napoved možnosti nepotrebnega vmešavanja vojaških blokov. Po njegovem mnenju ni to le v nasprotju z duhom in sklepi ženevske konference, temveč ogroža mir. »Mi še vedno sodimo, je poudaril Kunc, da se izhod iz položaja lahko najde samo v spoštovanju in izvajanju sklepov ženevskega sporazuma in da je obnovitev dela komisije za kontrolo miru verjetno najboljša in najbolj učinkovitejša pot*.
Zastopnik državnega tajništva je pozitivno ocenil pred-
log nekaterih držav, ki ima za cilj, da se prepreči, da se sedanji spor v Laosu spremeni v vojaški spopad.
Na 1 vprašanje, kaj meni o nedavni izjavi zastopnika grškega zunanjega ministrstva v zvezi s pisanjem dela grškega tiska o Jugosiaviji in o diplomatskem koraku jugoslovanskega veleposlanika pri grški vladi, je Kunc odgovoril: »O-grajevanje grške vlade od neodgovornega pisanja posameznih grških listov, ki lahko ško. duje razvoju odnosov med o-bema državama, je nedvomno pozitivno dejstvo Na isti način ocenjujemo tudi ograjevanje resnega grškega tiska od takega pisanja.«
Nehru o razorožitvi v eni sami fazi
NOVI DELHI, 6. — Vodstvo indijske kongrecne stranice je danes zaključilo svoje zasedanje in sprejelo resolucijo, ki poziva velike države, naj se ne vmešavajo v Laos in Kon-g0\
Sprejet je bil tudi manifest za prihodnje volitve, ki se zavzema, naj se v Indiji ustanovi neke vrste »socialistična družba s pomočjo demokratičnih sredstev«.
Predsednik vlade Nehru je ime! davi govor, v katerem je poudaril, da je razorožitev sedanje največje vprašanje. Dodal je, da bo treba razorožitev takoj ».vesti m ne postopoma ali pa z omejenimi ukrepi. «Načrt v več fazah, je dodal Nehru, ne bo rešil vprašanja. Ce ima neka država tisoč a-tomskih bomb m sklene to število zmanjšati na sto, ostane nevarnost nespremenjena.«
O Kongu je Nehru izjavil, da bo samo ponovno sklicanje parlamenta lahko rešilo sedanji položaj.
O Laosu je poudaril, da je potrebno obnoviti delovanje mednarodne nadzorstvene komisije.
Nehru je nato zavrnil zahteve neposredne akcije, da se ponovno zavzame indijsko o-zemlje, ki so ga zasedli Kitajci, in je dodal da je treba take ukrepe sprejemati previdno, ker bi lahko pripeljali do vojne.
Kar se tiče Nepala, je Nehru obsodil, da je bil tamkajšnji demokratski sistem ukinjen, pripomnil pa je, da mora bi. ti Indija previdna, da ne u-stvari vtisa vmešavanja v notranje zadeve Nepala.
«
Prej so nas tembolj ropali
čimbolj smo proizvajali
Objavljamo odlomek iz knjige avstralskega novinarja W. G. Burchetta Po reki Mekong navzgor, ki opisuje življenje v lao-ški vasi na ozemlju, ki ga nadzoruje gibanje Palet Lao. Pisatelj je bil v Laosu v času, ko se je začela bitka za Dien Bien Fu v Vietnamu in pozneje. V tem odstavku opisuje vas v *frontni črti*, to je vas, ki živi v novih razmerah in v novem času, čeprav se skuša stari čas tlake in desetine vrniti za vsako ceno tn trka na sama vrata vasi z minometalci in stroulicami.
Naši konjički so si skrbno Utirali pot po kamniti poti, ki je imela na obeh straneh robove ostre kot britev. Bilo je še šest ur do poldneva. Skoraj vso pot nas je spremljal prepad kakih trideset a-li štirideset metrov v globel, po kateri se je čedalje bolj ožil in penil gorski potok. Vsaki dve uri smo se ustavili in razsedlali znojne ko njiče, vodnik pa jim je nabral po cela naročja bujne trave ali mehkih bambusovih vršičkov. Sredi decembra na konjiču je bilo mrzlo, ko smo se odpravili na pot, in celo opoldne je bilo v senci kar hladno. Toda na jasah je naravnost pripekalo. Vzdolž doline, po kateri smo jezdili kako uro ali dve, ko ge je zdanilo, je ležal požet riž na terasastih poljih. Tu in tam smo videli grobo stesane kolibe. Vojaki in kmetje so delali skupaj in mlatili riževa zrna na preprogi iz trsja, tako da so tolkli s konci snopov po deblih . .
Strme gore so zapirale dolino in na videz postavljalo nepremagljivo oviro pred nami .. . Slišali smo ritmično topotanje primitivnih cepcev za riž, ki jih najdemo v vsaki laoški hiši. Otroci so postajali naokoli in zehali, držali v roki plamenice iz bambusa, z drugo roko pa porivali riž nazaj v možnarje, medtem ko so se leseni tol-kači dvigali in padali (to je bilo davno pred jutrom, še preden smo se oblekli in odpravili na pot). Glavice dojenčkov, ki so še trdno spali, so nemirno visele z zavojev, ki so jih nosile matere na hrbtu. Nihale so sem in tja, kakor so matere z nogami stopale na dolge podaljške tolkača. Oči bivolov in prašičev so se zeleno svetile v luči bambusovih plamenic in ognjev, na katerih so kuhali hrano ...
V vasi, kamor smo prišli, se je začelo običajno tekmovanje kdo bo vzel pod streho tujca, brž ko so vaščani zvedeli, da je tujec prijatelj. Hitro so me peljali v sobo za goste v hiši, ki je stala nad potokom.
Ko je sonce zašlo, smo bili vsi v raznih sobah za goste. Po večerji smo začeli razpravljati o življenju v vasi in ko smo govorili, je vsak kadilec potegnil iz pipe, ki je krožila naokrog.
Ko sem poizvedoval po razmerah v vasi, so vaščani molčali. Cez nekaj časa so s komolci zdrezali enega izmed njih, da je spregovoril. Ime mu je bilo Fam Sik; bil je majhen mož z okroglo glavo in z globoko razbrazdanim čelom, hrbet pa je imel u-pognjen od trdega dela. Videti je bil precej starejši kot trideset let.
♦ Preden vam bom pripovedoval o našem sedanjem življenju*, je dejal, >vam bom povedal, kako je bilo prej. V tem delu dežele je vsaka vas imela nai bana (poglavarja). Pod njim sta bila dva tao buna. Eden izmed njiju ni ne plačeval davkov ne hodil na tlako. Drugi je plačeval davke, a ni hodil na tlako. Imenoval ju je taseng (poglavar podokrožja; tega pa so imenovali Francozi). Nai ban je imel trikrat več zemlje kot vsi mi, tao hun pa dvakrat toliko. Morali smo obdelovati zemljo nai bana. Ta je samo pobiral davke in nas vodil na tlako. Plačevali smo 120 pia-strov za vsakega člana družine (davek po glavi), 70 pia-strov za riževo polje, 30 pia-strov za krčevino v džungli, 5 piastrov /a vsak vrč alkohola in 3 piastre za vsakega otroka. Kadarkoli je hotel nai ban prirediti pojedino, je razpisal davek 40 ali 50 piastrov. Prodajati smo morali prašiče in bivole in suk-no, ki so ga naše ženske stkale, da bi plačali davke. Toda najhujša je bila tlaka*.
Vprašal sem jih, koliko dni tlake so morali opraviti na leto. Obrazi so jim postali mrki, ko so slišali to vprašanje. Fam Sik je dejal:
♦ Odgnali so nas, kadar se jim je zljubilo. Vpregli so nas za deset ali petnajst dni. Ko smo se vrnili domov, so nas po štirih ali petih dneh spet segnali skupaj. Nikoli nisi vedel, kdaj ali kako dolgo boš na tlaki. Prav nič ni pomagalo, če si imel še tako važen opravek. Vse si
moral pustiti, vzeti s seboj nekaj hrane in iti. Plačali nam niso nič in hrano smo si morali sami priskrbeti. Ko so nas prisilili, da smo šli kot nosači kuliji, smo morali korakati od zore do mra-ka skoraj brez postanka. Francozi so zmeraj jezdili in njihove straže so se menjavale na različnih mestih. Ko smo korakali, so nam merili s puškami v hrbet. Mnogo jih je pomrlo na poti. Celo v deževni dobi so nas prisilili, da smo nosili hrano in opremo, kadar so šli nad Patet Lao. Nekoč so Francozi napadali Muong Sai. Prišli smo do reke, ki je bila pregloboka in prederoča, da bi jo lahko kdo prebredel, razen najmočnejših. Uprli smo se. Na mestu so ustrelili šest naših ljudi in prisilili druge, da so se zapodili •v reko. Najmlajše in najbolj šibke je odnesel tok, da so utonili*.
Govornik je nadaljeval: *To je bilo še povrhu tistega, kar smo morali delati za nai bana in lasenga. Taseng je lahko prisilil ljudi, da so mu delali vse življenje zastonj in lahko je poklical toliko ljudi, kolikor jih je hotel, da so mu obdelovali polja ali poželi pridelek. Jemal je ženske, kadar ga je bila volja. Bili smo sužnji in vprežna živina*.
Kar pa zadeva življenje sedaj, je to popolnoma drugačna zadeva. »Predvsem je konec s tasengi, nai brni in tao huni. Imamo odbor, ki so ga izvolili vsi vaščani. Tlake je konec. Plačujemo enoten davek, ki temelji na našem dejanskem pridelku*.
Sledila je dolga razprava, da bi ugotovili natanko, koliko plačajo. DaveK se je gibal po kakovosti riževega polja in po območjih. Bile so tri kategorije. Prva kategorija je plačevala šest, druga pet, tretja pa tri kilograme riža za vsak kilogram posejanega riževega semena. To je seveda veljalo samo za riževa polja v dolini. Fam Sik je bil na primer posejal dvanajst kilogramov prvovrstnega riža. Požel je nekaj manj kot tisoč kilogramov in od tega je moral oddati dvainsedemdeset kilogramov kot davek. *To je popolnoma razumno*, je dejal Fam Sik resno in premišljeno. *Prej so nas tem bolj ropali, čim bolj smo proizvajali. Zdaj imamo prav dober razlog, da več delamo. Spet smo postali ljudje . ..».
Ko sem spraševal še po drugih spremembah, je mlada ženska v ozadju spregovorila: *Prej nismo imeli nikoli šol*. Na vso moč je zardevala, ko so jo potisnili naprej v krog, kjer so sedeli moški. Bila je še prav mlado dekle in močne bose noge je bilo videti pod vezenimi krili, na katera so Laočanke še posebej ponosne. To je bila vaška učiteljica.
♦ Prej nismo imeli nikoli šol*, je rekla. *Jaz pa sem hodila v kadrovsko šolo v Itsali. Zdaj imamo tukaj majhno šolo in poučujem 12 otrok brati in pisati, da bodo lahko pozneje obiskovali šolo v podokrožju. Začela se bo še pred deževno dobo*.
Fam Sik jo je prekinil:
♦ Tudi ponoči poučuje. Vsa naša vas je zdaj razdeljena na deset skupin za medsebojno pomoč. Iste skupine, ki skupaj obdelujejo zemljo podnevi, se učijo ob večerih, ona pa jim pomaga. Zelo pametno dekle*.
Rdeča ko mak se je učiteljica prerinila nazaj v množico.
Kaj pa zdravstvo? Krajevni zdravstveni delavec je odšel na tritedenski tečaj, kjer se bo naučil dajati injekcije.
♦ Nimamo še kaj dosti,* se je opravičeval Fam Sik, *toda prej smo imeli samo vrače. Zdaj imamo majhno ambulanto. Zdravstveni delavec nabira koreninice, zelišča in listje iz gozda in pripravlja zdravila, Ce kdo hudo zboli, pokličejo sestro z okrožja. Ta nam govori o potrebi po snagi, da lahko pijemo mrzlo vodo v vasi, da pa jo moramo prevreti, če jo pijemo kje drugje. Ljudje dobijo zdaj nasvete in tudi pomoč zastonj od zdravstvenega delavca. Prej si moral dati piščanca ali prašiča vraču, kakor si pač bil bolan. Ta je
sežigal nekakšen papirček, da I co. Več smo jih pobili, dru-
se je pokazal pobarvan dim in nihče ni od tega ozdravel*.
Bilo je že pozno. Samo iz naše hiše je bilo videti o-zek pramen svetlobe. Obiskovalci so začeli neslišno odhajati kot sence, ki so izginjale v črni noči. Čokat možakar srednjih let, ki je imel glavo ovito z ruto, se je pred odhodom obrnil in dejal: *Zdaj živimo novo življenje Življenje, o katerem so sanjali naši očetje in dedje. Toda če ne bomo branili te vasi in drugih, če ne bomo organizirali obrambe in obdržali teh pokrajin na severu, nam bodo uničili vse, kar smo zgradili. Spet nam bodo sedli na vrat tasengi in nai bani*.
To je bil vodja vaške o-brambe.
Vas, ki sem jo opisal, je bila značilna, kakor je bil značilen turli večerni razgovor, kakor sem spoznal v tednih, ko sem potoval po ozemlju Patet Lao. Na fronti sem naletel na bataljon, ki je bil skoraj izključno sestavljen iz partizanov z juga. Krepak mladenič z lici, ki so se mu svetili kot baker, je čepel sredi jase bambusov in čistil strojnico. Odgovoril mi je, ko sem ga vprašal, kako se počuti, da ga preveč zebe. Nheua Noi je bil komaj šestnajst let star in že dve leti partizan. Šele pred kratkim so ga bili premestili v redno armado. Bil je iz plemena Lao Tenh in se je pridružil partizanom konec leta 1953, ker je: *šest Francozov in šestdeset drugih vojakov prišlo v našo vas in jo požgalo. Pobili so nam vse bivole in prašiče. Očeta so mi pretepli, brate pa so zaprli. Imeli smo staro lovsko puško, ki je Francozi niso našli. Vzel sem jo in se pridružil partizanom*.
Nekaj dni pred našim prihodom je njegova skupinica, ki je štela štiri može, dobro vkopana na pobočju hriba, zaustavila sovražno četo, ki je rinila naprej in se je skušala združiti z drugo četo na sosednjem griču.
♦ Najprej je prišel vod,* je dejal Nheua Noi, *in začeli smo streljati nanje s strojni-
gi pa so jo pobrisali. Z obeh | gričev so nas več Kot eno uro obstreljevali z minometalci. Mislili so, da smo še tam. . Toda mi smo se jim približali. Drug vod je prišel pot stezi in mi smo ga popolnoma presenetiti. Gotovo so mislili, da so nas z minami popolnoma uničili ali da smo se umaknil*'. Zeli naglo so se obrnili, ko smo začeli streljati nanje s strojnico. Spet so dve uri streljali iva nas z minometalci. Toda mi smo se spet premaknili in tudi spremenili našo -aktiko. Zavzeli smo štiri različne položaje, to pot dalje vstran. Trije izmed nas so si razdelili vse ločne bombe, jaz pa sem nešel strojnico nekoliko v zaiedje. Napadli so nas z dvema vodoma. To pot so napredovali zelo previdno, doKler niso šli mimo naših prvih dveh postojank. Skrbno so preiskovali džunglo na obeh straneh steze. Potem so postali samozavestnejši m so stopali naravnost naprej. Pustili smo sprednje mimo in nato zalučali naše ročne bombe, kolikor hitro smo jih 'mogli, naravnost v sredo sovražne vrste. Začel sem streljati na sprednje vojake in obračal strojnico sem in tja Vzdolž steze ter pošiljal rafale v sprednje vrste, in v vojake, ki go jim sledili,-Mislili so, da jih; je obkolila velika e-nota, ib so'se umaknili! Hudo so začeli obstreljevati celo področje, toda granate v takile džungli ne zaležejo dosti*. »Proti, večeru*, je nadaljeval ta mladi razumni taktik, *so nas napadli z vso močjo. Takrat pa smo jih res obkolili, ker nam je med tem časom prišla ' na pomoč cela četa. Utrpeli so hude izgube in odtlej si ne upajo več napadati. Nimajo več morale,* je končal.	,
Ko sem ga vprašal, kako se počuti na severu, je dejal, da ravnajo ljudje z njim kot s svojim sinom. *Ce ne vzdržimo tukaj in ne ubranimo svojih postojank,* — z roko je pokazal v krogu na mračne gore, ki se raztezajo daleč, kamor seže oko — *se ne bomo nikoli več vrnili v naše vasi na jugu*.
Združenje ameriške mode je proglasilo ženo novega predsednika Kennedyja Jacqueline ža najelegantnejšo žensko na svetu. (Ce ne bi bila predsednikova žena, bi je morda ta čast še ne doletela.) Na tretjem mestu je Audrey Hepburn in na petem Marella Agnelli
Sindikalno glasilo «Trud» o Židih v SZ
Odgovor na zatrjevanja o antisemitizmu v SZ
V Sovjetski zvezi uživajo Židje popolno enakoprav-
nost z ostalimi državljani in imajo svoje predstavnike na vseh področjih javnega življenja
MOSKVA, 6. — V odgovoru dov, ki so poslanci Vrhovne-
na lažno kampanjo o antisemitizmu v SZ zatrjuje današnji *Trud», glasilo sovjetskih sindikatov/da je v SZ veliko število židovskih znanstvenikov, vojnih herojev, voditeljev javnega in intelektualnega življenja ter pri tem spominja, da imajo Židje že od leta 1934 svojo avtonomno republiko.
Članek vsebuje tudi zanimivo statistiko o židovskem prebivalstvu v SZ, katerega je 2.268.000, ter je v popolnem nasprotju z »antikozmopolit-sko kampanjo, ki se je iz Kremlja širila takoj po vojni. Vsekakor pa list ostro reagira na nedavno zasedanje svetovnega sionističnega kongresa v Izraelu, med katerim so se razširile laži o podrejenem položaju Zidov v SZ.
V nadaljevanju zatrjuje članek, da je več kot 7.500 Ži-
ga sovjeta SZ ali poslanci sovjetov posameznih republik in člani mestnih sovjetov; ne pove pa članek, če je kak Zid član CK KP SZ. Potem ko navaja še mnogo drugih številk, s katerimi dokazuje, da so Židje popolnoma enakopravni z ostalimi državljani SZ, zaključuje list z navedbo, da je v SZ 60 knjižnic z zbirkami židovskih avtorjev ter eno židovsko gledališče z lastnimi igralci.
lili v Ul. Botticelli. Svečanosti so se udeležili predstavniki odporniškega gibanja in povratnikov, ki so na kraj ustrelitve položili tudi vence. Na svečanosti so spregovorili mestni svetnik Jori, nekateri predstavniki «ANPI» ter vi-sokošolcev.
Počastitev spomina partizanov študentov
MILAN, 6. — Pokrajinski odbor zveze italijanskih partizanov «ANPI» je davi počastil spomin štirih partizanov, ki so jih nacifašisli na dan treh kraljev leta 1945 ustre-
iiiii mi m iim n il min n n m milu n imi ■■■nuli umi minulim m m [iltlliiitni 1111111111 m n n m iiiiinmil mil mn ■Hliniti ll lun m imiliilillHmilliiimHliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitlMiliHHiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zaradi neprevidnosti enega samega
Požar v hotelu Že ugotovlje
v San Franciscu 18 smrtnih
Policija domneva, da to še ni dokončno število - Požar je nastal, ker je neki gost zaspal s prižgano cigareto
SAN FRANCISCO, 6. — Tu
je nastal v zgodnjih jutranjih urah v hotelu «Thomas» požar, pri katerem je izgubilo življenje najmanj 18-oseb.
Ugotovilo se je, da je požar nastal po neprevidnosti enega izmed klientov. Ta neprevid-než je Ray Gorman, 62-letni upokojenec, ki je zaspal s prižgano cigareto. Eden izmed hotelskih goptov je začutil dim jn :e stopil v sosedno sobo. Opazil je ,da žimnica polagoma g v r;. Niti ni zbudil Gormana, temveč je samo polil žimnico z vodo in se vrnil v svojo so-
iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiimmimiiniimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiii
Zaključek « Canzonissim e »
Srečka vezana na «Romantico» je zadela sto milijonov lir
Ni še znan srečni dobitnik, toda srečka je bila prodana v Milanu
VICENZA, 6. — V tukajšnjem gledališču «Roma» je bila danes finalna prireditev «Can-zonissima», ki je zvezana z novoletno loterijo. Prireditvi je prisostvoval tudi finančni minister Trabucchi.
Popevka «Romantica», ki ,*e bila povezana s srečko 10634, prodano v Milanu, je zbrala največ glasov (331.187) ter a-ko daleč zmagala pred «Addio segni di gloria«. Srečki, povezani z «Romantico», pripade t— rej 100 milijonov novoletne loterije. Srečka drugega dobitka — 50 milijonov — je bila pro-
dana v Briksnu. Na tretjem mestu je popevka Serenata a Margellina« in z njo povezana srečka, ki dobi 30 milijonov, je bila tudi prodana v Milanu. Četrta je «Come le rose« 'n niena srečka, prodana v Cosen-71, dobi 20 milijonov. «Libero» je peta (srečka prodana v Bologni) in «Love in Portofino« je šesta (srečka prodana v Rimu); tudi ti dve srečki prejmeta po 20 milijonov.
Potem sledijo)-7. uViolino tzi-ganoo, 8. «Malatia», 9. «Na sera e maggio«, 10. «Portami tante rcse», 11. «Quando vien la se-
iiniiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiMMiiiiimiminiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiHmiiiium*
Po injekcijah štirinajst mrtvih
TRENTON, 6.
Štirinajst | včeraj pokazal predstavnikom
pacientov psihiatra dr. Alberta Weinerja v Erltonu v državi New Jersey je umrlo, tiideset drugih pa resno obolelo po »pomirjevalni injekciji*. Injekcije so pri bolnikih povzročile epatične motnje. Po mnenju specialistov zdravstvenega oddelka igla ni bila dovolj sterilizirana Zdravnik je bil seveda takoj razrešen svoje dolžnosti.
[Nadomestilo za bazooko
VVASHINGTON, 6. — Glav-i štab ameriške vojske ja
tiska novo protitankovsko raketo, ki bo zamenjala slavne ♦ bazooke*. Novo razstrelivo, imenovano »XM 72*, tehta skupno z naoravo za izstrelitev samo 2 kg. 'Naprava ža izstrelitev, ki je iz plastične mase in steklenih vlaker^, je vdelana v raketo samo.ih šlu, ži samo za en met. Raketa nosi s seboj novo zelo močno kemično razstrelivo imenovano »Oetol*. S temi novimi
ra», 12. «Torna». Srečke, povezane s temi popevkami, dobe vsaka po 10 milijonov.
Povsod, kjer so bile prodane srečke, ki so prejele velike dobitke, se je začel «lov» za srečnimi dobitniki. Toda ti so vsaj za sedaj še neznani. Ve se pač, v kateri prodajalni so bile srečke prodane, vse ostalo pa so se samo ugibanja.
-«»-
Nova razlaga obolenja za rakom
miniaturnimi raketami, katerih serijska proizvodnja ne stane več kot 30 dolarjev za vsako raketo, bo vojska o-piemljena v ietu 1962.
a e. v?
c
4
\ i j.V
NEW YORK, 6. — Profesor Albert Tyler iz tehnološkega inštituta v Kaliforniji je v zadnji številki revije Državnega inštituta za rakasta obolenja podal novo teorijo o raku kot o alergični okužbi.
♦ To teorijo — piše profesor Tyler — je mogoče formulirati v smislu, da so rakaste celice alergične do ostalih v telesu, medtem ko te niso alergične do rakastih.*
Doktorica Relda Caileau, članica Inštituta za proučevanja raka kalifornijske univerze, pa je medtem sporočila ameriškemu združenju za rakasta obolenja, da ji je uspelo ohraniti pri življenju v umetnih kulturah dele celic, napadenih po pljučnem raku, za dobo ■ dveh let. Potem ko s i bile sedemdesetkrat prenesene od ene umetne kulture na drugo, so rakaste celice še vedno povzročale smrtne tumorje, če so jih vcepili laboratorijskim živalim.
bo. Toda uro pozneje so se
dvignili plameni.
V hotelu so stanovali mnog: stari upokojenci, od katerih se n.nogi niso mogli niti sami premikati in so jih morali gasilci spraviti na varno. Eden izmed gostov si je napravil vrv .7. rjuh in se spustil iz četrtega nadstropja; toda v višini drugega nadstropja se je ta vrv pretrgala ali razvezala in nesrečnež si je pri padcu polomil noge in hrbtenico.
Tako velikega požara ni bilo v San Francisco že deset let.
Opoldne (po srednjeevropskem času ob 21.) so že ugotovili 18 smrtnih žrtev, toda policija domneva, da bodo našli še druga trupla. Poleg tega je bilo kakih 30 oseb ranjenih. Raya Gormana, ki ga imajo za krivca požara, je policija aretirala, toda nahaja se v bolnišnici, ker ga je dim zastrupil.
PRAGA, 6. — Silen požar je davi uničil polovico plinske centrale v Pragi. Požar so lahko omejili z uporabo helikopterjev, ki so na 86 m visok stolp metali dušične bombe in cement. Računajoč na možnost eksplozije, so bližnje hiše izpraznili. Po prvih informacijah je do požara prišlo med tem, ko so opravljali neka popravljalna dela.
Nenavadna nesreča
S. GIOVANNI VALDARNO, 6. — Kmetica Maria Seccia-ni, stara 59 let, iz kraja Me-leto, je kot vsak večer stopila v kurnik, da bi ga zaprla. Kurnik pa je bil svojevrsten: nekakšna jama prirod-nega značaja. In vtem, ko se je kmetica mudila v kurpiku, se je nanjo zrušil kup zemlje s «stropa» in jo zasul. Vzrok temu je verjetno obilno deževje zadnjih časov. Ponesrečeni ženski je prihitel na pomoč njen mož, ki jo je izkopal iz kupa zemlje, vendar je nesrečna kmetica kmalu za tem umrla.
Zastrupitev s svincem
ZAGREB, 6. — Več oseb se je zastrupilo, ena pa je celo podlegla. Vzrok je zastru. pitev s svincem. Kako? V naselju Koprivnica na Hrvaškem so že dolgo opažali ne- I
ke čudne simptome bolezni,
nekakšne zastrupitve, ki pa jih niso znali pripisati nobenemu vzroku. Na koncu pa so kemiki in zdravniki vendarle ugotovili, da gre za zastrupitev s svincem. Od kod ta svinec? V Koprivnici kmetje še vedno uporabljajo zem-ljeno posodo, v kateri hranijo mleko, kislo zelje in drugo hrano. Ker je lončena posoda prepleskana z neko snovjo, ki vsebuje tudi svinec, se ta počasi razkraja, če držijo v posodi kislo zelje, skisano mleko, ali kako drugo okisano hrano. S to hrano so kmetje uživali sicer neznatne količine svinca, ki se je v njihovem organizmu sesedal in počasi načenjal zdravje ljudi.
Dela za most Kalabrija-Sicilija
PALERMO, 6. — Vrtalna dela na obali v Kalabriji in na Siciliji, in sicer v zvezi
z načrtom za gradnjo mostu čez to ožino, se bodo začela že okoli 10. t. m. Podjetje «AGIP-Mineraria», ki je s tem v zvezi sklenilo pogodbo s sicilsko deželno upravo, je deželnemu odborniku za javna dela sporočilo, da ima v Materi že pripravljen vrtalni stroj za proučevanje statigraf. skega in geološkega sestava terena, kjer bosta stala glavna nosilna stebra bodočega mostu.
„ «»_______
EL SEGUNDO (Kalifornija), 6. — Po prvih vesteh je pet oseb izgubilo življenje pri padcu in požaru letala, ki je zadelo v napeljavo za tok vi-sokt napetosti. Mrtev je pilot in štirje potniki.
PARIZ, 6. — Sofija Loren je prispela danes zjutraj na leta. lišče Orly iz Španije, kjer snema svoj novi film. Pričakal jo je mož Carlo Ponti. V Parizu se je zadržala samo 8 ur, da si je lahko pri svojem modnem krojaču pomerila nekaj novih oblek.
Bomba proti avtomobilu poslanika ZDA v Boliviji
Nov ameriški medcelinski bombnik
WASHINGTON, 6. — v a-meriških letalskih krogih pripisujejo veliko važnost prvemu modelu novega ameriškega medcelinskega bombnika «B-52-H», ki je prišel včeraj iz tovarne in ki je opremljen z raketami vrste «Skybolt». Ta raketa predstavlja za letalstvo to, kar predstavlja raketa «Polaris» za mornarico. «Skybolt» ima še naslednji odliki:
1. Bombnik, ki jo nosi, lahko pokličejo nazaj v oporišče v primeru neupravičenega a-larma, medtem ko balistične rakete ni več mogoče priklicati nazaj, ko je že bila spuščena;
2. «Skyboltu» ni potrebno, da ga letalo prinese prav do cilja, ki ga mora zadeti.
Zaradi tega so dali programu gradnje «Skyboltov» v Pentagonu prednost. Ta program predvideva, da bo dvodelna raketa «Skybolt», ki ima tudi to veliko prednost, da jo poganja trdo gorivo, stopila v sestav bojnih sil v teku štirih let.
Pevko Mino so v Vicenzi oblegali za podpise
Zgode in nezgode	angle
Raketa <Pcrshing» eksplodirala v zraku
CAP CANAVERAL, 6.	—
j Balistična raketa vrste «Per-shing» je včeraj eksplodirala
SAVONA, 6. — Mornarji angleškega parnika «Baron In-verschide«, ki je zasidran v savonskem pristanišču, so te dni v ospredju lokalne kronike. Po tragikomični dogodivščini drugega častnika ladje Jamesa Alcorna, ki je prejšnjo noč skušal za stavo splezati na ladjo po vrvi, s katero je padja privezana v pomol, ki pa je pri tem padel v morje in ga je v zadnjem trenutku rešil neki poli-
v zraku nekaj sekund po *z_ i crjslci agent, se je danes «pro strelitvi v Cap Canaveralu. j sjavji9 je en mornar z iste Vzroki incidenta niso znam. | |adje Gre za jg-letnega Petra Po eksploziji so zazgani.deli j jjorgana, ki je ponoči začel v
nekem mestnem baru znano
rakete padali na središče v I Cap Canaveralu, večji del rakete pa je padel v Atlantski
ocean.
Raketa «Pershing» je name-
(Vprašaj, kdo Je potegnil.*
(*Die We!t», Hamburg)
borbo «železna roka« z dvema danskima kolegoma: 29-let-nim Svandom Andersennom in 30-letnim Kurlom Brabde-njena za prenos jedrskega na- I kildejem. Stavili so za stekle-' prosila za ameriško državljan-boja in lahko doseže razdaljo nico wiskyja. Morgan je borbo | stvo. Annamaria je stara 24 1100 km.	lin stavo izgubil, ko pa je bi-1 let in se je uveljavila kot
lo treba steklenico plačati, se je zavedel, da je ostal brez denarja. Danca, ki sta mislila, da ju je opeharil, sta se zagnala vanj in ga pošteno pretepla. Prepeljati so ga morali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v enem mesecu zaradi poškodb na desni roki in resne rane na glavi.
Leteči oddelek policije je po preiskavi pretepaška Danca prijavil sodnim oblastem.
Zaprosila je za državljanstvo ZDA
WASHINGTGN, 6. — Italijanska pevka in umetnica An-namaria Alberghetti je včeraj
mezzosopranistka v Carnegie Hallu že pri svojih 13 letih. Ce bo njena prošnja sprejeta, bo dobila državljanstvo že čez tri mesece.
Ni bil dovolj premeten za take posle
MILAN, 6. — Policija je aretirala 27-letnega Maria Tu-ratija iz Milana, ki ga dolžijo, da je ukradel iz blagajne pod. jetja, pri katerem je bil zaposlen, 11 milijonov lir. Tu-rati je bil računovodja in njegova naloga je bila, prepisovali sezname faktur, potem ko so jih njegovi predstojniki vidirali. Toda Turati je imena na nekaterih računih zamenjaval z imeni njemu znanih oseb, ki so mu v
LA PAZ, 6. — Proti poslaniku ZDA v Boliviji je bil včeraj zvečer izvršen ponoven poskus bombnega atentata. Ko je diplomatov avtomobil parkiral pred univerzo v La Pazu, je poleg njega nenadoma eksplodirala bomba. Po nekaterih vesteh je šlo za v papir zavit dinamit, ki naj bi bil postavljen pod avto, po drugih pa naj bi bomba priletela iz nekega avtomobila, ki je s precejšnjo hitrostjo peljal mimo poslanikovega. Človeških žrtev ni bilo in tudi škoda je neznatna. Poslanik je takoj po eksploziji prišel na mesto in policiji, ki je prišla kasneje, ni dal nobenih izjav.
To je že peti javni izraz sovražnega razpoloženja proti ameriškemu poslaniku v zadnjih mesecih.
•MMIMIMMIIIIIIIMi .....
vane vsote. Ko so te njegove goljufije prišle na dan, je Turati pobegnil in svoje nezakonito zaslužene dobičke na veliko trošil. Pred kratkim je v neki trgovini kupil tudi magnetofon in radiogramofon, kar je plačal z nekrito menico za 450.000 lir. Iste predmete je Turati nato prodal za samih 100.000 lir. Končno je le prišel policiji v roke.
dobri veri izplačevale zahte-1 ka.
CHAMBERY, 6. •— Čeprav je stara komaj 21 let, je Miche-la Montet, ki se je poročila pred 7 leti s posebnim dovoljenjem predsednika republike, pred dnevi povila svojega osmega otroka. Mlada mati živi v majhni vasici la Bathie v zgornji Savoji. Njen mož je v Chamberyju šofer. Dva otro-ka mladih zakoncev sta dvojč-
Vzroki velike stavke v Belgiji
i, «- r . k» ,1
e več le za zakon o štednji
Socialistični sindikalisti potegnili za seboj tudi politike - Figura starega sindikalista Renarda
Vtem ko določeni zainteresirani krogi s samim belgijskim predsednikom vlade Ey-skensom na čelu izražajo mnenje, da se bo stavka kmalu polegla, so voditelji belgijskih delavcev — tako voditelji levičarskih sindikatov kot predstavniki belgijske socialistične stranke — tudi po 18. dnevu stavke odločeni «iti do konca# ali, kot sami pravijo «greve au finish#. In to geslo sprejemajo kot svoje milijoni belgijskih delavcev: rudarjev, metalurgov, uradnikov, poštarjev, profesorjev in tudi policajev. Vsak dan beremo o novih izrazih moči in odločnosti, ki jo kažejo belgijski delavci v tej veliki stavki, toda dnevni dogodki, pa čeprav včasih zelo značilni, so preveč razdrobljeni, da bi odražali osnovno bistvo tega ‘velikega preloma#. Dejansko gre za prelom, morda celo za kaj več, kajti ni bilo redko te dni v Bruslju, v Liegeu, v Charleroiju in drugod v Belgiji slišati tudi geslo ‘Živela republika#. Gre torej za nekaj več kot za stavkovno gibanje v zvezi z zakonom o štednji, Ce hočemo stvar podrobneje razumeti, moramo povedati, da se je belgijska socialistična stranka, ki je več let bolj čemela kot delovala, prebudila in to, po zatrjevanju samih belgijskih stavkajočih množic, bolj pod pritiskom svoje sindikalne organizacije, kot pa po želji strankinih voditeljev ali zaradi trenutnih Pogojev oziroma vzrokov. Nekateri opazovalci celo zatrjujejo, da je eden izmed vzrokov sedanje ostrosti v samih notranjih odnosih med belgijskimi socialisti, kjer je levim tdrujam. v nasprotju s tem, kar se je zgodilo z britanskimi laburisti, uspelo prijeti vajeti stranke in gibanja v ro. ke in pognati stroj, da se je P° nekaj letih dremavosti ta-
ko
pognal v tek, da je poteg-
za seboj tudi množico, ki sindikalno in strankarsko drugače in drugje opredeljena. oziroma organizirana. Ore, nadalje, še za en pomemben moment, in sicer za moment politično etničnega značaja, ki se nanaša na Vaionce. Tajnik sindikata kovinarjev v Liegeu Je namreč pred tremi dnevi rekel, da je «enotni zakon# le ona kapljica, ki je povzročila, da se je grenkobe polna čaša Valoncev prelila#. Valonci, ki so v pretežni večini sociali-stično usmerjeni, ne trpijo več nadoblasti vlade Flamca demokrščana Eyskensa, ker so Prepričani, da bi v morebit-hi federalni ureditvi Belgije tagotovo imeli socialistično
vlado.
V tej veliki sindikalni borbi, ki se bliža svojemu tretjemu tednu, se je posebno uveljavila sicer ne nova, toda izrazita figura belgijskega sindikalista. Je to 49 let star biv. Sl kovinar Andre Renard, ki Je po rodu iz Francije, ki pa ima za seboj že zelo svetlo zgodovino borb v Belgiji tako Pred vojno, kot med vojno in udi p0 njej ko se je že pred davnim zaposlil v Saraingu, v nekem metalurškem centru nhzu Liegea, je s samim dvajsetim letom postal eden najvidnejših voditeljev sindika-a metalurgov. Deloval je te-aj v enotni organizaciji Fede. ^ation generale du travail de elgique, ki so jo Nemci ob zasedbi leta 1940 prisilno raz-Pbstili. Andre Renard se s ®m ni sprijaznil in njemu Pripisujejo ustanovitev enotnega sindikalnega gibanja v °asu nacistične okupacije, ki nacističnim okupatorjem Prizadejalo marsikatero težko r°- Po končani vojni je Re-ard ostal med predstavniki evega krila sindikatov in se ®t tak uveljavil tudi leta ®0, ko je šlo za referendum ^vezi s kraljem — kolaboracionistom Leopoldom. Mor-a bo pretirano trditi, da je enardova zasluga, če se je eopoid prestolu odrekel in repustj] svoje mesto sedanje. P kralju Baldovinu, toda po “banji zmagi belgijskega pro-
dal prav, kajti zakon o štednji, ki ga je belgijski parlament s 118 glasovi proti 73 sprejel, dokazuje, da je bilo blagostanje, ki je nekaj let trajalo v Belgiji, obsojeno na žalosten konec, če se družbena struktura v Belgiji korenito ne spremeni. Razbijanje šip in izložbenih oken na bankah in določenih industrij, skih sedežih v belgijskih mestih te dni ni bilo le naključno. Belgijski delavec je po navadi zelo trezen in se v ekscese ne spušča, če ga k temu ne prisilijo. Toda noče prenašati- bremena zgrešene e-konomske politike belgijskih vladajočih krogov. Sedanji zakon o štednji pa ni nič drugega kot dokaz, da belgijski gospodarski in vladajoči krogi niso znali kanjunkture izkoristiti.
Zaradi tega je danes, kot se izgovarjajo isti krogi, potrebna šfednja, toda ta štednja gre prvenstveno na račun ma. lega človeka, kajti podporo za brezposelnost bodo uredili tako, da jo bo brezposelni dobil le tedaj «če bo nanjo upravičen#, to se pravi, tedaj ko bo posebna komisija ugotovila, da ekonomsko stgnje družine brezposelnega to o-pravičuje. Zakon o štednji na. dalje podalje podaljšuje delovno dobo na 65 let, od sedanjih 60. Upokojencem bodo po novem Zakonu odtrgali 10 odstotkov pokojnine, drugimi u-krepi finančnega značaja pa bodo povzročili, da bodo cene potrošnemu blagu poskočile za 5 ali 6 odstotkov. Skratka, glavno breme Slednje ne bodo nosili toliko tisti krogi, ki so za krizo krivi, pač pa mali človek.
Gleae stavke v Belgiji pa je zanimiva še ena značilnost. Gre za stališče belgijskih cerkvenih krogov. Najvišji belgijski cerkveni dostojanstvenik, nadškof v Malinesu, se je postavil proti stavkajočim delavcem, češ da nasedajo spletkam komunistov in da potiskajo deželo na rob državljanske vojne. Tudi nekateri drugi višji cerkveni dostojanstveniki so se postavili na to stališče. Toda nižji duhovniki, ki so bolj v stiku z ljudmi, so se postavili proti stališču svojih cerkvenih vrhov in ni izključeno, da bo (cpismp vernikom#', ki so ga duhovniki revirju Liegea prebrali na božični večer in v katerem grajajo «sramoto tega stoletja#, namreč stališče uradne cerkve do stavke, imelo u-strezne disciplinske posledice.
^tariata so Renarda imenova-1 *a regenta belgijske med-arodne banke, za člana čast-ue !eeije in za predsednika Pravne komisije skupnosti za Premog in jeklo. Belgijski me-a hrgi iz izkušenj pravijo, da 6 sindikalist, ki je zlezel vi-°k°, pomehkuži, voda to da _a Renarda ne velja. In ta enard je eden tistih vodite-,ev sedanje velike stavke, ki 'Pa čim dlje in ki med bel-iškimi množicami žanje naj e£ie uspehe.
Značilno pa je, da mu mo-aJ° tudi njegovi nasprotniki riznati, da ima prav, ali vsaj .a je imel prav, kajti Renard e ze preti ]etj govoril, da je ‘Sija, ki je veljala za eko-nmsko zelo dobro stoječo de-pred krizo in da je tre-, u‘ni ‘industrijski boom» le r*nutna konjunktura brez aljše perspektive. Sam sedali belgijs^j predsednik vlade ^skens mu je sedaj z zako-0t® o štednji vsaj posredno
Elektronski mik rosi
V tej nenavadni zgradbi v Toulousu je hranjen elektronski mikroskop s katerim je mogoče doseči neprimerno večja povečanja kot z optičnim mikroskopom
KMETIJSTVO
v zimskih mesecih
Kako s pridom izkoristimo
zimo za izbol j sevalna dela
Čiščenje senožeti in pašnikov ■ Pridelovanje mešanca kot nadomestila za hlevski gnoj
Nobenega dela se nismo tober s svojimi 180 mm pa-
mogli lotiti in vse je zaostalo. To vreme je za nas velika nadloge in letošnja jesen nas je še bolj stisnila kot lanska. Tako sem moral že drugič odložiti svoj delovni načrt. Pri današnjem pomanjkanju delavcev, ki ga občutimo zlasti spomladi, smo toliko bolj prizadeti.
Takšne so tožbe naših kmetov. Res je bila druga polovica preteklega leta kmetij-
davin, kar pomeni tretjino nad normalno. V tem polletju (julij-december), je bilo o-krog 65 odstotkov dežja nad povprečno količino.
Ni torej čudno, če so jesenska opravila, tekoča in druga, odpadla. Saj kmetje niso mogli niti do stelje, fino in drugo pomeni gospo-darsKo izgubo in skrbi, kdaj in kauo bodo dela izvršena.
Vendar se nam zdi, da ni
stvu skrajno nenaklonjeno, ne h, Vreme vseskozi takšno toliko pn nas, kolikor v rav- ; .aa bi ga ne bili mogli vsaj ninskih krajih, kjer je de-
ževje povzročilo neprecenljivo škodo. A tudi pri nas je bilo toliko deževnih dni, kot jih ne pomnijo najstarejši ljudje V šestih mesecih je mend.. padlo okrog 700 mm dežja — količina, ki bi, pravilno porazdeljena, odgovar
vsakotoliko s pridom izkoristiti. Na njivo in v vinograd nam vreme na splošno ni dovolilo. Pač pa je bilo več jesenskih dni (okrog 60) pripravnih za izboljševalna dela na senožeti in pašniku. Tukaj bi se bilo moglo pretežno nemoteno izvesti marsi-
jal-a potrebi rastlin za nekaj I kaj (izruvanje in odstranitev let. Rekord pa je odnesel ok-1 kamenja in grmovja i. dr.),
imiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiuimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiimmmimmiiiiiiHHiiuiiiiiiiiHiiiiiii
llllll lllll llllllllllfflllllllllllllltllllll llllll lllll lili lili lllllllll IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHM
j	Sicer	potreben,	toda	nemogoč	atomski	poizkus
Preizkus	Ein
z eksplozijo v veliki
• •
teorije
višini
Dva ameriška znanstvenika sta pripravila vse potrebne inštrumente za merjenje brzine žarkov «X», «gama» in radijskih valov
«Nekoč, ko je bilo dovoljeno, ni bilo možno, sedaj, ko možno, pa ni dovoljeno# — tako duhovito, v nekaki besedni igri se je izrazil neki ameriški strokovnjak, ko je govoril o nekem načrtu, ki ga pripravljata dva ameriška strokovnjaka. Za kaj pravzaprav gre?
Najprej kratek odgovor na gornjo besednp igro. Pred mesecem dni so v vseh zahodnih listih objavili sliko atomske bombe, ki so jo Američani 6. avgusta 1945 vrgli na Hirošimo. Ta bomba je bila velika. Dolga je bila 3 metre, v premeru 71 centimetrov, tehtala pa je 4 tone. Danes na imajo a-tomske bombe, ki so neprimerno manjše (glej sliko). Pa še nekaj kar bo služilo k razlagi gornje besedne
llllllililiilllltlliillllllllliillliiillllllllllllllllliliiniiiiilllilllllMIlilllllIllllIilillllllltiliiliilllllliltl
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Kolektivna razstava v občinski galeriji
5ša razliko od one v Teatra Nuovo, je ta razstava pretežno figurativnega značaja, a mnogi slikarji razstavljajo tu kot tudi tam, kjer . so se figuralisti pri-lagojevali informalistom in ti tu sedaj prvim.
Toda pretesno razobešene slike vseh mogočih formatov in izraznih načinov u-činkujejo tu trpinčeno, kot trudne pevke. Izjemo delata morda Sormanijeva «Kraška vas», ki je prepričevalno zvesto naslikana in pa Colonijevo ((Požgano polje«, ki pa izstopa tudi zaradi visokega formata. Bolj vidna, po posebni barvitosti, je Je Antonijeva «Sova v noči». Poleg sicer luči polne Da-neove slike, se tokrat bolje predstavlja njegov manj znani brat Renato v učinkovito uravnovešenem delu «Mandracchio». Castelreggio pa se skuša preriti do naše pozornosti z žarečo ‘Ladjo# dobre površinske obdelave. Nenavadno sveže se nam predstavlja starejši Tiziana Perizzi v akvarelu velemestne uhce. Da je pa Rosigna-nova, impresionistična k.ra~ jina dobra, o tem ni dvoma. Za vsakega pa res ni Cliersiclojeva slika, oz. z marcem reliefno obdelana deska skope barvitosti, kakor tudi ne Caraianino malo olje ((Slika«, nekakšna ogromna povečava zelenkastega nečesa.
Iz tega nemega boja za nako naklonjenost občutimo
morda bolje še Trojanis Emo in čar Samuelove pokrajine, neupoštevajoč seveda izjemnost položaja slike, ki jo ima lreneo v izložbenem oknu in pa dejstvo, da so nam nekateri resnejši mojstri že znani v boljših izdajah.
Kaj pa Slovenci? Seveda ne manjkata tu Spacal z že znano ((Kovačevo hišo» v barvnem tisku, niti ne Černigoj s svežo tempero bar-kovljanske krpičasto naslikane riviere. Černe razstavlja ženski torzo, toda v risbi z ogljem, mladi Palčič pa ekspresionistično dognano grafiko ((Ciganski voz«. Verjetno nas bi tu še najbolje zastopal Lukežič, ki ga pa ni.
Oddelek grafik učinkuje celoviteje radi barvne eno-tonske enotnosti, kjer se u-veljavlja le izrazna moč črte in senc. Fo svoji obdelavi in zamisli so zanimive: Ric-cobonina «Železnica«, Zilli-jeve «Barke« ter Morettijeva risba brez naslova, dozdeven dvoboj spektralnih mačkov. Pa še seveda res intimno občutene ((Božične stojnice« De Franceschija.
V splošnem vpliva razstava kričeče sejmsko, skoro z geslom uZa vsakogar in za vsako ceno«. A s cenami ni tako, ker nekateri mladi skušajo s pretirano visoko ceno ustvarjati videz visoke umetniške ravni. Rezultat? Prazniki so za nami, kupčije pa niti ene.
MILKO BAMBIČ
igre. Med Sovjetsko zvezo in ZDA ter Anglijo že več let traja tako imenovano ‘atomsko premirje#, ker so se vlade teh dežel obvezale, da do nadaljnjega ne bodo delale atomskih poizkusov. Ce bi pred desetimi leti na primer Američani imeli atomsko bombo, kakršne izdelujejo danes, in hkrati rakete, s kakršnimi razpolagajo danes, bi mogli uresničiti načrt, točneje poizkus, ki bi bil z znanstvenega vidika vsekakor izredno pomemben, ker bi ali potrdil ali zavrni' tezo, ki jo je postavil veliki znanstvenik Einstein, Trenutno Američani razpolagajo tako z raketo, kot tudi s primerno atomsko bombo, toda poizkusa ne morejo izvesti, ker jih veže sporazum o ‘atomskem premirju#.
Potemtakem bo držalo, da nekoč, torej pred leti, ko bi bili smeli napraviti poizkus, ga niso mogli, ker niso imeli primerne rakete, niti tako majhne atomske bombe, danes pa, ko imajo primerno raketo iji primerno majhno atomsko bombo, ga ne morejo iz že o-menjenih razlogov.
In kakšen naj bi bil ta poizkus?
Dva mlada vseučiliščna profesorja Softky z vseučilišča Stanford in Squire z kalifornijskega vseučilišča sta do podrobnosti pripravila načrt za atomski poizkus, ki naj bi dokončno rešil problem o brzini in obnašanju radijskih valov in žarčenj v vsemirju. Za kaj gre? Veliki Einstein je v svoji relativnostni teoriji postavil tezo, da so radijski in roentgenski valovi ali valovi «x», nadalje valovi «gama» ter svetlobni žarki v bistvu nekaj enakega, skratka ista stvar, ločijo na da se med seboj le po frekvenci. Radijski valovi, da imajo najnižje frekvence, žarki «gama» najvišje, vtem ko da so svetlobni žarki in žarki «X» nekje v sredini. Hkrati znanost pravi, da se vsi ti štirje elementi v prostoru premikajo z enako br-zino, in sicer s svetlobno brzino 300.000 km na sekundo.
Te trditve, ki jih znanost sprejema že kot dejstvo, so znanstveniki skušali tudi praktično preveriti. V nekaterih laboratorijih v ZDA in še posebno med poizkusi v Nevadi so znanstveniki skušali tudi konkretno preveriti, če je to res, toda vsa moderna tehnika ne zmore tako preciznih naprav in instrumentov, da bi omogočili preizkusiti, če že ome-
njena teza, ki jo znanost že priznava, drži ali ne. Potemtakem smo še vedno v območju hipoteze brez konkretnih dokazov. Ze omenjena znanstvenika pa sta pripravila vse potrebno za poizkus, ki bi na to vprašanje doončno odgovoril, in tudi ustrezne naprave, za ar sta porabila tri leta naporov in precejšnja finančna sredstva.
Kako bi ta poizkus izvedli? Atomsko bombo bi z raketo pognali kakih 150.000 km visoko in jo tu razstrelili. Brž ko bi raketa prispela na višino 150.000 km in tu eksplodirala, bi hkrati sprostila svetlobne žarke, žarke «gama» in žarke «X», poseben majhen radiooddaj-nik, ki bi bil vgrajen na konici rakete, pa bi oddal signale. Na Zemlji pa bi primerno pripravljeni aparati, ki so seveda dovolj precizni in občutljivi, ujeli te žarke in radijske valove ter hkrati merili morebitno razliko v času, ki so ga žarki «X», žarki «gama», svetlobni žarki in radijski valovi porabili na svoji poti od kraja eksplozije do Zemlje.
Ker bi bombe eksplodirale na višini 150.000 km od Zemlje, bi njeno eksplozijo videla polovica človeštva. Blesk eksplozije bi bil tako močan, da bi njegova svetloba bila nekoliko večja od svetlobe Severnice. Seveda bi se poizkus napravil ponoči in ob jasnem nebu.
Zakaj na tolikšni višini? Ker napravi svetloba v sekundi 300.000 km dolgo pot, bi svetloba eksplozije skupno z žarki «X», «gama» in z radijskimi valovi potrebovala od kraja eksplozije do Zemlje pol sekunde. To pa je za znanstvenike, ki razpolagajo z ustreznimi preciznimi napravami, dovolj, da ugotovijo morebitno razliko v brzini omenjenih štirih elementov. Ce bodo ta poičkus nekoč izvedli in bodo merilne naprave dale Einsteinu prav, bo to izrednega pomena. Toda če bi konkretno dokazali, da Ein-
iiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiitlHniiiiiimiiiimiiiitiiili
steinova trditev ne drži, torej če bi se v brzini žarkov «X», žarkov «gama», cvetlobnih žarkov ter radijskih valov našla le neznat-
na razlika, potem bo treba vse račune, ki so v zvezi z morebitnimi astronomskimi in astronavtičnimi načrti, popraviti.
VV
Tako velika je sedanja atomska bomba, ki predstavlja konico rakete
kar bi pomenilo v naših razmerah važen ukrep v napredno gospodarjenje. A na to, žal, vse premalo mislimo. Večkrat moderniziramo svoje gospodarstvo tako, da ga s tem resnično prav malo ali pa sploh ne utrjujemo. Lotimo s-r je enkrat gospodarjenja po že tolikokrat poudarjenem načelu, ki ga z besedo odobravamo. A beseda zaleže le če se spremeni v meso in postane dejanje. Sami pravimo in praksa nam vedno bolj potrjuje, da brez živine ne pridemo nikamor, se pravi, da pomeni to v naših razmerah tri vogle v kmetijstvu. Brez dobre izdatne krme ni uspešne reje. Za krmo, posebno še za dobro, pa so naše kmetije vsako leto pretežno v skrbeh. Pomagajo si z deteljo in okopavinami. A površilna polja je razmeroma majhna in je več kot toliko ne moremo porabiti za krmske rastline. Ce nam je za to, da ohranimo živino na sedanji višini, oziroma da število repov po možnosti pomnožimo — kar je težnja vsakega naprednega gospodarja — se moramo obrniti na senožeti in pašnike.
Kar je pripravnih boljših površin, naj se postopno čimbolj temeljito izboljšajo. Ce kosimo in pasemo na njih, ko jim nikdar ničesar ne damo, bodo izboljšani dajali letine, ki se jim bodo čudili dotični gospodarji in njih gospodinje, prvi zaradi nakošene količine, druge pri kravah-mlekaricah, zaradi večje količine in boljšega mleka. Kolikor, omenjenega travniškega in pašniške-ga sveta ni za izboljšanje, naj se pogozdi.
To je gospodarsko pravilo za naše kraško kmetovanje, ki se ne da odlašati. Cim prej se bomo tega lotili, tem prej bomo zvišali svoj osnovni kapital ah vrednost zemljišča in tem višje bodo obresti.
Ci bi tudi januar in februar ne bila primerna za poljska in vinogradniška dela, izkoristimo primerne dneve’ zi to izboljšanje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da spada k tem izboljševalnim ukrepom pridelovanje mešanca Tud to nam je tuje. Mogoče poznamo ime mešanec, ne poznamo pa ga v praksi, niti nismo še preizkusili njegovega učinka. To naravno gnojilo, spada k činiteljem modernega ali naprednega gospodarstva, ker je učinkovit gnojilni pripomoček, ki pomeni umno izkoriščanje rastlinskih, živalskih in drugih odpadkov, ki pretežno gre-uo po zlu. Pomeni pa tudi obogatiti' i zemljišča, ki ga z nj.m pognojimo. Ker tekom časa razpade v drobne delce, je najbolj pripraven za travnike (senožeti), in pašnike, ki jih obogati s sprstenino (humusom) in tako dvigne pridelek količinsko in kakovostno. Na ta način posredno pomaga to gnojilo ostalemu zemljišču, ker učinkovito nadomesti hlevski gnoj, ki ga lahko v večji količini namenimo polju in vinogradu.
J. F.
Soliotii, 7. januarju 19(il
Radio Trst A
Prejeli smo
RIVISTA Dl LETTERATURE MODERNE E COMPARATE.
Volume 13. Fascicoli 1—2. Giugno 1960. Šansoni. Fi-renze.
BOREC. Glasilo Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije .Letnik XII., številka 12. December 1960.
Ljubljana.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Današnja opravila bodo prijet, na in radostna. Samci bodo delali poročne načrte. Lažji prehodni glavobol.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Prihranite vaše moči za zelo težke naloge. Vaše sodbe naj bodo vedno premišljene. Zdravje zelo dobro.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne zapletite se v posel, ki zahteva preveč tveganja. Srečanja in spomini v zvezi z nekim potovanjem.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nepričakovano vam bo povrnjen posojeni denar. Mnogo obetajoče delovne pogodbe.
su
Izogibajte se obrekovalcev v vaši okolici.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Uspešni intelektualni navdihi. Izboljšanje odnosbv z bližnjimi in novejšimi prijatelji. Zdravje brez motenj.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nevarnost napak zaradi pozabljivosti in raztresenosti. Zaradi velikodušnosti boste imeli mnogo iskrenih prijate-
ljev.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zlahka se boste uveljavili. Vaša morala bo prešla od vznemirjenja k optimizmu. Nekoliko nervoznosti.
ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.) Opravka boste imeli z ljudmi brez predsodkov. Družinski član bo potreboval vaše tolažbe. Počivajte STRELEC (od 23. 11. do 20.
12.) Zaskrbljenost zaradi slabih poslovnih razmer. Delikatna naloga bo zahtevala mnogo diplomacije KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Ugodne jutranje možnosti. Ne bodite egoisti in ljubosumni. Ljubezensko pismo. Možnost zdravniške intervencije.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) Interesantne perspektive za bodočnost. Rešili boste težak moralni problem. Zdravje v razcvetu.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne obupajte če vam stvari ne uspevajo takoj. Potrebna bo lojalna obrazložitev odnosov z drago osebo. Zdravje odlično.
7.30. Jutranja glasba; 11.45: Vrtil.v-k — pisani odmevi na-s.h dni; 12.30:	Za vsakogar
nekai; 13.30: Dobrodošle! Plošče pivh v oddaji; 14.45; Mali ansrmt-li 15.30:	‘Reševanje#,
burka v enen dejanju; i Kavarniški koncert; 16.30: Avsenikov kvintet ‘Zadovoljni Kranjci#; 17.20: Pesem in p.e^, 18.00:	Radijska univerza —
Ivan Artač:	Razvoj Evrope;
18.15: Umetnost, književnost > prireditve, 18.30; Gian Batti-sta Prrgolesi: ‘Kruta nasprot-tja,» kantata z: glasova, godali tn čembalo; 19.20:	Zn
pevci; 20.00: Šport; 20.40: Vokalni kvintet ‘Zarja#; . 21.00: ‘Poslednja vožnja#, dramatizirana zgodba; nato Havvaiski motivi, 22.00: V ritmu in melodiji,
Trst
12.25:	‘Treija stran#; 14.15:
Sur toničn i koncert; 15.30: O-glej naspodnjem Furlanskem; 15 sO: Giaini Safred pri ma-rimbi.
Koper
7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00; Glasba za vas; 13.40: Pope kt in ritmi od tu in tam; 14.45:	Razni plesi v izvedbi
hollywocdskega simfoničnega orkestra; 15.10: Zabavna glasba; 15.30:	Domače popevke;
16.00: Dunajske melodije; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Tri interrnezzi J. Brahmsa; 17.00: Izperite vi — program s sodelovanjem poslušalcev; 17.40: Plesni koktail; 18.00:	Prenos
RL; 19 Ou Poje Betty Cisrtis; 19.30; Prenos RL; 22.15: Plesna gl isba
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 7 00:	Jutranje melodije; 9.00:
Ope etra glasba; 9.30:	Jutranji koncert; 11.30:	Program
lahkih pesmi; 12.00: Poje Marija Pariš; 12.30: Peppino Di Capri in Fausto Oigliano; 17.20: Najlepše strani italijanske ljudske glasbe; 17.40:	Jutriš-
nji šoortm dogodki; 18.25; Žrebanje loterij21.(0: ‘Čarobna piščal#; 21.15:	Radijska dra-
ma ‘Prekinitev za ismaj#; 23.05:	Poje Connie Francis;
23.15: Plesna glasba.
II. program
9.00. jut! i 'i; melodije; X1.00: Glasna za vas, ki delate; 14.00: Solist, z glasbo; 14.45: Parada orkestroi;	15.40:	Kratek
simioiničivi koncert; 16.15: Italijanske ljudske pesmi; 17.00: Banjo, kitar? m klavir; 17.30: Eno uro s pesmijo; 18.30: Pleši!.: z nam-, 20.30: Koncert o-perne glasbe; 21.45:	Večerna
glasba
III. program
17 0,, Sim.jiiije F. J. Hayd-na; 18.3u: Življenje in umetni,st A, Scarlattija; 19.15: Pravice žena v italijanski socialni u.editvi; 19.30: Renato Pa-rodi: Trio za	flavto, violino
in čela; 20.00:	Vsakovečernl
korcert; 21.00; Shakespeare: Hanle>, (ope'-a v treh dejanjih) glasba Mario Safred.
Slovenija
8.05: Glasna ob delu; 8.30: Liszove klavirske skladbe; 9.25: Iz polne torbe (Spored zabavne glasbe); 10.15:	Med
barokom im romantiko; 10.55: Glasbena rr.ecbgra; 11.00:	Po
Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializiram tehniki tvrdke
‘Radio TREViSAN
Vam iapotauljajo ta-kmšnto 'ntervencijo
svetu jazza; Ob prehodu v Novo leto; 11.50: Otroci izbirajo p!Sn.i,e; 12.00: Zvoki z gora — domači ansambli; 12.15: Kmeujsk, nasveti; 12.25:	Za-
baven opoldanski spored; 13.30; Lastovki v slovo... Narodne in ponarodele; 13. d0: Odlomki iz Smareglieve opere Istrska svatba; 14.20: Šport in športniki; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40: S knjižnega trga; 16.00: Zimsko sobotno popoldne; 16.2.6: Iz najnovejšega repertoaria Jugoto-nr-: 16.40: Zen'Ski pevski zbor France Prešeren iz Kranja; 17.45: Kvintet Jožeta Kambiča; 18.15: Bruno Bljelinski: Serenada za trobento, klavir, godala in tolkala: 18.35- Operetni zvoki; 20.00: «BPa je dobra šala#; 20.20: Michael Brett: Georgesu se zmerom kaj primeri; Smeh na sodišču; 21.00: ‘Poslušaj in povej nam#: 22.15: Od d ai a za naše izseljence; 23.05: Koncert plesnega orkestra RTV Ljubljana na Jesenicah TI
/ta/, televizija
13.00: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.50: Ljudje in knjige; 19.15; Zagonetke in tragedije zgodovine: 19.55:	Teden v svetu; 20.08:
ObRčje problemov: 20 30: Dnevnik:	21 15:	Trode.Unka	«Joe
Rdeči#; na koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
Beograd 18.00: Otroška predstava; 18.45: Serijski film ‘Nevarnost je moj poklic#; 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20:... rezerviran čas; 20.30: Pol ure s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 21.00:	Novoletni
košarkarski turnir ASK 0!ym-pie. — Prenos tekme Honved (Budimpešta); Crvena zvezda Beogradi — z Gospodarskega razstavišča; po tekmi Willy — Film iz serije Cannonball.
Ali veš, da...
— dii je na Novega leta dan v New Yorku izgubilo življenje pri prometnih nesrečah 338 oseb, kar je najmanjše število od leta 1953, ko je umrlo zaradi prometnih nesieč «samo» 317 oseb. Zaradi drugih nezgod je i-stega dne umrlo še 144 oseb, skupno toraj 482 oseb;
**#
— do sr pri regulaciji Mure naleteli avstrijski delavci v globini 15 m na štiri zoglenela dobro ohranjena tru. pla jelenov. Sodijo, da so jeleni utonili pri prehodu čez reko pred približno tisoč leti. Voda je naplavila na trupla zemljo in jih tako ohranila vse do naših dni;
* * *
— da so v Kanadi preizkusili svojevrstni stroj, s katerim bodo poslej lažje in hitreje odstranjevali sneg z ulic. S svojimi 11 grelci, ki de ujejo na zemeljski plin, bo lahko stroj baje stopil 127 ton snega na minuto;
* * *
— da so v Vzhodni Nemčiji preimenovali mestece Guben na nemško — poljski meji, kjer se je rodil prvi predsednik DR Nemčije Vilhelm Pieck v ‘Mesto Wilhelma Fiecka — Guben#. Tako so sklenili ob -58. rojstnem dnevu predsednika Piec-ka, ki je lani umrl;
* * *
— da se v Leningradu pripravlja odhod sedme sovjetske antarktične ekspedicije. Piva sovjetska ekspedicija je stopila na ešesti kontinent» 5 jan. 1956. Sovjetski znanstveniki so vnesli v karte tega ledenega kontinenta nad 200 dotlej neznanih otokov, zalivov in grebenov. Posebna vozila sovjetskih ekspedicij so prevozila po Antarktiki nad 20.000 km.;
***
— da Charliju Chaplinu zelo ugaja Hruščev, Znani filmski umetnik je izjavil, da ga je Hrusčev med svojim bivanjem v Angliji o-svojil s svojim smislom za humor in s svojim dobrohotnim značajem. Dejal je: ‘Všeč so mi ljudje, ki se smejejo kot on in zaupanje imam v njih.# Baje namerava tudi svojo starejšo hčerko poslati v baletni tečaj v gledališče ‘Bolšoj# v Moskvi;
***
— du se Rossellini in Derg-mu nora se vedno tozttrla pred sodišči zarudi nadzorstva nad otroci in da je Rossellini pred sodiščem o Pt tizu trdil, da otroci, če bi žittu z materjo, «ne bi imeli primerne moralne vzgoje, ker je mati poročena s švedski,a protestantom«... Lepa kristjanska morala, kaj ne,-
* * #
— da je znani malajski pisatelj Duraj Radža Singam pn-d kratsim končal antologijo Gandhijevega humorja. Več kot trideset let je proučeval in zbiral gradivo ter vključeval tudi izrezke in časnikov, da bi zvedel vse o Gandhijevem humorju. Knjiga bo imela 500 strani;
# # #
— da sta medtem, ko so ZDA. prekini'e odnose s Kubo, škets! a brata 1' argusson skohiponirala opereto na temo «barbud.,ov». Opereta je baje imela v Glasgowu velik uspeh. Naslov operete je «Iz ledno starje«. Baje imata pripravljeno tudi petminutno nadaljevanje, n i ptiilo na Kubi do ‘sprememb#;
* * *
— da je skupini sovjetskih učen,ako\ uspelo s pomočjo elekironskih možganov p:o-dieti v tajno* jezika star.n-ske srednjeameriške civ li-zacije Mayi. Ta narod je ta-knt kot nk:x dosegel visoko civilizacije pred mno.j.i-m' stoletji še pred pojavom evropske civilizacije. To jun je -uspelo na podlagi madridskega in dresdenskega ro o-pisa Maya, katerih znake so prej spremenili v številke in formule;
# # #
— dr je v Ne m Yorku začelo polet okrog sveta posebno velikansko letalo o-prenljeno z napravami za zv ze. Z njim bodo preizkusili sistem mednarodnih obveščevalnih zvez, ki bi lahko b i uporaoijen v prime-iu naravnih katastrof na izoliranih področjih sveta;
#*#
— da je na Dunaju umrl
v 74. letu starosti eden naj-bt ij znan’h fi/ikov na svetu, nosilne Nobelove nagrade dr. Ervin Schroedinger. Najvišje priznanje je dobil 1. 193-3 za svojo teorijo o mehaniki valov, ki je pomenila pomembna prispevek za razvoj mederne teoretične fizike;
# # #
— da je znani kanadski picni-t Gl m Gculd tožil znano ameriško tovarno glasbil za JOO.i/t/ti dolarjev odšod-rune, ker mu je ob njegovem obisku v tovarni neki njiu predstavnik tako močno sLsml roko prt pozdravu, da dalj časa ni mogel igrati...;
* * *
— da bo do sredine letoš-nj a leta odprt predor pod Lj-ubljem, ki bo znatno olajšal in pospešil promet med A-strijo >n Jugoslavijo. Za nadaljevanje prebijanja ljubeljskega prodora z avstrij-sae strini je avstrijsko ministrstvo za trgovino in obnovo odobrilo 50 milijonov šilingov;
# * *
— da ro za gradnjo novega hotela v Postojni, ki bo stal na Titovem trgu, že o-doorena investicijska sredstva v znesku 150 milijonov dinarjev. Hotel bo imel 88 lez.šč in več kot 200 sedežev v restavraciji in na verandi. Graditi ga bodo začeli že letos, gradnja pa bo trajaia tri leta;
i
Vieme včeraj: najvišja temperatura 6.8, najnižja 3.6, ob 19, uri 6.2, zračni tlak 1017.2 pada veter jugovzhodn.k 4 km, vlage 77 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10.8 stopinje.
Trza§
n evnik
Danes, SOBOTA, 7. Januarja
Zdravko
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 22.09 in zatone ob 10 *3
Jutri, NEDELJA, ». Januarja Maks
Ob razpravi Acegatovega proračuna
Uravnovešenje proračuna sloni na negospodarskih osnovah
Da bi izravnali izdatke z dohodki so odložili razne nujne stroške in plačevanje dolgov
Na prihodnjih sejah tržaške-! ga občinskega sveta se bo na-■ daljevala razprava o proračunu podjetja Acegat za leto 1960. Pri tem je treba takoj poudariti, da občinski svet pravzaprav ne odobri tega proračuna, marveč ima samo pravico dajati predloge, ki jih upravna komisija in ravnateljstvo Acegata lahko upoštevata, ali pa tudi ne. Vsekakor pa imajo ti predlogi svojo važnost zlasti s stališča bodoče proračunske in s tem gospodarske politike podjetja, j V svojem poročilu o prora-I čunu je odbornik inž. Visin-tin poudaril, da je proračun Acegata že od leta 1957 dalje uravnovešen. Stvar bi bila razveseljiva, če ne bi bila le navidezna. Proračun so namreč uravnovesili z odložitvijo izdatkov in nekaterih nujnih del za obnovitev naprav na prihodnja leta, kar se bo kasneje nedvomno maščevalo. Pozabiti namreč tudi ne smemo, da so v letih 1954-1958 skrčili vsoto, ki bi jo morali določiti za amortizacijski sklad, za 1 milijardo in 100 milijonov lir, kar dejansko pomeni prav toliko pasive. Takšno odlaganje amortizacije in nujnih izdatkov na kasnejši čas pa se ne more imenovati zdrava gospodarska in finančna politika.
Iz proračuna se tudi vidi, da se je v preteklem letu znišala potrošnja plina, vode in elektrike, po drugi strani pa se je skrčilo tudi število potnikov na Acegatovih progah. To vsekakor ni spodbujajoče, marveč kaže na gospodarsko nazadovanje mesta sploh. Nadaljnji znak nepo-i voljnega položaja je naraščanje pasivnih obresti. Vse to vodi v slepo ulico, iz katerei ni izhoda, oziroma je izhod, ampak v škodo potrošnikov. Ze ravnateljevo poročilo posredno namiguje na tak iz-( hod, to je na zvišanje tarif, saj drugače ni mogoče kriti primanjkljaja. Ravnatelj inž. De Mottoni namreč na končuj svojega poročila ugotavlja, da/ sta zaželeno okrepitev proizj vodnje podjetja in vzpostavitev normalnega finančnega položaja odvisna od možnosti, da se bodo lahko krila more-
bitna prihodnja bremena z u-streznimi poviški dohodkov. Ravnatelj sicer pravi, da se ti dohodki pričakujejo od bodočega izboljšanja splošnega gospodarskega položaja, toda to izboljšanje je še «golob na strehi», medtem, ko «ni v roki niti vrabca*. Ce bodo torej nadaljevali po isti poti, nas bodo nekega dne zopet presenetili s predlogi za povišanje tarif vseh uslug podjetja. Ravnateljeve besede pa so na vsak način že priprava na to. Res je sicer, da se je število osebja znižalo od 2.420 v letu 1958 na 1958, to je za 462 enot, toda to osebje vedno več stane, kakor so tudi dragi elektronski računski stroji, ki so ga delno nadomestili. Kot nam proračun kaže, pa so se izdatki za upravo in ravnateljstvo celo povišali od 670 na 694 milijonov. Končno tudi ne smemo pozabiti na e-lektrično podjetje SADE, ki že mnogo let zahteva višje cene za dobavljeni tok, kar ne bo le povečalo bremena na razdeljevanje toka, marveč tudi na druge usluge, kot so plin in voda, za katerih proizvodnjo oziroma razdeljevanje se tok uporablja.
Kot smo že svoj čas pisali, znašajo predvideni dohodki in izdatki 7 milijard, 533 milijonov 225.000 lir. Za dobavo e-lektrike je predvidenih 1 milijarda 987.660.000 lir izdatkov 2.698.840.000 lir dohodkov, kar pomeni 711.180.000 lir čistega dobička; za plin je 1 milijarda 103.240.000 lir izdatkov in 1.295.980.000 lir dohodkov, s 192.740.000 lirami prebitka; za vodo 876.330.000 lir izdatkov in 963.525.000 dohodkov ter 87.195.000 lir prebitka; za mestno prevozno službo pa 3,565.995.000 lir izdatkov in 2 milijardi 574.880.000 lir dohodkov, kar pomeni, da je kar 991.115.000, to je skoraj milijardo lir primanjkljaja. Kot vidimo, je torej prevozna služba hudo pasivna in se krije s prebitki od vode, plina in elektrike. Toda kako dolgo se bo to še lahko dogajalo? Ravnateljstvo sicer pripisuje več kot polovico tega primanjkljaja raznim popustom in • zastonjkarjem* (policistom itd.), toda te ugodnosti se ne
niiiiiiiiitinttiMiiinfiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiinmitiiiiiiiiinitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiMniiii
Podatki trgovinske zbornice za november
Znižanje prodaje tobaka Povečanje potrošnje mesa
Znižala se je tudi potrošnja rib, sadja in zelenjave
Poročali smo že o nekaterih zanimivih podatkih, ki jih je objavila tržaška trgovinska zbornica za november in ki se nanašajo na gospodarski ter socialni položaj tržaškega področja. Med drugima podatki so tudi nekateri, ki se nanašajo na osebno potrošnjo in na njeno gibanje. Podatki niso kompletni, ker trgovinska zbornica ter drugi tržaški u-Tadi ne razpolagajo s številka, mi, ki bi se nanašale na celotno potrošnjo in ugotavlja-jjo samo potrošnjo nekaterih redkih vrst potrošnega blaga. jV praksi tako opazujejo in objavljajo podatke o gibanju prodaje monopolnih predmetov (sol in tobak), mesa, ki gre skozi tržaško klavnico, rib (občinska tržnica na debelo) in zelenjave ter sadja (občinska tržnica na debelo).
Potrošnja tobaka se je v novembru ponovno znižala in so prodali 33.196 kg tobaka ter tobačnih izdelkov ter 14,7 odst. manj kot oktobra in 0,9 odst. manj kot novembra. V prvih enajstih mesecih so prodali 401.124 kg tobaka in torej za 2,1 odst, manj kot v istem
'primorski dnevnik
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRU2NICA GORICA
Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — V naprej
četrtjetnalSOO lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 40 din, mesečno 300 din — Nedeljska: letno 1920 din polletno 960, četrtletno 480 din — Poštni te koči račun; Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči lačun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT, Trst
razdobju 1959. leta, ko so prodali 409.816 kg tobaka in tobačnih izdelkov. Kje tiče razlogi za znižano potrošnjo tobaka, ni povsem lahko ugotoviti, ker je trditev, da se tihotapi iz obmejnih jugoslovanskih področij površen ter nepripričljiv. Statistika o obmejnih prehodih namreč govori, da se prehodi s pro-pustnicami niso občutno povečali, saj so lani zabeležili 5,998.900 prehodov z obmejnimi propustnicami, medtem ko so 1959. leta 5 milijonov 88 tisoč prehodov. Povrh je treba tudi upoštevati, da je bilo lani nadzorstvo na blokih prav glede cigaret zaostreno.
Značilno je tudi, da se je lani povečala potrošnja mesa in so po podatkih tržaškega občinskega trošarinskega urada ugotovili, da so Tržačani pojedli novembra 11.324 stotov mesa in torej za 4.4 odst. več kot novembra 1959. Ce pa pogledamo potrošnjo prvih enajstih mesecev ugotovimo, da je znašala 120.708 stotov in je bila za 13,3 odst. višja kot v prvih enajstih mesecih 1959. leta.
Znižala pa se je potrošnja rib, rakov in mehkužcev, ki so jih prebivalci področja pojedli novembra 2.514 stotov (novembra 1959. leta 2.479 sto. tov). V prvih enajstih mesecih je dosegla potrošnja rib, rakov in mehkužcev 31.851 sto. tov in je bila za 3,1 odst. nižja kot v razdobju januar-no-vember 1959, ko je znašala 32.857 stotov.
Prav tako se je lani znižala — pa čeprav v odstotkih le malo — potrošnja sadja in zelenjave. Novembra so tako pripeljali na tržaško občinsko tržnico s sadjem in zelenjavo 19.940 stotov zelenjave inj 21.676 Stotov sadja, medten* ko so novembra 1959. leta 19.472 odnosno 16.936. V raz<-dobju januar-november 1960 so pripeljali 250.547 stotov zelenjave in 229.768 stotov sacj-ja, medtem ko so v razdobju januar-november 1960 prip*-ljali 252.431 stotov zelenjave in 238.812 stotov sadja.
morejo odpraviti in je torej nemogoče pričakovati, kako bi se zmanjšal ta primanjkljaj.
To je le nekaj splošnih u-gotovitev glede proračuna, a že iz njih se vidi, da položaj ni rožnat.
 «»--------
Prva volilna zborovanja Občinske demokratične liste repentaborske občine
Pred obiskom tržaške trgovinske ibornite
v Ljubljani,	Pragi
Težave za sestavo direktne železni-
ške tarife Madžarska-Trst-prekomorje
Včeraj popoldne so bila v repentaborski občini tri volilna zborovanja, ki jih je priredila Občinska demokratična lista. Prvo zborovanje je bilo v Velikem Repnu, kjer so govorili nosilec liste in župan Jože Bizjak, potem Veljko Gu. štin, za njim Marina Bernetič in končno dr. Jože Dekleva.
Za tem je bilo zborovanje še na Colu in končno še pri Fernetičih. Daljše poročilo o teh zborovanjih bomo objavili v naši jutrišnji številki.
V Budimpešti so od 12. do 23. decembra predstavniki železniških uprav Madžarske, Jugoslavije, Italije in Avstrije nadaljevali z delom za zestavo direktne tarife Madžarska-Trst-prekomorje. Sestavljanje te tarife se je zapletlo, ker je avstrijska železniška uprava povišala svoje železniške tarife in ker bo jugoslovanska železniška uprava izpremenila svoj tarifni železniški sistem. Zato se bodo ponovno sestali na Dunaju od 13. do 27. januar a železniški predstavniki omenjenih držav. Pričakujejo, da bo lahko stopila nova tarifa v veljavo 1. marca, v kolikor bodo seveda pravočasno znane nove jugoslovanske železniške tarife,
V posredni zvezi s temi železniškimi vprašanji, od rešitve katerih je v znatni meri odvisen pristaniški promet, so tudi predvideni obiski predsednika in drugih članov tržaške trgovinske zbornice v Ljubljani, Pragi in Budimpešti. Pričakujejo, da se bosta danes dopoldne vrnila iz Rima predsednia in generalni tajnik tržaške trgovinske zbornice, ki sta se tam zadržala dva dni. Razgovori so se nedvomno nanašali na . številna vprašanja, ki bodo prišla na dnevni red teh obiskov.
Tako se čuje, da bodo med
obiskom pri trgovinski zbornici Slovenije v Ljubljani govorili tudi o pristanišču in turizmu, poleg vprašanj avtonomnega računa, cestnih zvez n električnih central, ki s-no jih v našem listu že nav;	češkoslovaški presto’	raji
pa bo na dnevnem	>nu-
vitev pogodbe za tr. CSR skozi tržaški pristanišč m *e predvideva, da bo nova pogodba ugodnejša in bo predvidem znatno več prometa. Takoj za tem bo prišlo do podobnih pogajanj v Budimpešti, saj se predvideva zalključitev podobne pogodbe.
Praznovanje dneva matere in otroka
Razdelitev nagrad in paketov otrokom in zaslužnim materam
Osrednja prireditev je bila včeraj dopoldne v mali dvorani gledališča Verdi, kjer so bili prisotni najvišji predstavniki oblasti
Sporočilo bivšim političnim deportirancem v nemških taboriščih
Zveza partizanov Tržaškega ozemlja vabi vse bivše politične deportirance in svojce umrlih ali izginulih v nemških koncentracijskih taboriščih, naj se zglasijo na sedežu zveze v Ulici Montecchi 6-111. nad. v delavnikih od 15. do 18. ure, razen v sobotah, glede važnih sporočil.
■lunini ii m m iniiiiiiiiiiiii mu tunini u iii ii iiiiiniiiii ii Minimumu m mi n umi m umi n m niiiiiiiiiuii n mulim m m iimmim lunin lunin um
Včerajšnje obdarovanje otrok in redarjev v okolici in v mestu
Največ zavojev je razdelila pokrajinska uprava - Mnogo daril so dobili mestni redarji - Današnje in jutrišnje razdeljevanje darilnih zavojev
Včeraj je pokrajinska uprava v okviru dneva matere in otroka obdarila nekaj desetin otrok tudi v okoliških občinah. Ob 11.30 je bila kratka in preprosta ceremonija v sejni dvorani devinsko-nabre-žinske občine, kateri je prisostvoval pokrajinski odbornik dr. Corberi. Gosta je pozdravil v odsotnosti župana Furlana občinski odbornik Ado Vižintin, ki je v kratkem nagovoru poudaril povezanost občine in pokrajine pri akciji za zaščito socialno ogroženih oseb. Odbornik Corberi se je na kratko zahvalil občinskemu predstavniku ter takoj na-začel deliti darila
J
O Izšla je šesta številka ((Statističnega biltena Tržaškega o-zemlja#, ki ga izdaja urad 2a statistiko, popise in proučevanja vladnega generalnega komisariata. Poleg običajnih podatkov o piebivalstvu, zdravstvu, sodstvu, delu, industriji, prj-metu, kreditu in trgovini prinaša bilten tudi v posebnem dodatku podrobne podatke o obračunih tržaške, goriške in videmske pokrajine in njih občin. V posebnem dodatku 30 objavljeni tudi rezultati upravnih volitev 6. novembra 1960.
V sejni dvorani se je bilo zbralo okoli dvajset oseb, bodisi otrok, kakor tudi odraslih. V nabrežingki občini so razdelili namreč ' 21 darilnih zavojev, in sicer nezakonskim otrokom do 15. leta starosti. Nekateri so prišli na županstvo sami, drugi v spremstvu mater, zelo majhni pa so ostali doma. Darila, ki so bila r.jim namenjena, so seveda sprejele matere ali sorodniki.
Obdarovani so bili naslednji otroci: Flavio Antoni iz Praprota 1, Ennio Pirelli iz Ses-ljana, Nevio Legiša iz Mav-hinj, Lucijan Filipčič iz Na-brežine-Kamnolomi 53, Branko Gabrovec iz Nabrežine-Po-staja 66, Alessandro Ridolfi iz Nabrežine-Kamnolomi 44, Rcdolfo Teodolini iz Nabreži-ne-Postaja 74-A, Josip Pertot iz Nabrežine-Kamnolomi 25-F, Giuseppe Pellaschier iz Štiva-na 158, Bruna Ridolfi iz Nabrežine-Kamnolomi 44, Ema Ukmar iz Nabrežine-Postaja 33, Patricija Legiša iz Mavhinj 51, Vesna Gabrovec iz Nabre-žine-Postaja 66, Rubina Kobal iz Nabrežine-Kamnolomi 23, Maria Rossi iz Nabrežine-Postaja 65, Sonja Legiša iz Mavhinj 56, Lidija Filipčič iz Nabrežine-Kamnolomi 53, Gioia Pertot iz Nabrežine-Kamnolomi 25-F. Ivana Sirca iz Nabrežine 122, Maria Tomasini iz Devina 25-C in Nadja Ukmar iz Nabrežine-Postaja 33.
Vseh obdarovancev je bilo 21 in sicer 12 deklic in 9 dečkov.
Uro prej je isti pokrajinski odbornik obdaril 8 dečkov in deklic na županstvu dolinske občine. Ceremoniji obdaritve je prisostvoval župan Dušan Lovriha. Tudi v tem primeru je šlo za nezakonske otroke. Tako v Nabrežini kakor v Dolini so zavoji vsebovali slaščice, oblačila in igrače. V nekaterih primerih je bila vrednost zavojev precejšnja.
Veliko število darilnih zavojev so razdelili v mestu, hkrati pa so včeraj prejeli lepa darila tudi mestni redarji na raznih križiščih. Cele kope darov so bile nagrmadene zlasti na križiščih pri Portici di Chiozza, Ponte della Fabra, ter ulic Battisti in Rossetti. Pcleg avtomobilistov, motociklistov in skuteristov so obdarili mestne redarje vladni komisariat, občina, gasilci, Rdeči križ, Acegat, avtoiz-veščki in drugi. Razen potic, steklenic vina itd. so dobili redarji tudi večja in izdatnejša darila kot radioaparate in podobno.
Pokrajinska uprava je včeraj razdelila skupno 1315 darilnih zavojev. Obdarili so tudi otroke pripadnikov raznih oboroženih redov in gasilcev. Teh obdaritev so se poleg drugih udeležili vladni generalni komisar dr. Palamara, predsednik pokrajine dr. Delise, župan dr. Franzil, kvestor dr. Matarese ter zadevni poveljniki. V gasilskem domu so ob 10. uri obdarili otroke gasilcev ter pripravili tudi zakuske navzočim gostom, v dvorani »Supercinema* so razile: lili 150 darilnih zavojev otro-kom karabinjerjev, v vojašni* ci «Be'emo» 1200 zavojev otrokom civilnih policistov, v Avditoriju 283 zavojev otrokom i
m
Razdeljevanje darilnih zavojev otrckom finančnih stražnikov
agentov javne varnosti, v kinu «Cristallo» pa otrokom fi-nancarjev. Otroke svojih u-službencev so obdarile tudi Delavske zadruge. Danes bodo v Avditoriju obdarili 470 o-trok uslužbencev vladnega generalnega komisariata, jutri pa 192 otrok uslužbencev Združenih bolnišnic v kinu • Cristallo*.
-«»-
pot
Antona Premruja
Srčni infart je v moški dobi prekinil Ijenja komaj 52 let Antonu Premruju ki zlasti Sentjakobčani
najlepši nit živ-staremu smo ga poznali
pod imenom Toni. Včeraj dopoldne smo pa v velikem številu spremili na zadnji poti in pri tem izrazili sožalje hudo prizadeti ženi in hčerki, ki sta ostali brez rednika.
Pokojni Anton Premru je bil vedno zaveden Slovenec, kar je dokazal zlasti v času narodnoosvobodilne borbe, ko se je p svojem rojstnem Razdrtem povezal z osvobodilno fronto in nato nadaljeval svoje delo leta 1943 t> Trstu. Po osvoboditvi smo ga videli vedno v prvih vrstah naprednega gibanja, pel je skupaj s can-karjevci in do zadnjega diha je bil pristaš napredne miselnosti.
Vest o njegovi smrti se je kot blisk razširila po Sv. Jakobu in okolici, kjer je bil pokojnik zelo dobro znan, spoštovan in priljubljen.
Ohranili ga bomo v traj-
nem spominu, njegovi žalujo■ či soprogi in hčerki pa izrekamo naše najgloblje sožalje.
——«»------
Solidarnostno pismo z alžirskim ljudstvom
Kakor po vsej Italiji, so včeraj tudi v Trstu praznovali 23. dan matere in otroka. Ob tej priliki so obdarovali zaslužne in potrebne matere in vzgojiteljice ter pridne in potrebne otroke ter sirote. Osrednja prireditev je bila dopoldne v mali dvorani gledališča Verdi, ki je bila nabito polna otrok in njihovih mater. Udeležili pa so se je predstavniki najvišjih civilnih in vojaških oblasti, zastopnik vladnega generalnega komisarja, predstavnik občine, pokrajinski predsednik dr. D*-lise, ki je tudi razdelil pakete pokrajinske uprave itd. Ta ceremonija je bila obenem tudi uvod k otvoritvi nove otroške posvetovalnice, ki jo bodo J prihodnjih dneh odprli v Ulici Caboro. Tako bo sedaj v tržaški pokrajini skupno 22 otroških posvetovalnic, od katerih kar 14 v tržaški občini. V primerjavi s prebivalstvom na-ša pokrajina prednjači pred vsemi italijanskimi pokrajinami glede števila otroških posvetovalnic. To pa pozna tudi pri umrljivosti otrok, ki znaša na našem področju 25 od tisoč, medtem ko je povprečje v drugih italijanskih pokrajinah 49 od tisoč. K temu seveda prispeva marljivost in zavednost mater, ki v velikem številu obiskujejo omenjene posvetovalnice. Omeniti moramo, da so vsaka zdravniška oskrba, oziroma nasveti materam in pregled otrok, brezplačni.
Komisar tržaške federacije ustanove ONMI prof. Romano je pred razdeljevanjem nagrad in paketov v kratkem nagovoru omenil pomen proslave dneva matere in otroka in pri tem poudaril veliko važnost in odgovornost, ki jo imajo matere do svoje družine in s tem de vse skupnosti. Materinska vzgoja in skrb za otroke so tembolj važni či-nitelji v današnji dobi, ko preti enotnosti družine toliko nevarnosti. Omenil je da letošnja proslava sovpada v stoletnico združitve Italije in je pri tem podrčrtal, da pomeni enotnost družine tul: enotnost domovine.
Nato so razdelili denarne n> grade in darilne pakete v skupni vrednosti približno 600.000 lir. V darilnih paketih so bili predvsem koristni predmeti, oblačila in igrače. Med drugim so razdelili 10 denarnih nagrad po 5.000 lir najbolj zaslužnim materam in vzgojiteljicam. Te nagrade so dobile:	Ildegarda
Buckhofer iz Ulice delle Cave št. 12, Ada Dobrinja z Vrdeie št. 1771, Argia Fakin iz .Ulice Margherita 4, Italia Lorenzi :: Ul. S. Michele 24, Jolanda Valič z Opčin - Narodna ulica 142. Bruna Marcovigi, Monte Fia-scone 14, Vittoria Vecchiato iz Ul. D. Chiesa 48, Maria Cie-menti iz Ul. Tartini 12, Cristi-na Zuliani iz Nabrežine 24 m Giulia Ferzulli iz Ulice Croce-fisso 4.	...
Nagrade po 3.000 lir je dobilo 28 mater, ki so skrbno gojile svoje otroke in sledile nasvetom pediatrov. Denarne nagrade po 3.000 lir materam, so razdelili 21 v Trstu, 1 v zgoniški občini, 3 v nabrežin-
Predstavnica ONMI poklanja darilnj zavoj prvi včerajšnji novorojenčki Marini Steffe
ski, 1 v dolinski in 2 v milj-ski občini.
Razdelili so 186 darilnih paketov zaslužnim materam, n sicer 128 v Trstu, 3 v zgoniški občini, 3 repentaborski, 28 v nabrežinski, 11 v dolinski In 13 v miljski.
Razen tega so razdelili 73 paketov potrebnim otrokom, ki so v raznih zavodih, 50 paketov pa otrokom, za katere skrbi pokrajinska uprava.
Imenovanje komisarja in komisije bolniške blagajne trgovcev
Z dekretom prefekture je bil imenovan izredni komisar za Pokrajinsko bolniško blagajno trgovcev. Za komisarja je prefekt imenoval dr. Marcella Cor-dovada. Istočasno je bila imenovana tudi posvetovalna komisija, ki jo sestavljajo: Giuseppe Fioretto, Mario Bonifacij, Giovanni Montini, inž. Er-nesto Avanzo, dr. Angelo Giu-ričin in dr. Antonio Della Santa.
Komisijo bo komisar sklical na ustanovno zasedanje v ponedeljek 9. t. m. ob 17.30 na trgovinski zbornici.
Prefektura je pri imenovanju te komisije ponovno prezrla slovenske trgovce, saj ni niti poklicala na posvet njih predstavništvo (kot to predvideva zakon) in nj v komisijo imenovan niti Slovenec, kot bi 'o moralo biti po določilih londonskega sporazuma o «pravičnem zastopstvu« v vseh javnih usta. novah in komisijah.
——«»------
Obvestilo
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja vabi člane
Trinajst tržaškin mladincev ram je poslalo včeraj skupno izjavo, v kateri obravnavajo vprašanje osvoboditve Alžirije izpod francoskega imperializma ter zavzemajo v tej zvezi svoje stališče.
Podpisani mladinci poudarjajo v svoji izjavi, da pomenijo metode, ki jih uporabljajo francoski kolonialisti v Alžiriji oživljanje nacističnih metod uničevanja tujerodnih ljudstev. Nadalje menijo, da francosko ljudstvo ne odobrava alžirske vojne, čeprav mora prenašati vse njene posledice. Odgovornost za to vojno pada izključno na ramena francoskega kapitalističnega imperializma.
Podpisniki izjave izražajo nato še svojo solidarnost z alžirskim ljudstvom, ki se bori za svobodo, ter s podpisniki izjave 121 francoskih javnih delavcev.
Na koncu svoje izjave, zahtevajo podpisani mladinci, da bi italijanska vlada zapustila svoje dosedanje stališče podpiranja politike francoske vlade ter podprla zahteve Osvobodilne fronte alžirskega naroda. V tem duhu bi moralo priti čimprej do referenduma ki naj da možnost al-ž:rskemu ljudstvu, da bo moglo res svobodno odločati o bodočnosti svoje domovine.
Enoletno delovanje policije na motornih čolnih
22 reševanj na morju 18 čolnov rešenih
V preteklem letu je osebje tržaške kvesture, ki je dodeljeno službi na motornih čolnih, izvršilo 22 reševanj na morju, našlo je dva utopljenca in rešilo 18 čolnov, ki jih je odnašalo morje.
Pred Brestovim rtičem so 12. maja rešili ribiški čoln, k.aterega lastnik Armido Ron di je prej padel v morje in utonil, 15. maja so našli veslaški čoln pri Sv. Roku; 2. junija so rešili v Miljskem zalivu motorni čoln, na katerem je bil lastnik Giuseppe Depa-se, ki ga je odnašalo morje. Naslednjega dne so na zahtevo zaskrbljenih svojcev začeli iskati dr. Fulvia Ettoreja, ki se je prejšnji dan odpeljal z jadrnico in se ni pravočasno vrnil. Po dolgem iskanju so ga našli vsega izmučenega precej daleč od našega mesta. Med jadralno regato v Miljskem zalivu 9. junija so rešili pet oseb in tri jadrnice, ki so se bile prevrnile. Naslednjega dne je izvidniški
Kopa za-ojev lu diugin daril, kj so jih šulerji in ra/na podjeja podarili mesnima redarjem na križišču Portiu di Chiozza
čoln policije rešil blizu por-tiča v Cedasu čoln, ki se je bil prevrnil na razburkanem merju in na katerem sta bila 43-!etni Giorgio Bonifacio in njegov 14-letni nečak Paolo Constantini. Blizu Sesljana je izvidniški motorni čoln policije 17. julija pripeljal v por-tio motorni čoln, ki se je bil pokvaril in na katerem sta bila 44-letni Pietro Sussi in njegov sin. Istega dne so rešili iz nevarnosti dva čolna iz plastike, na katerih so bili inozemski turisti.
Pred glavno ribarnico so 5. avgusta potegnili iz morja 53-letno Romano Pirec, ki je padla v morje in bi kmalu utonila. Pred devinskim gradom je nevihta zajela na morju jadrnico, na kateri so bili 26-letni Renzo Marcuzzi, 21-letni Armando Grundner, 26-letni Sergio Tomasin in 20-letna Teresa Priamo. Ker se z jadrnico niso mogli približati obali, so jo zapustili in priplavali na Dantejev čir, od koder jih je rešil policijski lividniški čoln. Nekaj dni pozneje so rešili norveškega pomorščaka Olavhaliera Raker-ja, ki je padel v morje. Na-Siednjega dne so rešili pred Miramarskim gradom nemško državljanko Lieselotte Waid-ner, ki se je spustila predaleč ir. se je tako utrudila, da se n. mogla več vrniti na kopno.
Pred kopališčem v Miljah je 20. avgusta inšpektor CP Angelo Siega rešil vojaka Maria Camporo, ki bi kmalu utonil Nekaj milj od Miramar-skega gradu so 23. septembra pomagali čolnu, na katerem sta bila dva avstrijska turista in se je bil pokvaril zaradi hude burje. Nekaj dni pezneje so rešili čoln, ki so ga bili zapustili zaradi okvare Vittorio in Gogliola Radov tei Graziella Melinco. Naslednji dni so rešili še tri čolne,
Pri Tankem rtiču so 25. novembra našli ribiški čoln, iz katerega je prejšnji dan padel v morje in utonil Giuseppe Sandrin, katerega truplo so našli 26. novembra.
in nečlane trgovce, ki imajo pogoje in pravico za vpis v bolniško blagajno, naj se čim prej zglase v tajništvu združenja Ul. Fabio Filzi 8 tel .37-808 «.d 9-12.30 m od 16-18, kjer bodo dobilj vsa potrebna pojasnila za vpis v bolniško blagajno.
KONCERTI V AVDITORIJU
Cambissa in Catolla
na prvem koncertu
Včeraj zvečer se je začela V Avditoriju vrsta koncertov Tr. žaškega filharmoničnega orkestra, ki se bo z nadaljnjimi štirimi koncerti nadaljevala vsak petek do 3. februarja. Kot prvi dirigent je včeraj nastopil Giorgio Cambissa, štiridesetletni glasbenik, ki se uveljavlja tudi kot komponist, la največ priznanja pri občinstva je včeraj dosegel prav po izvedbi njegove «Grške rapsodije«, polne folklornih prvin. (Ob poslušanju tega dela, smo se spet spomnili, da nikoli ni na sporedu kakega jugoslovanskega avtorja, kaj šele, da bi kak Jugoslovan dirigiral). Prvič se je v Trstu izvajal tudi Vivaldijev Koncert št. 3 «za dresdenski orkester«, pri katerem so imeli priložnost izkazati se nekateri pihalci.
Eden od namenov teh koncertov v Avditoriju je tudi ta, da se nudi priložnost mladim solistom, da nastopajo z orkestrom. Včeraj je bila na vrsti pianistka Aurelia Catolla, ki je s sigurnostjo in znatno dovršenostjo igrala o Bachovem Kdncertu za čembalo in godalni orkester tet v Honeggerjevem ConcertinO za klavir in orkester.
Koncert se je zaključil z lepo izvedenim Wagn erjevim Preludijem in smrtjo Izolde.
Hotel FURLAN
na Repentabru
- a b i na
Trčenje dveh motorjev
Ko je megla in so ceste spolzke, je nevarna vožnja za motoriste, nevarno pa je tudi, če vozaču sije v obraz sonce. To je občutil včeraj 18-letni Giorgio Vaigman iz Ul. Udine 79. Peljal se je po Ul. Monte-cucco in je hotel prehiieti tovornik. Sonce ga je oslepilo in ni zapazil, da je z nasprotne strani privozil z motorjem 27-letni Fedele Chia-razzo iz Ul. Navali 56. Motorja sta trčila, motorista pa zletela na tla in se nekoliko poškodovala.
Chiarazzo se je pobil po levi nogi in so ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni, Vaig. man pa se je pobil in opraskal po čelu, obrazu in levi roki ter se bo moral zdraviti tudi 10 dni.
Nezgoda na delu
Ko je včeraj dopoldne 62-letni Angel Jejčič s Stare Istrske ceste 101 pripravljal ogrodje v ladjedelnici Sv. Justa, mu je padla na nogo deska in mu poškodovala desno peto. Delavca so odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 30 dni.
Nesramen šofer povzročil nesrečo
V noči med četrtkom in pet. kom se je okrog polnoči peljal z vespo po Ulici Costa-lunga 40-letni Josip Godina od Spod. Magdalene 812. Pri gostilni Kačun je srečal avto, ki ni ugasnil luči. Zaradi tega so ga močne luči zaslepile in je zgubil nadzorstvo nad vozilom. Zletel je na tla in se pobil ter ranil po čelu in si verjetno zlomil desno ramo.
Odšel je domov in je mislil, da ne bo hudega; toda včeraj ga je vedno bolj bolelo in je moral klicati rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral verjetno 40 dni.
Ova nesrečna avtomobilista
Zabavo $ plesom
ki bo
danes od 20. do 24. ure
v hotelskih prostorih
Igral bo orkester »VESNA* iz Križa
KINO
Sinoči se je peljal z avtom po cesti s Proseka proti Trstu 48-letni Giovanni Paoletti iz Tržiča, nenadoma pa je blizu pokopališča zagledal pred seboj kolesarja. Paoletti je močno pritisnil na zavore in krenil vozilo, da ne bi povozil kolesarja, pri tem pa je zadel v obcestni zid. Poškodoval je precej svoj avto ter se je ranil in pobil po desni nogi. Odpeljali so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden.
♦ * *
Tudi 30-letni Guerrino Sabadini iz Ul. Commerciale 155 se je včeraj popoldne ponesrečil z avtom blizu Muzzana po krivdi nekega kolesarja, ki je nenadoma privozil na cesto s stranske poti. Sabadini se je peljal proti Trstu in je naglo krenil, da ne bi povozil kolesarja. Pri tem pa je trčil v obcestni zid in si ž.omil levo ramo, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni.
Feaice 15.30 ((Najbolj razkosana ladja armade«, eastmancolor, Jack Lemmon, Ricky Nelson.
Excelsior 15.15 «Polnočna čipka«, Doris Day, Rex Harrison, tech-mcolor.
Filodrammatico 16.00 «Tolpa miatl miau«. Risan film v technicolor ju.
Grattacielo 16.00 «La ciocrara«, De Stcov film. Sophia Loren. Prepovedano mladini.
Arcobaleno 14.30 ((Francozinja id ljubezen«, Martine Carol, Jean Paul B-elmondo. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «Gulliverjev*
potovanja« eastmancolor, Ker-w,n Mathevvs, Jo Morrovv.
Alabarda 16.00 «Maciste v dolini kraljev«, technicolor, MarK Forest, Chelo Alonso. Zadnji dan.
Aurora 16.30 »Grbec#. Prepovedano mladini.
Capitol 16.00 «S terase«, technicolor, Paul Netvman, Mirna Loy. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.00 «01ympia», Sophia Loren, John Gavin, technicolor.
Cristallo 15.30 «Psyco», Anthony Pe.kins. Prepovedano mladini.
Imprro 16,30 »Zakonska postelja« Prepovedano mladini:
Italia 16.00 »Zmenek na Ischil«, scopecolor, Antonella Lualdi. Mina, Domenico Medugno. Zadnji dan.
Massimo 16.00 »Joselito«, techni-coior. Igra mali Joselito. Sledi «Tom in Jerry».
Moderno 16.30 Anna Dalento i# Lino Robbi v reviji «Zensk» je Kupido«. Na platnu «Peppl-no in stara gospa«, De Filippo-
Astra 16.30 »Pohujšanje pod soncem«. Prepovedano mladini.
Astoria 16.00 «Orožje in človek«, O. W. Fieher, Liselotte Pulver, technicolor.
Vittorio Venete 15.30 »Vsi domov«, Alberto Sordi, Serg« Reggiani.
Marconi 16.00 »Dolga noč 43», Bellnda Lee, Gabrielle Ferzetti. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 «Rdeče ustnice«, G, Ferzetti. Prepovedano mladini,
Savona 16.00 »Tiberijeve bakana lije«, technicolor, Tognazzi, W-Cbiari, Abbe Lane.
Odeon 16.00 »Čolnarji Volge«, d' nemascope* tech mcolor, John De-tek in Davvn Adams.
Skedenj 16.00 «Tajno orožje lil-Re cha«, K. Condrad, M. Kie ber.	j
/"ste
Avto trčil v motor
Z motorjem sta se včeraj popoldne peljala po obalni ce. sti proti Trstu Gastone Pitton in njegov 18-letni nečak Ri-naldo Pitton, oba iz Vidma. Pod Križiščem ju je obranil avto, ki ju je prehitel. Zletela sta na tla in se poškodovala.
Stric, ki je vozil motor, se je	pobil po levi rami	in	si
jo	verjetno	tudi nalomil	ter
«e	bo moral	zdraviti od	3	do
30	dni, njegov nečak pa	se	je
pobil in ranil po nosu, po čelu in bradi ter desni nogi in desni roki. zaradi česar se bo moral zdraviti dobra dva tedna.
VIDELI NOVE TELEVIZORJE
pri
Radio Trevisan
v*
ULICA S NICOLO 21 ?
mmmmmmmmmmmmmmmmmmrn ^
KINO PROSEK-KONfOVEL
predvaja danes 7. t. m. z začelkom ob 19.30 in jutri ob 16. uri film Uni-versal
Moja zemlja
(La mia terra)
Igrata: ROCK HUDSON in JEAN SIMONS
NOČNA SLI IZBA LEKARN (Od 1. do 15. januarja)
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godi-; na Enea, Ul. Ginnastica 6; PJ' zul-CIgnola. Korzo 14; Croce A*' zurra, Ul. Commerciale 26.
MALI OGLASI
J
1SCEM lepo opremljeno sobo Tj uporaba kopalnice, kurjava »>' industrijski tok — v bližini avtobusa SERGAS — od Trga Obef' dan do svetilnika. Telefonirati d* št, 93-808 — uredništvo Primbf' Jkega dnevnika.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Zakon o zapori nad najemninami
VPRAŠAN *J E: S prvim januarjem so podaljšali zakon o zapori nad najemninami za stin leta. Ta zapora seveda fte pomenit da se ne bodo najemnine nič povišale, saj čutimo te poviške ie pet let na svoji koži, pač pa pomeni, da ne morejo hišni lastniki višati najemnin, kc^t bi se jim zljubilo. Pri branju glavnih predpisov teaa zakona pa mi• ni bolo jasno, na kaj se pravzaprav nanaša ti-stih 20 odstotkov poviška. Po-^e9 tega bi tudi rad vedel, za koliko stanovanj velja zapo-ra v Trstu.
ODGOVOR: Novi zakon, le podaljšuje predpise prejšnjega zakona z nekaterimi izjemami. Zato se bodo poviški računali kot doslej, to je ne od začetne vsote najemnine, marveč od povečane najemnine konec vsakega leta. Če ste na primer meta 1955 plačevali 1000 hr najemnine, bi je plačali letos samo 2.200 Ur, če b: se povišek 20 od-st-otKov računal na začetni najemnini. Račun bi bil la-kei b* pač vsako leto Pristali le 200 lir prejšnji vsotj. Kot pa ste sami opazili, ste že lani plačevali o-krog 3.000 lir čiste najemni-ne> to je brez raznih dodatkov, (tako imenovanih «ac-cessori»). Teh lanskih 3.000 li* bo postalo na koncu 1964. kta 6.220 lir, k čemur pa je zopet treba prišteti omenjeno dodatke, ki se v tem času lahko še zvišajo, kakor tudi kolke na pobotnice, katerih vsota tudi narašča sorazmerno z vsoto najemnine. Ta postopek nam najbolje pojasni Pač konkreten primer. Kdor Jo plačeval konec lanskega . ta 3.000 lir čiste najemnine, Jo plačuje sedaj s prvim 20-odstotnim poviškom 3.600 lir. ^-odstotni povišek v začetku leta 1902 pa se ne bo računal na 3.000 lir kot letos, mar-več na novi najemnini 3.600 Ur. Ravno zato se bo najemnina v štirih letih več kot Podvojila in bo znašala v tem Primeru 6.220 lir in ne 5.400 Ur, kot bi se zgodilo, če bi
ORKESTEF
VotilM
priredi
v NEDELJO 8. JANUARJA
°t> 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» v Trstu, Vrdelska cesta 7
•* »IH P,
kulturno - zabavni
VEČER SLOVENSKE MODERNE PESMI
ob sodelovanju kriške, proseške in kontovelske mladine
P* r 'k ester vodi
Mario bogateč
Napovedovalec: LUCIJAN TENCE
omenjenih 20 odstotkov računali na začetni najemnini 3.CC0 lir. Najemnina se bo zato povišala več kot za 100 odstotkov in ne za 80 odstotkov, kot bi se sicer, če bi računali povišek od začetne vsote, to je štirikrat po dvajset odstotkov, to je tolikokrat, ko. likor je let. Za poslovne prostore malih trgovcev, gostinskih obratov in obrtnikov je račun enak in je razlika le v tem, da znaša vsakoletni povišek 25 namesto 20 odstotkov.
Kar se tiče števila stanovanj, za katera velja zapo-la,. pravijo statistični podatki iz začetka preteklega leta, da jih je 68 odstotkov, pri čemer pa so upoštevali le stanovanja, ki so last zasebnikov in ne javnih ustanov, kot na primer IACP, občine :td. Po tej statistiki je bilo v Trstu 81.426 stanovanj z 274.636 sobami in s 162.301 pritiklinami, to je hodniki, shrambami, kopalnicami itd. Od teh 81,426 stanovanj je bilo 62.800 oddanih v najem, to je 77 odstotkov; 18.523 pa je bi.o last njihovih stanovalcev. Od, 62.9C0 stanovanj z najemnino pa jih je 17.000, to ;e več kot četrtina, last javnih ustanov, za kar je Trst na prvem mestu pred Rimom, Benetkami in Milanom. Ker ne veljajo za ta stanovanja javnih ustanov v celoti enaki predpisi o zapori ter se ravnajo tudi po drugih zako-nin, nam ostane 45.900 stanovanj, ki jih oddajajo v najem zasebni lastniki. Od tej jih spada 31.100 pod zakon o zapori naiemnin in ravno na podlagi te številke so izračunali, da velja v Trstu ta zapora dejansko za 68 odstotkov stanovanj. Tudi v tem pogledu je Trst na prvem mestu, saj pride precej daleč za njim Milan s 57 odstotki. 2e iz tega se vidi, kako važno je za nas vprašanje zapore nad stanarinami.
Poleg omenjenih 31.ICO stanovanj spada pod omenjeni zakon še 1.400 stanovanj, za katere velja »sporazumna« Stanarina, ker so se o nie.i stanovalci in gospodarji sami ;n_-d seboj spoiazumeli.
Med stanovanji zasebnih lastnikov, ki ne spadajo več pod zaporo, jih je 10.500, ki so bila nekoč vezana na zaporo, in ki so sedaj prosta. Stanovanj, zasebnikov, ki so bila vedno prosta pa je samo 2.900. Taao je torej sedaj stanovanj s prosto najemnino skupno 13.400, to je 29 odstotkov. Omenjeno število 2.900 se bo zdelo spričo prave gradbena mrzlice, ki vlada že vsa .povojna leta, nekam nizko, saj bi to pomenilo, da je bilo .zgrajenih samo tako malo novi, l zasebnih stanovanj. Pri tem je treba predvsem upoštevati, da je bilo zgrajenih mnogo ljudskih stanovanj z državnim denarjem, ki ne spadajo, sem, ter mnogo stanovanj zlasti za časa bivče ZVU po zakonu Aldisio, ki so jih zidali zasebniki zase. Končno je veliko gradbenih podjetij gradilo stanovanja le za prodajo in ne za oddajo v najem, to je tako imenovani «kondominij».
Kar se’ samih stanovanj z vezanimi najemninami tiče, je zanimivo, da bivajo v več kot eni tretjini izmed njih upokojenci, in sicer 11.600 družin; za njimi pridejo delavci (7.900 družin) in uradniki (4 900 družin). Ker je družin upokojencev 17.600, po. meni, da živita dve tretjini upokopencev v stanovanjih z vezano najemnino.
mmmmm
Predvaja danes 7. t. <n. z začetkom ob 18. uri Technicolor Metro lilm
«Tarzan človek opica»
(Tarzan l’uomo scimmia)
Igrajo: DANNY MILLER. CESARE DANOVA, JO-ANNA BARNES in ROBERT DOUGLAS
ČITATELJI
naročite se na
fonirajte št. 37-338
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1961. Tako boste prejemali list ceneje in poleg tega prejmete kot nagrado še lepo slovensko knjigo
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Nezaslišana krivica fašističnega zakona
Slovenskemu otroku italijansko ime!
V zadnji številki ulniziativa isontinaii pokrajinskega glasila Krščanske demokracije je o naši manjšini objavljen naslednji odstavek: «... Gre za manjšino državljanov, ki se razlikujejo samo po jeziku in ki so v vsem drugem enaki ostalim državljanom; cenijo in priznajo veljavnost demokratičnega sistema, živijo v spoštovanju dolžnosti in pravic, ki jih potrjujejo duh in zakon države in imajo nerešena vprašanja, ki se jih lotevajo z zaupanjem...!)
V sredo. 4. januarja je šel Alojz Boneta iz Dola na go-riški matični urad prijavit rojstvo svojega sina. Službujoči uradnici je sporočil že-»;o, da bi se sin klical Rajko. Pregledala je register in sporočila, da se v italijanščino to ime prevede z Giuseppe ali Corrado in da mu lahko sanio to ime vpiše v matično knjigo. Ker se je hoteči dati njegovemu sinu bistveno drugačno ime, je Bone-th zahteval razgovor z drugim uradnikom, ki, je sicer priznal, da po drugih krajih države dajejo novorojenčkom tudi neitalijanska imena, vendar je skomignil z rameni, češ da ne more ničesar napraviti, ker zakon točno govori, da se lahko dajejo otrokom samo italijanska imena. Stopil je k namestniku občinskega tajnika, ki vodi matični urad, ter mu povedal, da bi svojemu sinu rad dal ime Rajko. Tudi pri tem je naletel na gluha ušesa in sklicevanje na zakon, za katerega izvajanje skrbi prokurator republike, ki je v tem zelo strog. Odpravil se je še k prokuratorju republike, kjer
e uradnik pokazal zakon, po katerem ni mogoče ničesar storiti, kot se mu pokoriti in tvojemu slovenskemu otroku lati italijansko ime.
To se je zgodilo pred tre-•m dnevi. Takšnih primerov pa ni malo. Dogajajo se skoraj vsak dan, kajti naši ljudje vedo, da svojega otroka ne morejo drugače vpisati v matični urad kot z italijanskim imenom. Oblasti so mu storile krivico še preden so ja krstih, kot da bi ga hoteti pripraviti na nadaljnji križev pot v njegovem živi j e-,,
'ijit.
Toda poglejmo, kakšen je listi zakon, pred katerim so nemočni vsi ljudje, ki imajo z njim opraviti. Sprejel ga je fašizem 9. julija leta 1939 in je torej eden zadnjih (izmed. toliko!) zakonov, ki so težili za .tem, da se za vedno izbriše sleherna sled slovenske manjšine v Italiji. Nosi štev. 1238, ki v členu 72 pravi, da ni mogoče dati novorojenčku imena po živečem očetu, materi, sestrah ali bratih, da njegovo ime ne sme biti smešno ali sramotilno. da ime ne sme žaliti nacionalnih in verskih čustev — če pa je italijanski državljan, tedaj ne sme imeti tujega imena.
Ta zakon se je izvajal do konca vojne. Pod zavezniško vojaško upravo je izgubil veljavo, tako da imamo iz tega obdobja lepa slovenska imena. Medtem ko se je po prenehanju zavezniške vo jarke uprave prenehal izvajati la zakon na Tržaškem, so ga na Goriškem po prihodu italijanske oblasti leta 1947 pričeli znova izvajati in ga izvajajo še danes, čeprav je fašističen, raznarodovalen in v odločnem nasprotju z duhom in črko italijanske ustave t :r zakonov, ki pravijo, da ima oče pravico dati otroku ime.
Najlepše se ta krivica vidi pri šoloobveznih otrokih, katerih imena čitamo v izvest-j ih. Otroci letnikov, ki so se rodili pod zavezniško vo-jcško upravo, imajo na primer sledeča lepa slovenska imena: Milojka, Zlatka, Nadja, Duška, Zmaga, Boža, Varja, ali Milovan, Vojko, Ivo. Redimir, Dušan, Miloš, Zvonko itd. Otroci, ki so se rodili poprej ali po prihodu italijanske uprave 15. septembra 1947, pa so Giovanni. Giuseppe, Guido, Bruno, Ser-gio, ali pa Annamaria, Giu-seppina, da ne govorimo o Patrizii, Marini itd. Slovenski starši skušajo zaradi neizprosne krivičnosti zakona najti takšno ime, ki bi se vsaj delno približalo njihovi žt Iji in uradnim zahtevam; tako se je uveljavilo uradno ime Marco s slovensko izgovarjavo. Seveda pa je takšnih imen zelo malo in morajo starši v trenutku svoje vi like zakonske sreče požreti grenko kapljo, ko jim zabrusijo v obraz ime, ki ga ne marajo in ki ga bo njihov otrok nosil vse življenje samo v uradnih aktih, v zasebnem življenju pa se bo klical povsem drugače.
Ali ni to, vrhu tega da je krivično, tudi žaljivo in kaže, kako se izkrivlja, posiljuje in mori naše narodno življe-
nje, naša nacionalna posebnost, naša tisočletna pravica, ki bi nam jo morali priznati tudi zakoni države, v kateri živimo?!
Strinjamo se s piscem članka v »Iniciativa isonti-na», da priznavamo demo kratični sistem in spoštujemo dolžnosti in pravice, toda v pogojih spoštovanja pravic naše manjšine ki naj bogati, Kot je bilo rečeno v Rimu, značilnost in posebnosti države. v kateri živi.
Primer, ki se je zgodil na goričkem matičnem uradu je samo ena izmed očitnih ■krivit , ki se delajo naši manjšim v Italiji. Uradni predstavniki lahko iz našega časopisa ugotovijo — na podlagi konkretnih dejstev —-kako močno šepa demokratični sistem, kadar gre za pravice slovenske manjšine v Italiji.
Gradnje v tržiški ladjedelnici
Lani ie bilo dograjenega za 165.000 ton ladjevja
Za letos in prihodnje leto je doslej naročenih za 265.000 ton novih ladij
Trstu ter so potrošili zanje 21 milijard lir.
Med ladjami, ki so jih začeli graditi lansko leto v ladjedelnici CRDA v Tržiču, naj omenimo 47.000-tonsko «Agip-Bari», dalje enako ladjo «A-gip-Livorno» in »Amelia Gri-maldi«, ki je bila izročena predvčerajšnjim naročnikom.
Poleg tega sta v Tržiču v gradnji dva velika plavajoča doka, za pristanišče v Taran-tu m za ono v Neaplju.
Med naročili, ki jih bodo izvršili letos in prihodnja leta, je predvsem mešana ladja za potniški in blagovni promet z nosilnostjo 40.000 ton, ki bo enaka oni, katero gradijo v ladjedelnici Ansaldo v Genovi. Dalje imajo v Tržiču naročilo Tržaškega Lloyda za dve ladji po 27.000 ton, ki naj bi vozili na progi za Avstralijo. V celoti imajo sedaj pri CR DA v Tržiču naročila za nekaj nad 256.000 ton novih ladij. V to število so vštete tudi štiri ladje po 35.000 ton, katere naj bi gradila v Tržiču državna pomorska družba Fincantieri.
Navedeni podatki dajejo u-panje, da bo za letos in deloma tudi za prihodnje leto poskrbljeno, da dejavci v CR DA ne bodo držali križem rok. Seveda pa bo treba poskrbeti primerna naročila tudi za druge tovarne v Tržiču in za nadomestilo za OMFA, katere obratovanje je bilo lani ukinjeno.
Podelitev kolajn in diplom za najboljše izložbe
Na županstvu v Gorici so imeli včeraj svečanost, pri kateri so podelili kolajne in priznanja udeležencem natečaja za najboljše izložbe v Gorici. Tega natečaja se je udeležilo 32 goriškib trgovcev in kot iiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiimimiiiiiiiititiiiiiiiimiiitMuiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiintimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
Proslava dneva matere in otroka na Goriškem
Koristnost materinskih posvetovalnic
za zdravje matere in rast novorojenčkov
—™ '   " ' *     ............................................................................
Razdelitev darilnih paketov v Sovodnjah, Gorici in Ronkah
Pretekli četrtek so v tržiški ladjedelnici izročili v promet petrolejsko ladjo «Ame-lia Grimaldi«. Ob tej priliki je bilo govora tudi o delu, ki je bilo v teh ladjedelnicah izvršeno v pravkar minulem letu ter o načrtih, odnosno naročilih Za leto 1961.
V preteklem letu je bilo izročenih šest ladij s skupno tonažo 165.000 ton. Med temi sta dve" petrolejsk’ ladji po 36.000 ton, ki ju je naročila neka angleška družba iz Londona, dalje petrolejska ladja »Esso Roma* z nosilnostjo 36.597 ton, ki je bila zgrajena za družbo Esso Petroleum pravtako iz Londona, dalje 19.678 - tonska lurbocisterna «Maina Morasso« m še druge enote. V celoti je bilo zgrajenih pet turbocistern v Tržiču m ena v ladjedelnicah v
tiiiiiimiiiiim iimiiii imuni im iiiitiiiiiiiimiiiiiiiijiiimiiiiiiiiiiiiiiiim ||l(fiiiiimimimuni
Citatelji nam pišejo
Pomanjkljiva razsvetljava in šibak tok
Iz raznih mestnih predelov, 1 žujejo, da v določenih urah predvsem pa iz predmestnih ne morejo uporabljati pomož-
krajev nam poročajo naši či-tatelji o šibki in nezadostni ulični razsvetljavi ter o šibkem električnem toku.
Tako se prebivalci v Straži-cah pritožujejo, da je pri njih poulična razsvetljava še vedno zastarela in pomanjkljiva, čeprav se je v zadnjih letih zgradilo v tej mestni četrti mnogo novih stanovanjskih hiš. Spričo tega je narasel tudi ulični promet v večernih urah in prebivalci so izpostavljeni večji nevarnosti prav zaradi pomanjkljive razsvetljave.
Podoone pritožbe prihajajo tudi zaradi šibkega toka v gospodinjstvu. Tako se gospodinje :z Ul. Giustiniani prito-
pih strojev, kot so n. pr. pralni stroji, sesalci za prah, hladilniki, pečice na elektriko in podobno, ker jim večkrat kar na lepem odpove tok, ali pa je prešibak. Tudi iz drugih mestnih predelov prihajajo podobne pritožbe.
Po vsej verjetnosti je to v zvezi z dejstvom, da imamo še marsikje staro napeljavo električnega toka, ki je mestna podjetja ali pristojne električne družbe še niso obnovile, čeprav je že dotrajala. Zato priporočamo pristojnim oblastem, da Upoštevajo pritožbe zainteresiranih potrošnikov pri nadaljnji obnovi e-lektričnega omrežja v našem mestu.
Matere z otroki iz sovodenjske občine z darilnimi paketi, ki jim jih Je podarila ustanova ONMI
Včeraj dopoldne so v sejni dvorani sovodenjske občine praznovali dan matere in otro_ ka. Poleg 27 mater, od katerih so nekatere prinesle s seboj tudi svoje otroke, so bili na tej prisrčni prireditvi prisotni župan Jožef Ceščut, zastopnica ONMI dr. Milocco-Manzi-ni ih drugi predstavniki oblasti. Zupan je najprej pozdravil vse prisotne, potem pa je omenil številne ugodnosti, ki jih imajo matere, ko se poslužujejo posvetovalnice v Sovod. njah. Dejal je, da jim je bilo z otvoritvijo novega sedeža prihranjeno precej časa, ker so morale poprej hoditi v Gorico. Seveda imajo nekatere še vedno zelo daleč, kot na primer matere z Vrha, čemur ne bo mogoče tako hitro odpo-moči.
Spregovorila je še dr. Mi-locco-Manzini, ki je izrazila svoje zadovoljstvo nad tem, da se je zbralo toliko mater; obžalovala je le to, da niso v večjem številu pripeljale s se. boj svojih otrok. Naglasila je veliko koristnost posvetoval, nic, ki jih matere obiskujejo v vedno večjem številu, in rekla, da se otroci bolje razvijajo, če njihovo rast spremlja zdravnik. Letošnji dan o-troka in matere poteka v znamenju gesla «Z obrambo matere in otroka se brani družina«. Sporočila je vsem prisotnim, da imajo v vsakem primeru odprta vrata in da bodo dobile mimo nasvetov strokovnjakov tudi materialno pomoč v obliki zdravil in jedače za dojenčke. Pohvalila je
matere, ker zelo skrbijo za čistočo svojih otrok, in jim želela, da bi se otroci razvili v krepke ljudi, ki jim bodo v zadovoljstvo.
Sledila je razdelitev 27 paketov, v katerih so bila oblačila in hrana za otroke. Diplome pa so podelili Gabrijeli Tomšič, Idi Petejan in Ameliji Černigoj.
Obdarovanje mater in otrok je bilo ob 11. uri na sedežu ONMI v Viale Virgilio. Ob prisotnosti župana in predstav, nikov ustanove in pediatrov so razdelili materam 250 darilnih paketov in 22 diplom. Enaka prireditev je bila v Ronkah, kamor so šle tudi številne matere iz doberdobske občine. Tamkaj so podelili skupno 70 paketov in 6 diplom.
 «»-------
Delavci livarne «Montcsanto» svoje pravice
Kot smo ob svojem času že pisali, so vladale v železarni Montesanto na Tržaški cesti tčko nevzdržne razmere, da sc bili delavci te tovarne prisiljeni stopiti v stavko za dosego svojih pravic. Zaradi e-notnega nastopa vseh delavcev je bit gospodar prisiljen pristati na upravičene delavske zahteve in na treh sestankih, ki jih je imel z njihovim predstavnikom na Zvezi indu-strijcev, je bil dosežen sporazum, pri katerem so delavcem priznali upravičenost njihovih
zahtev. Tako so dosegli posebno mesečno nagrado v višini 1000 lir na osebo, dalje jim je vodstvo tovarne priznalo po dva para delovnih hlač letno in tudi kvalifikacijo tistim delavcem, ki je doslej še niso imeli. Tako so prevedli v kategorijo kvalificiranih okrog 80 odst. delavcev.
Da so dosegli take izboljšave in ureditev svojih delovnih odnosov, je pripisati predvsem složnemu nastopu in e-notnosti vseh delavcev, ki so več kot 90-odst. vključeni v sindikalno organizacijo CGIL. V kratkem bodo v tem podjetju volitve notranje komisije, ki pa zaradi dobre organizacije prav gotovo ne bodo prinesle kakih sprememb in bo enotnost delavcev pri tem prišla še bolj do izraza.
smo že pisali, je dobil v oblačilnem sektorju prvo mesto in najboljšo oceno trgovec Larise Leopoldo s Korza Verdi, v jestvinski stroki Antonio Orzan s Korza Italia 106, pri trgovinah z mešanim blagom pa Adamo Rusjan iz Ul. Mazzirn. št. 9.
Razdelitvi kolajn in diplom so prisostvovali poleg župana dr. Bernardisa tudi predsednik trgovinske zbornice Giovanni ri’got, predsednik Zveze trgovcev Gilberto Barnaba z ravnateljem dr. Scaranom in predsednik Ustanove za turizem A. Milano
Ob tej priliki so ugotovili med drugim tudi to, da lepo urejene izložbe pomagajo k povečanju tujskega prometa in s ‘em seveda privabljajo tudi nove klient** za goriške trgovce.
Dva dimnika sta se vnela
Včeraj okrog 13.30 so poklicali goriške gasilce v Ul. Paolo Diacono 52, kjer se je v stanovanju Giuseppa Bandellija vnel dimnik. Ob 15.30 pa so poklicali gasilce tudi v stanovanje Vida Ferruccia v Ul. Or-zoni 32, kjer se je pravtako vnel dimnik. Gasilci so v obeh primerih preprečili ogenj in tako škoda ni bila velika.
Darila za mestne stražnike
M
mm
Včeraj so se številni meščani, predvsem lastniki motornih prevoznih sredstev, spomnili mestnih stražnikov, ki skozi vse leto skrbijo za disciplino prometa, in jim prinesli najrazličnejše darove. Protj večeru jih je bilo že toliko, da na obeh križiščih, kjer sta semafora, ni bilo več prostora zanje in so jih pričeli polagati že na bližnje pločnike. Skupno z darili so tudi voščila za novo leto.
Morda najlepše darilo, ki bi ga lahko pripravili stražnikom, ki so pri izvrševanju svojega poklica, dan za dnem izpostavljeni vremenskim ne-prilikam, bi bilo to, da bi občinska uprava — kakor smo pisali že pred desetimi dnevi — postavila na obeh križiščih kabine iz stekla ali kakšne pla. stične mase, kjer bi stražniki našli zavetje pred mrazom in dežjem.
MiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiimmiiinniiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiMmiiiiMiiMimiiiHiiitiiiin
Nad 107.000 prehodov na Goriškem v obmejnem prometu v decembra
Povečan promet iz obmejnega pasu zaradi Andrejevega sejma V Beneški Sloveniji skoro 15.000 prehodov
Po podatkih obmejne policije so v preteklem mesecu decembru zabeležili na vseh obmejnih blokih na Goriškem kar 107.633 prehodov oseb v obeh smereh. Od tega je prešlo mejo na bloku pri Rdeči hiši 7590 potnikov s potnimi listi in sicer 3774 italijanskih ter 3816 drugih državljanov.
Kot po navadi je največ ljudi prešlo mejo s propustni-cami in sicer 21.664 italijanskih in kar 64/765'-jugoslovanskih državljanov- Tako. ve.lik obisk Jugoslovanov v zimskem času je pripisati predvsem Andrejevemu sejmu v začetku meseca, ki je privabil mnogo okoličanov, saj je bilo kakšen dan v Gorici do pet tisoč Jugoslovanov iz obmejnega pasu. Z dvolastniški-mi dovoljenji za direktne obdelovalce smo imeli 2042 prehodov italijanskih in 5016 ju-, goslovanskih državljanov. Nekaj stotin prehodov v obeh smereh je bilo tudi z izrednimi propustnicami in prehodnimi dovoljenji. Teh slednjih je bilo 2049 in sicer samo za jugoslovanske državljane.
Navedemo naj še podatke za obmejni promet v Beneški Sloveniji, ali točneje v čedadskem okraju. Na sedmih obmejnih prehodih tega področja so zabeležili prehod 23 tisoč 723 ljudi; od tega je bilo 11.011 italijanskih in 12.712 jugoslovanskih državljanov. Z dvolastniškimi dovoljenji pa je šlo v decembru preko meje še 984 italijanskih in 448 jugoslovanskih kmetov. Kot vidimo iz navedenih podat-kot tudi obmejni promet v Beneški Sloveniji stalno narašča, saj je navedeno število kar visoko za zimsko dobo v teh gorskih dolinah.  «»---------------------
V Tržiču bodo plačali
nad 29 milijonov
družinskega davka
Pred kittkim je bil tudi na županstvu v Tržiču dan ha vpogled seznam davkoplačevalcev, ki so podvrženi plačevanju družinskega davka. Iz tega seznama je razvidno, da je vpisanin letos vanj 5.351 davkoplačevalcev od celotnega števila okrog 27.000 prebivalcev, kolikor jih šteje trži-ška občina Ti davkoplačevalci imajo 1.036 milijonov in 771.500 lir dohodkov od katerih bodo plačali za družinski
tlllllllllHIItlllllllllllHIItllllllllllllllllllllllllllirilllllllliliiiiiiiiiiimiiiiiHimiiiHiMIIIIIIIIIIIMIII
Snežne razmere
V Črnem vrhu, na Livku in na Lokvah je dovolj snega za smučanje • Ugodne razmere v Kanalski dolini
Po zadnjih podatkih vreme-1 ne razmere še ugodnejše. V noslovskega poročila je na smučiščih na Livku 15 cm snega, v Črnem vrhu nad I-drijo pa 33 cm. Na Lokvah je bilo včeraj okrog hotela sicer samo 5 cm snega, vendar pa ga je že v neposredni bližini, na Laznah in v Mrzli dragi, dovolj za smučanje. V vseh teh krajih je bila temperatura pod ničlo.
V Kanalski dolini so snež-
Trbižu, Zaonicah in Ukvah imajo po 70 cm snega, na Vi-šarjah pa preko tri metre.
2ičnica iz Ovčje vasi na Vi-šarje deluje nepretrgoma od 7.30 do 17.30. Iz Trbiža in 2abnic je uveden redni avtobusni promet do žičnice v Ovčji vasi. Tudi žičnica pri Trbižu deluje z enakim urnikom.
davek 29.320.901 liro.
Na prvem mestu v seznamu za občinske davke je Lucia-no Tosolim, ki ima 3.750.000 lir davku podvrženih dohodkov ter bo plačal 250.875 lir družinskega davka. Temu sledijo Giuseppe Arra, Alberto Cosulieh in Nicolo Costanzi. ki bodo vsi plačali po več kot 200.000 lir družinskega davka za letos.
Film 9, a.\ sirijski smučarski tehniki
Sinoči so na pobudo italijanskega planinskega društva
CAI v Gorici predvajali dokumentarni film «Avstrijska smučarska tehnika« v prostorih srednje tehnične šole v Ul. Diaz.
Film je vzbudil zanimanje goriških športnikov, ki so pri. šli k predstavi v precejšnjem številu.
O Po podatkih trgovinske zbornicč je bilo v prvi polovici meseca decembra lani na Goriškem 861 meničnih protestov. Od-tega smo imeli samo v Gorici’ 441 protestiranih menic, sledi Tržič 172, Gradiška 64, Gradež 47, Krmin 38, Doberdob 4, Steverjan 3, So-vodnje 3, Dolenje 2.
iHiiiiiiiiiiiiiiMMiiMimimiiimtiMiiiiiiimiiiiifiMiiiiiiiiiimmiiMiiimimimtiiiiinmiiiiiiimii
Huda nesreča zaradi neprevidnosti v Ul. Brigata Re
Pri prehitevanju avtobusa se je zaletel v avtomobil
Medtem ko je vozač motocikla odnesel zdravo kožo, je njegovega sopotnika vrglo na tla
Nekaj pred 20. uro se je včeraj zvečer pripetila v Ulici Brigata Re, ki iz Ločnika pelje proti Gorici huda prometna nesreča, v kateri si je zlomil stegnenico in gleženj leve noge 20-letni kmetovalec Manilo Brumat iz Ul. Buffolini št. 2.
Brumat se je na zadnjem sedežu motocikla, ki ga je vo. zil 30-letni kmetovalec Guido Vida, peljal iz Ločnika proti Gorici. Motociklista sta se vozila s precejšnjo brzino in začela prehitevati avtobus, ki je vozil v isti smeri. Vtem se je pripeljal z nasprotne strani 40-letni uradnik Herman Jerkič iz Ul. Mikelsteadter 6 v Gorici s svojo «Lancio». Nesreča je hotela, da je Brumat sedel zelo razkoračeno in da se je z enim kolenom zaletel ob notranji blatnik Jerkičeve-ga avtomobila. Trčenje je Bru-mata spravilo iz ravnotežja, da se je naslonil na avtobus, ki se je peljal vštric njega. Vsex to pa mu ni pomagalo, da bi se obdržal na sedežu. Padel je na tla, medtem ko je neprevidni Vida odnesel celo kožo iz ne preveč zavidljivega položaja. Z osebmm avtomobilom so Brumata odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer se bo moral zdraviti 40 dni zaradi dvojnega zloma leve noge.
/ Na ovinku sta padla z motorja
Včeraj ponoči okrog 2.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 17-letnega Ivana Nanuta in Evgena Planisiča, oba iz Gorice. Zdravniki so jima ugotovili več manjših ran po telesu in zdraviti se bosta morala okrog 15 dni vsak.
Izjavila sta. da sta se vračala z motorjem, ki ga je vozil Planisič iz Gradeža proti Gorici. Pri Vilesse pa je Planisič na nekem ozkem o-vinku zavozil v pločnik in tako sta izgubila ravnotežje
ter padla na tla, kjer so ju
našli tamkajšnji orožniki, ki so poklicali rešilni avto Zelenega križa.
Slabo mu je postalo
Včeraj zjutraj okrog 9. ure je začutil Ferini iz Ul. Ascoli nenadno slabost, ter padel v nezavest. Sosedje so takoj poklicali avto Zelenega križa, ki je Ferinija odpeljal v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili možgansko krvavitev in rano zaradi udarca nad desnim oče* som.
Neprevidno prečkanje ceste
Včeraj okrog poldne je 6-letni Gualtiero Papaic iz Ul. Brig. Pavia, nenadoma prečkal cesto v Stražicah blizu ba_ ra Godina. Vtem je prišel mimo avto »Fiat 500». Šofer je prepozno opazil otroka, da bi utegnil vozilo ustaviti. Zato .ie mali Gualtiero prišel pod kolesa in obležal v krvi.
Z isdm avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili zlom leve noge in še druge poškodbe, zaradi katerih bo mora] Gualtiero osta. ti 30 dni na zdravljenju.
Kino v Gorici
CCRSO. 17.00:	»Ciociara«,	S.
Loren. Italijanski film. VERDI. 17.15: »Ljubimo se«, Marilyn Monroe, Ives Mon-tand. Cinemascope v barvah. Ameriški film.
VITTORIA. 16, 18.35, 21.30: «Na. poleon v Austerlitzu«. I(. Brazzi, C. Cardinale. 'Cinemascope v barvah. Italijansko-francoski film.
CENTRALE. 17, 21.30: «Stalin-grajski orli«. P. Traiaud, P. Menard. Rusko-francoski film. MODERNO. 17.00: «Rdeča roža iz Texasa», J. Ericson, M. Blanchard. Superscope.
dezurnaVekarna
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni - Bassi. Raštel št. 10, tel. 33-49.
Včeraj zaključek dveh mednarodnih košarkarskih turnirjev
Petorki Ignisct in Simmenthala zmagovalki v Varese in Sanremu
Beograjčanom in Poljakom drugo mesto v obeh turnirjih
VARESE, 6. — Košarkarji rnembno zmago, ki jim je pri nem turnirju za pokal «Borghi premagali močne Beograjčane, liko dveh točk. Proti Jugoslo zelo dinamično, kot smo jih va tekmami.
Srečanje je bilo zelo napeto in izenačeno, vendar so bili domačini skoraj vedno v vodstvu, pa čeprav le za malenkostno razliko Med Jugoslovani sta se najbolj izkazala, kot vedno do danes, Gordič in Nikolič. Začetek je bil v korist Jugoslovanov, toda domačini so izenačili 13:13 in so znali zdržati napade borbenih in hitrih Beograjčanov, ki pa niso mogli priti do povoljnega rezultata. S protinapadi so domačini prišli večkrat do koša in se jim je posrečilo zaključiti prvi polčas z 41:40,
V drugem delu igre so si i-gralci Ignisa priborili precej naskoka, toda Beograjčani --o besno odgovorili in so se zelo približali domačinom z rezultatom 69:70. Samo proti koncu so gostje popustili tako, da so domačini zmagali z rezultatom 81:79 (41:40).
V drugi tekmi so igralci Fon-te Levissima iz Cantuja z lahkoto odpravili Belgijce Ant-werpseja s 102:82. Ta igra polna košev ni bila tako zanimiva in niti tako borbena kot med Ignisom in Beogradom.
Ob zaključku turnirja je stanje naslednje:
1. Ignis — Varese	6 točk
2. OKK Beograd	5
3. Fonte Levissima	4
4. Antvverpse	3
Moštva so igrala v naslednjih
postavah:
Ignis: Borghi (7), Cavagnin (23), Magistrini, Maggetti, Pa-dovan, Gatti (2), Zorzi (25), Nesti (5), Andreo (9), Vescovo.
Beograd: Gordič (42), Koso-vič, T. Rajkovič (9), Savič, Lučič, Pavelič, B. Rajkovič (8), Jovanovič, Tošič, Erič (4), Nikolič (16).
Fonte Levissima: Quarti, Mot-
Ignisa so danes slavili ponesla prvo mesto v mednarod-». Domačini so po ostri borbi kj so morali kloniti le za raz-vanom so igralci Ignisa zaigrali jeni videti med prvenstvenimi
to (14), Zia, Masoceo (18), Mar-chionetti (17), Frigerio, Bruni, Sarti (31), Porcelli (20), Za-gatti (2).
Antvverpse: De Combe (8), R. Aerts (29), Ejgel (9), E. Aerts (18), Lenartz (6), Aghe-mans, Feyen (4), Opdebeeck (8), Van Denbroeck.
* * #
SANREMO, 6. — Tudi v tem mednarodnem turnirju je zmaga pripadla italijanskemu moštvu. Zmagal je milanski Sim-rrenthal, ki je v'odločilni tekmi brez posebnih težkoč premagal italijansko mladinsko reprezentanco. Milančani so bili ves čas igre odlični in napadalni, medtem ko so mladi igralci razočarali.	»
Drugo mesto so si osvojili poljski igralci Wisle iz Krakova, ki so se morali proti vsakemu pričakovanju precej truditi, da so spravili na kolena borbene in trmaste Cehe. Rezultata zadnjega dne turnirja sta naslednja:
Simmenthal - mladinska it. reprezentanca 71:54 (31:23) Wisla - Tatran 53:51 (27:26) Moštva so nastopila v naslednjih postavah:
Simmenthal: Pagani (2), Ve'-luti, Pieri (16), Vittori (25), Volpato (2), Galletti (9), Onga-ro G. (12), Binda, Scheiola (1), Gnocchi (2), Mašini (2), Onga-ro Lucio.
Mlad. reprezentanca: Flabo-rea (4), Pellanera, Lombardi (10), Bertini, Cescutti (9), Bu-falini (8), Spinetti (14), Stefa-nelli, Bonetto (6), Zonzig (2), Marinozzi (1), Pozzilli.
Wisla: Wawro (7), Likszo (8),
llllllllllllllllllllllllllllllimillllllHUllllllIHliUlUlIlllllllllllllMllllllllllllllllllllllltlllllllllllllHII
V	#
Sah in vzgojna vloga
Zanimiva brošura zagrebških šahovskih delavcev prof. Pavloviča, dr. Timeta in Braslava Raharja
ZAGREB, 4. — Kot prispevek k razpravi na nedavnem V. kongresu SZDL Hrvatske so znani zagrebški šahovski delavci prof. Branko Pavlovič, dr. Dubravko Timet in Bra-slav Rabar izdali krajšo razpravo o vzgojni vlogi šaha. Najprej odgovarjajo na
Dabrovvski (6), Czernichovvsk; (8), Kasyk, Malec, Paszkovvicz, Gornicki, Paleta, Wojcik (5), Murzynowski (9), Pakula (10).
Tatran: Stejskal, Wrobel (9), Riegel (12), Bohm Zdenek (6), Malota, Kajer, Kozak, Bhpm Pavel (2), Chocholae (20), Hrn-cirife (2), Hrbac. Linke.
Končna lestvica turnirja je naslednja:
1. Simmenthal - Milan 6 točk
2. Wisla — Krakov 5
3. Mlad. reprezentanca 4
4. Tatran — Ostrava 1
Pokal za najboljšega igralca
so po mnenju trenerjev vseh štirih sodelujočih moštev podelili članu Simmenthala Gian-francu Pieriju.
Včeraj podpisan sporazum
Gunnar Gren novi tehnični vodja Juventusa
TURIN, 6. — Kot se je izvedelo, je bivši igralec Milana Šved Gunnar Gren dosegel sporazum s turinskim klubom in da bo v kratkem prevzel tehnično vodstvo. Razgovori Šveda s klubskim vodstvom so se začeli v torek m so se zaključili danes. Gren bo začel pripravljati igralce Juventusa samo ko bo dobil dovoljenje od enajstorice Go-
teborga, katero sedaj trenira.
Novi tehnični vodja Juventusa bo v nedeljo ali v, ponedeljek odpotoval domov in Se bo vrnil v Turin brž ko bo uredil svoje osebne zadeve.
SAH
HAFSTING, 6. — V osmem kolu mednarodnega šahovskega turnirja so bile vse partije prekinjene. Po osmem kolu vodi še vedno Gligorič s 6 točkami (1) pred Bonderev-skim, Szabojem, Clarkom itd.
Gligorič je danes igral z Lloydom. Anglež ima dobre izglede, da reši remi.
ZA JUTRIŠNJO TEKMO
RebizzI in Sadar v napadu Triestine
Trinajst igralcev se je včeraj udeležilo zadnjega treninga Triestine pred nedeljsko telkmo na domačem igrišču proti Ca-tanzaru. Domačini so se ves teden res vestno pripravljali, ker vedo, da jib čaka trda borba s hitro enajstorico z juga, ki jo trenira Tržačan Piero Pasi-nati. Igralci Catanzara so že od ponedeljka v Trstu, da bi se privadili tukajšnjemu podnebju.
Po zadnjih pripravah, ki so potekale kot redno z razgibalnimi vajami in s prikazom taktičnih potez, je Trevisan določil 13 igralcev, ki bodo prišli v poštev za sestavo moštva. Med temi so štirje elementi, 'ki so v četrtek igrali v Benetkah za prvenstvo rezervnih moštev. Danes zjutraj se bodo ponovno vsi zbrali na stadionu za zadnji trening. Zelo verjetno bo Triestina poslala jutri na igrišče naslednjo postavo:
De Min; Bernard, Brach; Larini, Frigeri, Degrassi; Trevisan, Rebizzi, Secchi, Sadar m Fogar.
iTniimiiimimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiii
iiuiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiimiiiiiiHiiiiHiiiHiiimiiiiimmmiiiiiMmmiuniHHmuiiimiiiiiuiuiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinmimmiiiiiiiiiini
Nedeljsko XIV. kolo nogometnega prvenstva A lige
Fio renti na - Internazionale najbolj zanimivo srečanje
Milan in Roma favorita za zmago - Juventus gostuje pri nevarni Atalanti
V nedeljo se bo ponovno zavrtelo kolo nogometnega prvenstva A lige. Na sporedu je kot redno devet srečanj, toda v zimskih mesecih vedno nastajajo vprašanja, koliko jih bodo lahko odigrali. Vremenske razmere ne gledajo na športno udejstvovanje in sneg ter povečini dež in blato prisilijo sodnike, da že začete ali tudi ne začete tekme prekinijo oziroma odložijo. Da bi se izognili tem nevšečnostim, ki so vezane tudi na precejšnje stroške, so nekateri mnenja, da bi morali prvenstvo v zimskih mesecih prekiniti kot je to že v navadi n. pr. v Jugoslaviji.
To bi bilo pametno iz raz-razlogov; prvič bi
vprašanje, ali je šah igra, in ugotavljajo, da je v njem preveč znanosti in umetnosti, da b:	bil lahko samo igra ter
pravijo, da je šah plemenit boj duha in široko področje za manifestacijo močne in zdrave volje. Nato naštevajo avtorji kopico vzgojnih elementov v šahu, kot n. pr. logično mišljenje in jasno razsojanje, odločnost in podjetnost, ustvarjalnost, zakonitost itd.
Zaradi vsega tega so številni prosvetni delavci, zlasti še v LR Hrvatski, že vključili šah med vzgojna sredstva in se že zavzemajo za to, da bi bil uveden vsaj v splošni šolski program. Sodobna pe-dagogija je namreč spoznala, da intelektualni moment ni. vse, da je treba posvetiti primarno pozornost tudi emo-
Tu Pa je šahetaoinetaoin cionalnemu momentu. Tu pa je šah kakor naročen.
Brošurica treh piscev o-bravnava nadalje šahiste kot dijake — praviloma so dobri dijaki, govori o redkih izjemah tega pravila, pri katerih so posamezniki napačno vzeli šah in si ga postavili za življenjski cilj s takimi in ta-
kimi materialnimi koristmi, volj.
namesto da bi jim bil sredstvo za razvedrilo in izživljanje emocionalnih in intelektualnih nagnjenj.
Delo nas v nadaljnjem seznanja z vlogo družbene skupnosti v pravilnem usmerjanju zanimanja mladine za šah ter nujnostjo sodelovanja med prosvetnimi in šahovskimi organizacijami, ker bi bile tedaj vzgojne vrednote šaha lahko še mnogo bolj uporabljene pri razvijanju značajnih in drugih potez mladega človeka, pri oblikovanju njegove osebnosti. U-strezni poskusi na poskusni osnovni šoli in vadnici učiteljišča v Zagrebu in še drugod so zelo zanimivi in zlasti poučni za pedagoge.
Glede na to, da je danes šah množično prodrl med ljudi in — brez velikega pretiravanja — šahira mlado in staro, postaja šahovsko življenje — zaključujejo pisci — s tolikšnimi obveznostmi splošno družbena naloga, ki zasluži vsestransko podporo in pomoč vseh družbenih organizacij. Te pomoči in podpore pa, kakor so ugotovili pred dnevni na plenumu SZJ v Beogradu, še ni vselej do-
nih razlogov:	prvič	bi pre-
prečili potovanja enajstoric iz mesta v mesto in vrnitev dor ov po neodigrani tekmi ter oi privoščili že utrujenim nogometašem zimski počitek, ki bi jih rešil zmrzovanja na i-griščih in številnih poškodb na poledenih travnatih tleh stadionov.
Naj bo kakorkoli, v nedeljo se bodo nadaljevale borbe za prva mesta kakor tudi za obstoj. Največje zanimanje seveda vlada za srečanje med Fiorentino in vodečim Inter-jem. Ne bomo odkrili Amerike če trdimo, da se Interjev trener zelo boji bivših italijanskih prvakov, pa čeprav so ti v borbi z direktnimi tekmeci v Milanu popolnoma odpovedali in tudi razočarali. Razočarali namreč zaradi poraza, medtem ko so vseeno pokazali lepo igro, ki bi rodila sadove, če ne bi morali Florentinci loviti ravnotežje na snegu, ki je pokrival igrišče v San Siru. gralci Interja so zadnje dni pred tekmo preživeli v Montecatini, kjer so se resno pripravljali za dvoboj, ki bo za njih pomenil obdržati ali izgubiti vodilno vlogo v lestvici. Herre-ra je v glavnem potrdil postavo, ki je preteklo nedeljo zmagala v Turinu z edino izjemo, da bo Gatti zamenjal Fongara. Nekateri so menili, da bo v Florenci igral tudi Angelillo, vendar se je izvedelo, da bo igralec ostal še teden dni izven igrišča.
Florentinci so kljub gosti megli in mrazu dokončali priprave za nedeljsko srečanje. Zal ne Czeisler ne Hidegkuti nista zadovoljna, ker imata precej preglavic s sestavo e-najstorice. Zelo verjetno se ne bosta mogla poslužiti Hamrina in novega «oriunda» Antoninha, ki si je med zadnjim treningom nategnil mišice. Obema so predpisali zdravniško nego in če bo ta uspela, bosta vseena šla na igrišče’ Njuna prisotnost ali odsotnost pa bo znana samo v nedeljo zjutraj. Montuori bo ponovno igral in to dejstvo je precej dvignilo moralo vsem igralcem florentinskega moštva.
Ostalim velikim se verjetno
ne bo treba potiti za zmago. Izjema je Juventus, ki bo gostoval v Bergamu pri Atalanti. Domačini so v izredni formi, kar so dokazali v nedeljo z zmago nad Laziom in tudi visoka morala jim bo pomagala da se ne bodo že vnaprej ustrašili gosta iz Turina. Atalanta bo šla na igrišče z istim moštvom ki bi moralo v sredo igrati proti Padovi. Kot je znano je bilo srečanje zaradi slabe vidljivosti odloženo.
Postava Juventusa še ni bila določena. Trener Parola sicer nima posebnih skrbi za sestavo:	ima	namreč preveč
igralcev na razpolago, zaradi česar se bo moral odločiti za Leoncinija ali Colomba v kril-ski vrsti, medtem ko bo moral z napadalne vrste pustiti doma Moro, Nicoleja ali Stac-chinija.
Ce je Lazio zgubil preteklo nedeljo doma proti Atalanti, bi moral tudi v naslednjem kolu pustiti kožo na igrišču, še posebno, ker bo tokrat gost nevarnega Milana. V vrstah slednjih ni vse v redu. Maldinijeva poškodba bo prisilila tehnike, da bodo poslali na igrišče novo postavo, to je dvanajsto od začetka prvenstva. Zelo verjetno bosta zopet igrala Trebbi in Vernaz-za, medtem ko bo trener lahko vnesel v postavo tudi Za-gattija, ki ne čuti več posledic pretega mišic. Igralci La-zia so že od včeraj v Va rese. Trener Flamini je izja vil, da so prišli predčasno r Lombardijo z edinim namenom, da se privadijo vremenskim prilikam in tudi blatnim igriščem. Trenerju je za sestavo postave na razpolago 13 igralcev, vendar bosta zelo verjetno ostala izven Lovati in Fumagalli.
Roma bo ponovno nastopila pred lastnim občinstvom in bo sprejela v goste Samp-dorio. Po zadnjem treningu domačinov se lahko reče, da bo Schiaffino skoraj gotovo prevzel svoje staro mesto, pa čeprav to še ni dokončno določeno. Trener Foni bo Schiaf-finn še enkrat preizkusil in če ne bo čutil nobenih bolečin, bo skoraj gotovo igral v napadalni vrsti skupno z Orlandom, Lojaconom, Manfre-
dinijem in Selmossonom.
Sampdoria bo prišla v Rim z moštvom, ki je preteklo nedeljo z 'lahkoto odpravila Fadovo. Malo je namreč verjetno, da bi Monzeglio spremenil postavo, ki je v nedelje z režijo Ocwirka in spodbujena od odličnega Skoglun-da zadovoljila, spremenil. Ce bo kakšna sprememba, bo to na desnem krilu, kjer bi moral Toschi v odlični formi zamenjati počitka	potrebnega
Lojodiceja.
Vse ostale tekme pa bodo več ali manj med revnimi sopotniki tega prvenstva. Zanimivo bo predvsem slediti srečanju v Padovi, kjer bo gotovala nestalna Bologna. Bo-lcnjčani, ki so trenutno v Trevisu, bodo morali vnesti dve spremembi:	Renna bo
moral zamenjati	diskvalifici-
ranega Peranija, Cervellati pa, ki se ne more znajti na težkih igriščih, bo moral prepustiti svoje mesto bolj pri-piavnemu Furlanisu. Pado-vrnci pa bodo poslali na igrišče proti Bologni že svojo standardno postavo s Crippo ne krilu namesto Baccija, ki je bolj uspešen na tujih sot na domačem igrišču.
V Bariču bo tokrat gostoval Lanerossi. Domačini so v precejšnjih škripcih, -predvsem zaradi diskvalificiranega Bran-caleonija in poškodovanega Ciccogno. Vrhu tega se tre-nei ne bo mogel poslužiti Er-be in Conteja zaradi česar bo poslal na igrišče popolnoma prenovljeno postavo. Za goste pa bo ta tekma posebno važna. V zadnjih časih so pokazali, da so v vzponu in ker
iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiinimititiiimiiiii
Nedeljske tekme
A LIGA (14. kolo)
Atalanta - Juventus Bari - Lanerossi Fiorentina - Internazionale Milan Lazio Napoli - Catania Padova - Bologna Roma - Sampdoria Spal - Lecco Torino - Udinese
B LIGA (16. kolo) Triestina - Catanzaro Foggia-Prato Genoa - Pro Patria Marzotto - Brescia Messina - Reggiana Novar - OZO Mantova Parma - Venezia Sambenedettese - Alessandria Simmenthal Monza - Palermo Verona - Como
Smuški poleti na skakalnici v Berg - Islu
Finec Kalevi Kaerkinen prvi z rekordnim skokom
Drugi je bil olimpijski zmagovalec Recknagel, ki vodi v splošni lestvici
KOLESARSTVO
BUSTO ARSIZIO, 6. — Italijanski prvak Renato Longo je danes popoldne zmagal v prvem tekmovanju v ciklo-krosu za veliko nagrado Hut-chinson pred Severinijem A-merigom in svetovnim prvakom Wolfsholom.
so vsi v odlični telesni kondiciji, nekateri menijo, da imajo izredno priložnost za uspešen zaključek srečanja na
jugu.
Tudi Napoliju se obeta izredna priložnost,- še posebno ker prihaja v goste moštvo iz Ca-tanie. Slednji niso v dobri formi in vrhu tega imajo imajo precej preglavic s sestavo moštva. V vrstah Napolija se ho zopet pojavil Del Vecchio, ki je bil zaradi operacije ves mesec na počitku. V tekmi kadetov je Del Vecchio igral v napadu in je ne samo pokazal dobro igro, temveč je tudi dosegel oba gola za domačine. Arna-dei ima samo en dvom: koga določiti za vodjo napada. Zelo verjetno se bo odločil za Di Giacoma, pa čeprav ni izključeno, da bo to mesto privzel Postiglione.
Zelo zanimiva bo tudi borba med Spalom in Leccom. Zaradi diskvalifikacije Rote bo v nedeljo debutiral v krilski vrs-i mladi Muccini. Zelo verjetna bo zopet igral Novelli na desnem krilu. Trener Lecca se se ni odloči-, če bi prvič uporabil «oriunda» iz Brazilije Cle-ricija ali če bi še počakal, da bo napadalec dosegel boljšo formo. To je tudi edini dvom za sestavo postave.
Nas brez dvoma najbolj zanima zadnje srečanje, ki je na sporedu nedeljskega XIV. kola prvenstva A lige med Turinom in Udinese. Videmčani zadnje čase nikakor ne morejo najti prave poti za uspešen zaiklju-ček srečanj nit ina domače'.i igrišču, kar dokazujeta zadnji dve tekmi, ki sta se zaključili z neodločenim rezultatom, z Napolijem in Bologno. Sicer so se v zadnjem času Videmčani nekoliko popravili in so v napadu bolj živahni, pa čeprav še vedno zapravljajo ugodne priložnosti. Danes zjutraj bodo Videmčani odpotovali v Turin s postavo, ki je nastopila preteklo sredo proti Bologi, to se pravi: Rertosi; Del Bene, Valenti; Sassi, Tagliavini, Giaco-mini; Pentarelli, Tinazzi, Me-roi, Meregehtti in Canella.
Tudi trener Torina Santos je že določil postavo, ki bo nastopila proti Udinese. V primt-ri z enajstorico, ki je igrala preteklo nedeljo, bosta samo dve spremembi: Bearzot, ki je presta) diskvalifikacijo, bo zopet prevzel svoje mesto v moštvu, zaradi česar bo lahko Ferrini ponovno igral v napadalni vrsti namesto Mazzera. Torino bo tako nastopil proti nedeljskim gostom iz Vidma v naslednji postavi: Vieri; Scesa, Buzzacchera; Bearzot, Lancioni, Ferrario; Danova, Cella, To-meazi, Ferirni in Crippa.
INNSBRUCK, 6. — Današnja tekmovanja v smuških poletih v Berg - Islu se je udeležilo 66 tekmovalcev iz 12 držav. Praktično se je te tretje tekme nemško-avstrijske turneje štirih skakalcev udeležila vsa skakalna elita Evrope. Zmagal je brat bivšega svetovnega prvaka Juhanija Kalevi Kaerkinen, ki je tudi porušil prejšnji rekord skakalnice, ki gg je branil Nemec Brutscher s skokom 79,5 m.
Drugo mesto si je priboril olimpijski zmagovalec Helmut Recknagel, ki se je s tem povzpel po tretji od štirih tekem na prvo mesto splošne lestvice. Zadnja tekma te tradicionalne turneje bo v nedeljo.
Vrstni red današnjega tekmovanja je naslednji:
1. KALEVI KAERKINEN (Fin.) (75, 84,5) 218,5 točke
2. Recknagel (Vzh. Nemčija)
(77,5, 71,5) 217,6
3. Leodolter (Av.) (80,	75)
213,4
4. Solli (Norv.) (80,5,	76)
212,2;	5. Kankkonen (Fin.)
(76,5, 79.) 211,6; 6. Happlg (Zah.
Nem.) (81, 77) 211; 7. Ramenski (SZ) (77, 77,5) 210,4; 8.
Wegscheidet (Zah. Nem.) (77,
81) 209,2; 9. Plank (Av.) (75,
76) 207,7; 10. Sjoeberg (Šv.)
(78.5, 74,5) 207.; 11. Zakadzse (SZ) (77,5, 68,5) 205,7; 12. Kaerkinen (Fin.) (7.5, 72,5) 203,9;
13. IVirth (Vzh. Nem.) (79,5,
76) 203,7;	14. Nilo Zandanal
(It.) (75, 74) 203,1 točke.
Neuradna splošna lestvica je naslednja:
1. HELMUT RECKNAGEL (Vzh. Nem.) 661,5 točke
2. Leodolter (Av.) 656
3. J. Kaerkinen (Fin.), Sioe-berg (Šv.) 651;	5. Tzakadzse (SZ) 650,5; 6. K. Kaerkinen (Fin.) 647 itd.
Namiznoteniško prvenstvo Anglije
Teran-Kern v finalu igre parov
LONDON, 6. — Danes se je nadaljevalo mednarodno namiznoteniško prvenstvo Anglije. katerega se je udeležila vsa evropska elita v tej panogi. Jugoslovanski par Teran-Kern se je plasiral v finale tega 25. prvenstva. Mlada jugoslovanska namiznoteniška i-gralca sta premagala švedsko-angleški par Hayerdal - Lind-berg z 21:11, 21:11 in 21:16,
V smuškem teku na 20 km
Zmaga Jernberga v Limi (Švedska)
LIMA, 6. — Švedski smučar Sixten Jernberg je danes zmagal v mednarodnem tekmovanju na dolge proge (20 km), katerega so se udeležili skandinavski, japonski in italijanski, tekmovalci. Med Italija ii je bil prvi Pompeo Fattor, ki je dosegel 16. mesto.
Vrstni red tekmovanja je naslednji:
1. SIXTEN JERNBERG (Šv.) 1.18’08”
2. Larsson (Sv.) 1.18’45”
3. Stefansson (Šv.) 1.19T7”
4. Raemgaard (Šv.) 1.19’25”; 5. Rennlund (Sv,) 1.19’45”; 6. Grahn (Šv.) 1.20’10”; 7. Huhtu-la (Fin.) 1.21’35"; 8. Hakulinen (Fin.) 1.22’09”; 9. Tiainen (Fin.) 1.22’09”;	10. Olsson (Šved.) 1.22’30”, 16. Pompeo Fattor (It) 1.24T6” itd.
Totocalcio št.	16
Atalanta Juventus	2 X 1
Bari - Vicenza	1
Fiorentina - Inter	1 X 2
Milan- Lazio	1
Napoli - Catania	1
Padova-Bologna	1 2
Roma-Sampdoria	1
Sptl-Lecco	1
Torino-Udinese	1
Fogga- Prato	1
Messina - Reggiana	1 X
Sambenedettese - Ales-	
sandria	X 2
Triestina - Catanzaro	1 X
Genoa - Pro Patria	1
Marzotto - Brescia	1 X
	T0TIP št.	2
I.	prvi	2 2
	drugi	1 X
2.	prvi	1
	di ugi	X
3.	prvi	1
	drugi	X
4.	prvi	1 X
	drugi	X 1
5.	prvi	X 2
	drugi	1 1
6.	prvi	1 2
	drugi	2 1
VOZNI RED VLAKOV
BENETKE-MILAN
-PARIZ-RIM-BARI
ODHODI
Be-
Be-
6.12 R Bologna - Milan (*) 6.40 D Benetke - Turin -Rim
7.14 A Tržič (***)
8.45 R Benetke - Rim 10.14 DD Benetke - Milan -
Genova (II) - Pariz
10.24 A Portogruaro 12.55 R Cervignano
netke
13.32 A Cervignano
netke
14.52 D Benetke - Milan -
Pariz
16.40 D Tržič - Benetke -Bari
17.03 A Tržič - Portogruaro
17.53 DD Benetke - Pariz (x) 18.38 A Tržič - Portogruaro
19.25 A Tržič - Cervignano
20.50 R Benetke
22.17 DD Benetke - Milan -Turin - Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre - Bologna - Rim
PRIHODI
6.23 A Cervignano - Tržič 7.32 A Portogruaro - Tržič
7.45 DD Turin - Milan
Benetke - Rim 9 22 D Marseille - Ventimiglia - Genova -Turin - Benetke
10.22 R Benetke - Cervigna-
no - Tržič
11.33 DD Pariz - Benetke
(xx)
13.27 D Rim - Bologna -Bari - Ancona - Benetke 13.57 A Cervignano
15.22 D Pariz - Milan - Be-
netke
17.05 D Benetke - Portogruaro - Cervignano
18.10 A Tržič (***)
18.37 R Bologna - Benetke (*)
19.08 A Portogruaro - Tržič
19.50 DD Pariz - Milan - Be-
netke
21.20 R Rim - Milan - Mestre (*)
22.35 A Benetke - Tržič 23.42 DD Turin - Milan - Genova (II) - Rim -Bologna - Benetke
(*) samo I. razred; (*#) II. razred samo do Benetk; (*##) ne vozi ob nedeljah; (x) od 1 10.60 do 20.5.61; (xx) od 3.10. 60 do 28.5 4961
VIDEM-DUNAJ
-SALZBURG
-MUENCHEN
ODHODI
3.45 A Videm - Trbiž 5.16 A Videm
6.18 D 6.24 A 7.45 D
9.45 A 12.20 D
12.30 A 13.55 DD
14.26 A 16.17 A
17.37 A 19.10 D 20.16 D
20.27 A
21.37 A
7.15 A 8.00 A 8.23 A 9.12 A 9.30 D
11.46 A 15.07 A 16.55 A 17.52 DD
19.43 A 21.05 A 22.20 D
23.20 A 23.58 DD
0.56 D
Videm - Trbiž Videm
Videm - Dunaj -Muenchen - Hamburg Videm
Videm - Trbiž •
Dunaj
Videm
Calalzo (*)
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm - Benetke -
Muenchen
Videm
Videm
PRIHODI
Videm
Videm
Videm
Videm
Dunaj - Muenchen
- Videm Trbiž - Videm Videm Videm
Dunaj - Trbiž •
Videm
Videm
Videm
Hamburg - Muen-chen - Dunaj - Videm Videm
Calalzo - Trbiž •
Videm (**)
Trbiž - Videm
(#) ob sobotah od 17. 12.1960 do 25,2.1961; (#*) ob nedeljah od 18.12. 1960 do 26.2.1961
OPČINE LJ UBI J ANA -BEOGRAD
	ODHODI
0.19 D	Opčine - Reka -
	Zagreb - Beograd
7.28 A	Opčine
8.32 D	Opčine - Ljubljana
U.57 DD	Opčine - Reka -
	Ljubljana - Beo-
	grad - Atene - I-
	stanbul
13.37 A	Opčine
16.04 D	Ljubljana - Beo-
	grad
17.58 A	Opčine
20.00 A	Opčine
	PRIHODI
5.50 D	Beograd - Zagreb
	- Opčine
7.05 A	Opčine
11.24 A	Opčine
13.18 D	Beograd * Ljub-
	ljana
17.20 A	Opčine
17.28 DD	Istanbul - Atene -
	Beograd - Ljublja-
	na - Reka - Opčine
20.06 D	Ljubljana - Opčine
21.48 A	Opčine
R -	- rapido; DD — br-
zec;	D — brzec; A —
potniški
BORIS PAHOR:	Uo.
Onkraj pekla so ljudje
Roman
«Popoldan pa grem na tisto oddaljeno kmetijo.« s
«Na katero kmetijo?«
«Saj sem ti pravila. Po maslo za malega Riveta grem. Tako je slab, revček.#
«Kako velik je ta 'mali’ Rivet?«
«Hudoben si, če tako govoriš »
«In če bi šel s tabo na tisto kmetijo?«
«Ne utegneš. Do treh ne prideš niti tja,« je odločno rekla, ko da njegov predlog sploh ne prihaja v poštev.
Qb vratih	sta bila	in	je spustila njegovo roko.
Spodaj je	bilo slišati	šum in glasove, ki so se vzpe-
njali po stopnicah ali se spuščali po stopnicah v jedilnico. Prisluhnila je glasovom.
«Qdšla bom po stranskih stopnicah,« je rekla kakor v odgovor na prišepetan nasvet. «Na svidenje.«
In odsunila je krilo gibljivih vrat.
XXVIII.
Tako zijaj ve za tisti neusmiljeni nemir, ki ga lahko prebudi vsaka beseda, vsak gib, a ki zahteva dosti potrdil, da se potolaži. Seve, to je njena posebnost, da hodi kakor sama zase, morda celo pred njim. A vse se prikaže	v drugačni	luči, ko	ni	navdušena, da bi jo spremil,	ko
gre bolniku po maslo,	ki	ga ni Še najti v trgovinah.	Ga
noče s sabo. In to potem, ko je njen obisk ustvaril tako izredno ozračje. Vsakdo bi si pričakival tisti hip vzklik zarotniškega veselja za skupni popoldan na poti skozi gozd. Ona pa narobe: na svidenje, na svidenje. In nič ji ni mar, da se tako hladno razideta. Sploh ne sluti rez> kosti takšnega slovesa.
Prav, da je po kosilu šel. In vesel je, da je našel tisti šaljivi, prisrčni in hkrati zasmehijivi ton, ki je zmeraj najboljši ščit. Nji pa je tudi všeč, da je dobre volje, nedvomno, in tudi za roko ga nekajkrat prime. A tudi izpusti jo, njegovo roko, ko se za njima ogiasi ropot av-
tomobila. Je ura kosila in samo kakšen vojaški kamion gre mimo. In kak osebni avto. Ona pa se ozre, preden je videti vozilo; kakor da koga pričakuje. Ne, tudi otrok se na cesti ozira in ne čaka nikogar. Kar tako. Toda ali je to ljubezen za povratnika, to oziranje za obrazi šoferjev vojaških kamionov? Nekaj zoprno nerazsodnega je v vsem tem. Dekletce, ki bi se v vojnih dneh poteplo in bi zdaj zaman skrivalo svoje navade. In vidi njen obraz prvi večer, ko se je vrnila z dopusta; kako kremžl ustnice in kako kadi.
Ta poraz.ni občutek se je nekoliko spremenil, ko je prišel plavolasi slikar iz drugega paviljona. A zdaj nič več ne drugi ne	tretji	ne	noben paviljon, pravi,	kajti v
Ameriko odhaja.	Stric	je	vse uredil za vožnjo	v New
York. In pri tem ima na ustih tisti nasmešek, ki spominja na rumene sončne lise na njegovih oljih. Mogoče bo nasmešek uplahnil takrat, ko bo ameriškemu stricu pripovedoval o koncu svojih staršev. A verjetno se bo že naslednji hip prizanesljiv in odsoten spet prikazal.
((Prinesel sem ti dvoje olj,« je rekel. In bila so tista vrata, odprta na	stežaj	na	teraso in narejena iz	sončnih
žarkov, ter klop	sredi	zelenja, pred katerima sta	se me-
nila o slikarstvu, ko ga je obiskal. Tako se kakšenkrat posreči, si misli, da napolni prostor, ki ga je nekdo pustil praznega, nepričakovana oseba; ta človeka predrami in ga spomni, da so še druge vrednote na svetu. Ker ljubezen osvobaja, a tudi zasužnjuje. Zato treba staviti nanjo takrat, ko osvobaja, in misel, da bo zvečer videl Ar lette Spremlja samozavestna radovednost. Ni se ji sam odrekel, Arlette, in tudi za slikarjev obisk nima nobene zasluge; a tudi nehoteno odpoved šteje človek kot svojo pridobitev, če jo je, pa čeprav po naključju, nadomestil z dragoceno vsebino. In zdi se mu, da se je njegovo razmerje do Arlette v teh dveh dneh prav zaradi tega premaknilo. Bolj svoboden je. Bolj spokojno moder, čeprav sta pod pričakovanjem nove preizkušnje prav tako močni tudi napetost in želja po snidenju.
Tudi do časnika drugačen odnos, je pomislil in raz-
grnil list. Kakor zopetna vključitev v pisano človeško dogajanje, ki ga je ona zadnje čase potisnila v ozadje. Seve, ne tako, kakor če bi bil resnično sredi dogodkov. Recimo na Japonskem, v Hirošimi. Ali sredi Londona. Sredi Pariza. S Hirošimo bi pravzaprav ne bilo nič zaradi radioaktivnosti, ki traja dolgo po eksploziji. A zdaj je že mesec dni od takrat, morda bi zdaj tisto atomizirano ozračje ne škodovalo več. In to naj bo povojni Hloveški svet. No, nekoliko ne še prav povojni, ker z Japonsko bo komaj te dni podpisano premirje. Pač pa potaboriški svet. Kajti ko ugasnejo peči v svetu nesmiselnega pogina, človek odide naproti obljubljeni deželi dobrega tovarištva in počitka. A počasi se začne zavedati, da je bil taboriški svet samo del človeškega sveta. Ne izven njega. V njem. In tako Hirošima. Tudi Hirošima v človeškem svetu, ne izven njega. Tako tudi zdaj v uvodniku Ne tv York Timesa: ((Atomska bomba ni nič drugega kot množični umor, čisti terorizem. Potopimo se skupaj v Atlantik ali Pacifik... Človek je preslab, da bi mu lahko zaupali takšno silo.« Seve, a gre za dejanje, ki je bilo že storjeno. In celo dvakrat. Zdaj ga lahko ocenjuješ tudi kot množični umor. Potem. Kajpada potem. A prej? Tako taborišča smrti z devet milijoni upepeljenih teles. Množični umor. In to lahko zdaj vzameš na znanje in se zadoščeno oddahneš, ker si zleknjen na ležalnem stolu pod platni francoske terase, medtem ko so pepel -drugih raztresli po nemških njivah in poljih, V Treblinki so ga na primer morali trositi po cesti otroci, kmetje iz Vulke pa so ga vozili z dvokolesnimi vozovi po šestkrat ali osemkrat na dan od spomladi 1943 do poletja 1944. Nekaj milijonov ljudi. Malenkost. Do prvega septembra pa so baje našteli v Hirošimi 53.000 pokojnih. Sredstvo, ki je dosti bolj učinkovito kakor plin »ciklon« v Vernichtungslagerju v Lublinu. Tam se je v hermetično zaprtem prostoru zadušilo dve sto petdeset oseb naenkrat. Zdaj pa je človek iznašel način, kako razstreliti planet, na katerem biva. Zato časnik navaja besede Georgea Bernarda Shawa: ((Protoni bi se združili s svojimi krožečimi elektroni ter težjimi samotnimi nevtroni, iz katerih je sestavljena snov, in povzro-
čili vročino, pri kateri bi se vsa zvezda spremenila v prah in izhlapela. Vsi prebivalci na nji bi zgoreli hitro in tako popolnoma kot v nobenem krematoriju.«
Tedaj je v pritličju odzvonilo in je bil hvaležen počenemu zvoncu, da je pretrgal pretresljivo tišino. Oddahnil se je, ko da je tisti zvok zbudil zakleto ozračje. Ne, saj za vse, kar je sam videl, že samo za tisto, bi človek upravičeno uničil zemljo. A vendar, spremeniti v prah tla, iz katerih zrase pomlad in na katerih zorijo brajde. Razpršiti modro morsko vodo in porušit: zasnežene hribe. Nič. Namesto sončnih zatonov nič. Praznina kakor takrat, ko se razpoči otroški balonček «V zvez: z našim dosedanjim ravnanjem ne moremo izključiti takšne možnosti,« pravi Bernard Shaw.
Ni zdržal na ležalnem stolu. Stopil je k ograji, ko da se hoče pobliže prepričati, ali je gozd še resničen pod teraso in njive še spokojne onstran gozda na ravnini.
Ne, si misli, dobro je, da ima Arlette, tudi če je neodgovorna. In čeprav ve, da niso prejšnje misli samo groteskna bolehnost, hkrati čuti, kakor da je svet pomlajen v Arlettinem telesu, njeno telo pa tesno ob njegovem-Cas, ki nam preostaja, moramo dobro porabiti, si misli.
XXIX.
«Quisling?» je vprašal Jules, ne da bi vzdignil glav« od škatle, v kateri si je zvijal cigareto.
«Quisling, da,# je rekel Jojo. »Nisi bral?«
»Obsojen na smrt,# je rekel Jules in zganil ramen«' «In potem?«
«Na smrt, gotovo. Si je morda zaslužil kaj boljšega?"
((Praviš meni,« je sam pri sebi zasmehljivo rekel Jules in obliznil rob cigaretnega papirčka.
»Pravim, da ga bodo Norvežani zares poslali na drug*
svet.«
Se nadaljuje