DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo fn uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubliana Vil, Zadružni dom — Celje, Delavska 'Korniča — Trbovlie, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Hokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo maša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijatne namen* rlelavslva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane p*-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objiv popu*t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 92.	Sreda, 16. novembra 1932.	Leto VII.
Program dr. Srskiča.
Na seji poslanskega kluba JRKD. je predsednik vlade dr. Srskič imel dne 11. t. m. govor, v katerem je razvil program vlade.
Predvsem je povedal, da je vlada predložila narodni skupščini načrt zakona o občinah. Občinski odbori se volijo po tem načrtu s splošnim, enakim, neposrednim javnim glasovanjem po načelu večine, ne pa po načelu proporca.
Ta načrt se tiče menda samo kme-tiških občin.
Vlada pripravlja tudi zakonski načrt o banovinski upravi in banovinskih samoupravah. O vsebini in o volilni pravici načrta listi ne poročajo.
Dalje pripravlja vlada novelo zakona o zborovanjih in udruženjih. Narodni skupščini bo ta načrt predložen v najkrajšem času. Ta zakon bo določal, da se strankarsko politično življenje ne sme razvijati ne plemensko, ne versko ali pokrajinsko s tendenco separatizma, in ima namen, kakor pravi dr. Srskič, da se omogoči manjšim in številčno slabejšim političnim skupinam organizacijo, če stoje programsko na narodnem in državnem edinstvu. Iz tega poročila Da ni razvidno, v koliko bo novi zakon zahteval še druge pogoje, kakor razsežnost političnih skupin po banovinah ali srezih, kakor je določeno v sedaj veljavnem tozadevnem zakonu.
Ministrski predsednik obeta tudi izpremembo volilnega zakona za narodno skupščino. Minister zagotavlja, da bo novi volilni zakon olajšal svobodno in polno udeležbo v političnem življenju vsaki politični stranki, ki stoji na integralnem jugoslo-vansko-nacionalnem in državnem programu.
Dalje je dr. Srskič govoril o proračunu za leto 1933-34. Proračun bo znižan za 700—800 milijonov. Vlada hoče vse neizplačane obveznosti iz prvega polletja poravnati do konca drugega proračunskega polletja. Glede finančne politike je izjavil dr. Srskič, da je vlada proti vsaki inflaciji. Kolebanje dinarja na inozemskih borzah je iskati v nepovoljni plačilni bilanci države, slabega pritoka tujega kapitala, ustavitvi reparacij in tež-kočah mednarodne trgovine. Vlada se pogaja tudi z inozemskimi upniki, da to vprašanje uredi.
Naznanila ministrskega predsednika sprejme javnost na znanje. O bistvu reforme v zakonodaji pa bo mogoča sodba šele potem, ko bodo zakoni uveljavljeni. Takrat bomo tudi mi poročali podrobneje o reformah.
Nemški baroni noiejo iz vlade.
Baron Papen še ne bo odstopil.
Nemški kancler baron Papen kategorično izjavlja, da še ne misli odstopiti ne on in ne kateri njegovih ministrov. Trudi se pa, da združi nacionalne stranke, s katerimi bi vladal neobzirno dalje.
Njegovo geslo je predvsem revizija mirovnih pogodb. S tem geslom upa ojačiti v Nemčiji svoj vpliv, enako kakor je Viljem ojačil militaristični duh z geslom »Deutschland iiber alles!« Ce se baronu koncentracija ne posreči, bo pa menda le šel v — pokoj.
Zopet razpust nemškega parlamenta ?
Večina državnega zbora proti kanclerju.
Alkoholizem in degeneracija ter demora-lizacija.
Baron Papen je sanjal o nacionalni koncentraciji, ki naj bi ga podpirala v državnem zboru. Toda doslej mu akcija še ni uspela, ker je s svojo taktiko in izigravanjem narodnega zastopstva zaigral vso svojo resnost ne le pri političnih nasprotnikih, marveč tudi pri onih krogih, ki so z milijoni podpirali nacionali-stično-fašistično gibanje. Še bolj si je pa nakopal nezaupanje in preziranje pri demokratičnih strankah.
Že se širijo vesti, da bo gospod baron zopet razpustil državni zbor. Vlada sicer teh vesti ne potrjuje, pač pa izjavlja, da je to pač kombinacija, kar pomeni toliko, kakor da vlada resno razpravlja zopet o razpustu parlamenta.
Odločitve še ni, ker čaka Hindenburg na posvetovanja strank v nadi, da se vendar posreči doseči sporazum med državno vlado in državnim zborom.
ZaSCita kmetov.
Narodni skupščini je predložen jako važen načrt zakona o zaščiti kmetov, to je o razdolžitvi kmetijstva, kakor pravijo običajno. Zaščita je dvostranska. Z njo se odlagajo plačila dolgov za eno leto, znižujejo obresti in odgode eksekucije ter prodaja imetja zaradi dolgov. Onim kmetom pa, ki je višji kakor 70 odst. vrednosti njih imetja, se še dolg znižuje.
Zakon torej ne bo določal splošnega znižanja kmetiških dolgov.
Dolgovi o&tanejo v celoti, kakršni so bili, razen pri prezadolženih kmetih. Tu se dolgovi znižajo za toliko, da ne presegajo 70 odst. imovinske vrednosti.
Obrestna mera se določa za prihodnje leto na 8 odst. in odplačilo glavnice na 2 odst. Ta odplačila obresti in amortizacijo morajo kmetje plačevati v dveh obrokih vnaprej. Če ne plačajo, je dopustna prodaja.
Toda vsa ta olajšanja ne veljajo
za dolgove vseh vrst. Vsi javni dolgovi so kljub zaščiti izterljivi tudi ob tem času, to so davki vseh vrst, dolgovi, ki so jih kmetje napravili pri trgovcih s kupovanjem blaga, dolgovi na zaslužku za delavce, terjatve zdravnikov in lekarnarjev, kakor tudi zadrug za zadružne posle.
Če je dolžnik po 20. aprilu t. 1. plačeval višje obresti kakor 8 odst., tedaj se mu višek nad 8 odst. odbije od glavnice, in če pa obresti ni plačal, se mu obresti prištejejo k glavnici.
Kakor je razvidno iz teh predlogov, se hoče s to zaščito doseči samo znižanje obrestne mere ter od-goditi prodajo imetja kmetijcev za leto dni.
O merah v zvezi s to zaščito, ki posegajo zlasti v službene razmere nameščencev gospodarskih zavodov, bomo izpregovorili pozneje, če jih zakonodajne ustanove ne bi revidirale pri redakciji načrta.
Taktika španske socialistične stranke.
Na kongresu španske socialno-demokratične stranke so dolgo razpravljali o udeležbi socialistov v novi vladi. Razprava je trajala dve seji ter je bila zaključena s predlogom Prista. Glavna govornika sta bila Pristo in Cabalero. Bestiero, znani predstavnik levice, se je udeležil razprave samo v toliko, da je povedal, da ni maral, da stranka sodeluje v vladi, ali sedaj je prepričan, da bi izstop socialistov iz vlade v sedanjem trenutku skrajšal življenje parlamenta ter dovedel do prehitrih in zaradi tega nevarnih novih volitev. Za stavljeni predlog je glasovalo po svojih delegatih 23.718, proti pa 6536 članov.
Predlog se glasi:
»Strankin kongres izjavlja, da naj sodelovanje socialistične stranke v vladi preneha, čim to dovolijo razmere, brez škode za utrditev in
okrepitev republike in brez nevarnosti za levičarski pravec, s katerim je označen novi režim z ozirom na to, da je sprejel ustavo in več drugih predloženih zakonov in ki mora priti do veljave tudi v vseh drugih zakonih, ki jih narodna skupščina mora še sprejeti
Ne da bi hotel kongres antici-pirati korake, ki bi jih socialistični ministri morali podvzeti osebno ali iz kakršnegakoli razloga — da izstopijo iz vlade, se pooblaščata strankino vodstvo in parlamentarna frakcija, da sklepata o tem, je-li so razmere ugodne za izstop iz vlade ali ne. Če mnenje strankine uprave in parlamentarne frakcije ne soglašata, tedaj naj o tem končno sklepa deželno zastopstvo.«
Govorilo se je tudi o taktiki volilnih zvez z drugimi strankami.
Število glasov za tri kandidate v Zedinjenih državah.
Demokrat Roosevelt je dobil 14 milijonov 627.000 glasov;
republikanec Hoover 10,705.000
glasov;
socialist Norman Thomas nad 1 milijon 500.000 glasov.
Za Roosevelta je od 531 volilnih mož 472, za Hoovra pa 59.
Čehoslovaška štedi pri vojski.
Vojaški proračun znižan za 50 odst.
Čehoslovaška republika je svoj vojaški proračun v primeri z leti 1923 in 1924 že znižala skoraj za 50 odst. Čehoslovaška danes ni polovico toliko oborožena kakor je bila leta 1921. Tako je poročal v svojem ekspozeju čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš.
Zbirajte za tisk. sklad
Zmaga »mokrih« v Ameriki se zdi vsemu svetu neznansko pomembna. Svetovni kapitalizem si obeta z odpravo prohibicije nove vire dohodkov; kakšen vpliv bo pa imela ukinitev prohibicije na ljudi, jim je seveda postranska stvar — gre vendar za dobiček, ljudje so pa material. Tudi pri nas se nihče ne bavi s tem vprašanjem, a izvolitev Roosevelta smatrajo mnogi pri nas za nekakšno moralno potrdilo, da je njihov nagib k alkoholu upravičen in ni nikakor obsojanja vreden. Kapitalisti računajo že v naprej, koliko bodo zaslužili z uvozom alkoholnih pijač in čudež je, da jim še niso zvišali cen. Skratka, ameriške volitve v zvezi z vprašanjem prohibicije so zmešale ves svet; delavstvo, ki naravno misli, pa predobro ve, da so v Ameriki izrabili gonjo proti prohibiciji le za volilno propagando in da eni in drugi skupini kapitalizma ni nikdar predvsem za kakršnokoli po-vzdigo ljudi — materielno ali moralno — če si od tega ne obetajo dobička.
Glede prohibicije menda ni pri nas načelne jasnosti, ali je umestna ter koristna ali ne, kakor so v Ameriki mnenja zelo deljena. Precej dobro je pa osvetlil to vprašanje nedavno na predavanju društva »Treznosti« dr. F. Mis. Predavatelj je bil v Ameriki, kjer je dobro proučil vprašanje prohibicije. Sicer je pa bilo predavanje stvarno, brez tendenčnega tona. Ko je nanizal spretno vse ugovore proti prohibiciji, je spretno dokazal, da je prohibicija kljub vsemu dosegla važne pozitivne uspehe in prišel do zaključka, da človeštvo uživa mamila le zato, ker propada. Konzum mamil narašča v razmerju z razvojem degeneracije ljudi. Ko bo (če bo!) človeštvo fizično in nravno dovolj močno, ne bo več pogrešalo mamil. Prohibicija je potemtakem naravna, življenska nujnost, kajti zdravi, za življenje sposobni ljudje se morajo odreči alkoholu, zato je pa treba zakonito prepovedati uživanje alkohola, ki demoralizira ljudi, tako da so zapisani propadu.
Dokazal je tudi, da zaradi alkohola trpe največ fizično slabotnejši in duševno manjvredni, ker ti čutijo potrebo po pijači, da bi jim dala moč in ker so preslabi, da bi lahko prenašali življenske težave ter najdejo tolažbo le v alkoholni omami.
Pri tem pa ne smemo prezreti, da predavatelj očividno prišteva med manjvredne tudi delavce, revnejše ljudi z nižjo izobrazbo. S statističnimi podatki je namreč dokazoval, da 95 odst. ameriškega prebivalstva upošteva prohibicijo tako, da se ne vdaja pijančevanju ter da se rekrutira največ duševnih bolnikov, obolelih zaradi zastrupljenja z alkoholom, iz' ostalih 5 odst. prebivalstva ki ga tvorijo manjvredni ljudje, priseljenci, mešanci in zlasti črnci in ki so revnejši ter malo izobraženi, nekaj jih je celo nepismenih. Posebej je naglasil, da so črnci v Ameriki res manjvredni, ne le, da jih smatrajo za takšne.
(Dalje prihodnjič.)
Nezaposlenost v Franciji se je v
oktobru zopet za 5172 na skupno 252.000 povečala.
Proračunska seja Javne borze dela v Ljubljani.
Za zvišanje proračuna ljubljanske Borze dela.
Sinoči se je vršila proračunska seja upravnega odbora Borze dela v Ljubljani. Po odredbi centralnega odbora Borz dela v Beogradu bi se smelo v proračunu za leto 1933 predvidevati samo one minimalne izdatke za upravo in podpore, kakor so v letošnjem proračunu, in sicer: za upravo, administracijo in posredovanje dela Din 655.200.—, za podpore brezposelnim pa Din 1,310.000.—, to je skupaj Din 1,965.000.—. Clan ravnateljstva in upravnega odbora JBD v Ljubljani s. Jakomin je kot zastopnik Delavske zbornice ta način budžetiranja, kakor ga je odredil centralni BD odbor v Beogradu, podvrgel temeljiti kritiki. Kako pridemo do tega, da bi se budžetiralo tako kakor lani, ko se vendar že od aprila tega leta pobira od delavcev in delodajalcev za 100 odst. zvišan prispevek. Že letos se je teh prispevkov pobralo najmanj za Din 800.000.— in namesto, da. se ta sredstva nakažejo Borzi dela v Ljubljani kot izreden proračun, se na odredbo centralnega odbora ne bi smelo niti za prihodnje leto staviti v proračun za podpore sredstev, ki se pobirajo za 100 odst. zvišano. Na predlog sodr. Jakomina je upravni odbor soglasno sklenil: da se ima prvič dati ljubljanski Borzi dela na razpolago vsa sredstva, ki so se v zvišanem prispevku zbrala lansko leto in drugič, da se ima predvideti v proračunu za leto 1933 še en milijon Din, ker bo po izjavi zastopnika OUZD v Ljubljani več pobranega prispevka v letu 1933 pri tem zvišanem prispevku nad 1 in pol milijona.
Gotovo je, da je sklep upravnega odbora Borze dela v Ljubljani radi vsak dan večje brezposelnosti popolnoma na mestu, ker zakaj bi se ustvarjalo rezervne fonde, ko je sila velikanska in se na vseh krajih organizirajo pomožne akcije. Nadejati se je, da bo centralni odbor Borz dela v Beogradu sklep upravnega odbora ljubljanske Borze dela tudi upošteval.
Zimsko blago
kupite najbolje in poceni samo v
J. Trpinovem bazarju
Mariborsko delavstvo za 40 umi delovni teden in zaščito najemnikov.
Velik shod Strokovne komisije.
Kakor v ostalih krajih naše države, je tudi mariborsko delavstvo minulo nedeljo zborovalo ter se pridružilo zahtevi strokovno organiziranega delavstva po svetu, da se mora uvesti 40-urni delovni teden. Shod je sklicala Strokovna komisija in je nadvse iepo uspel.
Zborovanje je otvoril in vodil s. Petejan, ki je v lepih in pomembnih besedah obrazložil pomen tega shoda, k prvi točki dnevnega reda pa je poročal s. Eržen, — Referent se je uvodoma bavil z ustrojem kapitalizma, z razvojem industrije, napredkom tehnike, z gospodarsko krizo, njenimi vzroki ter usodepolnimi posledicami. Ako strada danes po svetu nad 30 milijonov brezposelnih, ni temu kriv delovni razred, pa tudi ne napredujoča tehnika, temveč oni, ki so si stroje prisvojili, da jim donašajo ogromne dobičke. Novi tehnični izumi morajo predvsem služiti celoti, ne pa poedincem, ker le tako bodo prinašali čloVeštvu srečo in blagostanje. Danes se uničujejo ogromne zaloge živil, nad 30 milijonov brezposelnih pa trpi glad in pomanjkanje. Tako gospodarstvo je brezglavo in krivično. Končno je s. Eržen obrazložil stališče delavstva, ki upravičeno zahteva skrajšanje delovnega časa na 40 vx fpdensko ob nezmanjšanem zaslužku, kajti mezde našega delavstva so sramotno nizke, medtem pa draginja od dne do dne narašča. Zborovalci so izvajanjem govornika pazno sledili ter mu burno pritrjevali.
Po predsedniku shoda prečitana resolucija, ki se nanaša na uvedbo 40-urnega delovnega tednika, zakonito zaščito stanovanjskih najemnikov i. t. d., je bila soglasno sprejeta.
O	zahtevi zakonite zaščite stanovanjskih najemnikov, ki je bila druga točka dnevnega reda, je govoril s. Petejan, Deputaciji stanovanjskih najemnikov, ki je nekako pred 8. meseci intervenirala v Beogradu, se je takrat na merodajnih mestih zagotavljalo, da bo parlament kmalu proučil tozadevni zakonski osnutek, s čemur bo nato najemniško vprašanje rešeno zakonitim potom. »Jutro«, ki je pred volitvami večkrat ožigosalo postopanje hišnih lastnikov napram najemnikom, je pred dnevi priobčilo članek, v katerem člankar dokazuje, da se najemniško vprašanje pri nas samo rešuje. Da takšna trditev ni resna, najbolje dokazujejo številne barake v našem mestu. S tem, da bo mestna občina za stanovalce v baraki, ki se nahaja v ulici Kraljeviča Marka preskrbela stanovanja v že-
! lezniških vagonih, ne bo tem stano-
I	valcem mnogo pomagano. Zato mora biti ta rešitev le začasna. Govornik j se je dalje pečal z zvišanjem najem-| nin v občinskih hišah ter poročal o poteku zadnje občinske seje, ki se je dolgo bavila s tem vprašanjem. Tudi na tej seji se je skušalo izigrati delavske zastopnike. Toda pri glasovanju se je pokazalo, da je večina v občinskem svetu skupno glasovala za zvišanje najemnin, proti pa so glasovali le delavski zastopniki ter g. Tumpej. Slednji, ki je sam najemnik stanovanja v občinskih hišah v Smetanovi. ulici, ni mogel s svojim govorom pridobiti nobenega ‘občinskega svetnika od magistratne večine, da bi bil glasoval proti povišanju, čeravno tudi g. Tumpej pripada klubu večine.
Govornik je dalje ostro ožigosal postopanje gotovih agitatorjev obnovljenega društva stanovanjskih najemnikov. Tako je pred dnevi neki agitator, ki nabira člane za društvo stanovanjskih najemnikov, v neki hiši v bližini parka udrihal po socijali-stih ter zatrjeval, da bo sedaj društvo, ko so socijaliste ven pometali, bolj uspešno delalo. Kakor je takšna agitacija smešna in neresna, je vendar vredna vsega obsojanja. Organizirano delavstvo se je ves čas borilo za stanovanjsko zaščito najemnikov ter vztrajalo pri zahtevi, da se uvede stanovanjska zaščita tudi takrat, ko so gotovi voditelji iz nacionalnega tabora zatrjevali, da društvo stanovanjskih najemnikov ni več potrebno ter predlagali razid tega društva. Govornik je dalje ožigosal tudi delovanje gotovih kapitalističnih priganjačev, ki se hvalijo okrog, da bodo v Mariboru uničili marksizem. Seveda ie to le pobožna želja teh podrepnikov in koristolovcev. Marksizem je živ, ker je ozko spojen z življenjem, zato bo v Mariboru kakor tudi drugod le napredoval vse dotlej, dokler se njegova načela ne bodo uveljavila. Ob ogromnem navdušenju in vehementnem pritrjevanju navzočih, je s pozivom, da naj se delavstvo oklene svobodnih strokovnih organizacij, s. Petejan končal svoja izvajanja in zaključil lepo uspeli shod.
Vodstvo švicarske socijalno-de-mokratske stranke je izdalo poziv vsem krajevnim organizacijam, da skličejo protestne shode proti nastopanju oblasti pri dogodkih v Ženevi. Taki shodi so se takoj vršili po vseh večjih švicarskih mestih, ki so povsod potekli mirno.
Doma in po svetu.
Italija utrjuje Zader, Kakor trde naši dalmatinski listi, se Italija ob
naši dalmatinski obali pripravlja z veliko nervoznostjo za vsak slučaj.
V	zaledju Zadra, ob naši meji, kopljejo nasipe in jarke ter delajo posebne utrdbe. Zadrska skladišča so polna vseh vrst orožja in municije. Pred par dnevi je italijanski parnik izkrcal v Zadru 35 vagonov municije. Ves Zader se pretvarja v veliko vojno taborišče.
Kongres sodarskih mojstrov iz cele Jugoslavije se bo vršil dne 20. novembra t. 1. v Celju v dvorani Obrtnega doma. Na predvečer se vrši v hotelu »Hubertus« predkonfe-renca. Kongres bo obravnaval stanje sodarstva in ostala vprašanja, ki se tičejo te stroke.
»Zbesneli elementi«. Sporočamo našim cenj. čitateljem in naročnikom, da smo nadaljnje priobčeva-nje podlistka »Zbesneli elementi« od del. pisatelja Ivana Vuka, morali vsled višje sil.e prekiniti.
O polnoči ga je počakal. Kako debelo prijateljstvo vlada med Ogrsko in Italijo, dokazuje dejstvo, da je Mussolini osebno sprejel Gombosa, ko je prispel dne 9. t. m. o polnoči v Rim z brzovlakom.
Vladna kriza v Grčiji? V parlamentu se predsednik vlade Tsaldaris hoče ogniti vprašanju zaupnice. Njegov zaveznik Koudilis pa zahteva, da se parlament izreče za vlado in nje program. Predsednik odklanja to zahtevo, ker imajo Venizelisti večino v parlamentu. Pričakovati je novih volitev.
Francozi svare Bolgarijo. V nekem francoskem dnevniku je bil objavljen oster članek proti razmeram v Bolgariji, kjer so moritve in izzivanja na dnevnem redu. Poleg nezmožne vlade, ki noče napraviti reda, vodijo Macedonci obeh struj svojo politiko in pobirajo tudi kon-tribucije. List meni, da mednarodna politika v interesu svetovnega miru teh razmer ne bo smela dalje dopuščati.
Praznovanje obletnice proglasitve republike dne 12, novembra je kot
državni praznik v Avstriji poteklo popolnoma mirno. Socialni demokrati so imeli na Dunaju svoj obhod predpoldne. Začeli so se zbirati v kolonah iz vseh okrajev na Ring, kier se je potem razvil veličasten obhod stotisočev. Popoldne so nacionalni socialisti priredili svojo manifestacijo na Karlovem trgu. Močno ojačeni policijski službi ni bilo nikjer treba stopiti v akcijo.
Vilko Ivanuša:
Izhod.
i.
Z vpognjeno glavo, z ozeblimi nogami in z mrakom v prsih je blodil po ulicah. Mislil je na svojo Marijo. In na malo Majo. Mračilo se je, sever je divje pihal po grudah snega in tulil okrog uličnih oglov ter se izgubljal nekje v brenčanju olede-nelih brzojavnih žic. A Srečko je čutil še večjo praznoto. Mračno je korakal mimo razsvetljenih izložb, pisanih plakatov in skremženih obrazov mimogredočih. Misel, blaga in drhteča, se je zibala v njegovih možganih in grbančila čelo.
— Kaj naj storim, kaj naj storim? je neprestano govorilo v njem.
— Da ji vse odpustim in da jo zopet vzamem k sebi?
To vprašanje se je oglasilo kot močan akord drage melodije. Odpustite! To je edini izhod iz te zagate! Vsaj tako se mu je zdelo. Saj je tudi Človek odpustil na križu. A še prej je odpustil Mariji Magdaleni, grešni-ci. In zakaj ne bi tudi on? Tudi on ni bil vedno dober. Zgodilo se je, da je tudi on grešil. Da! Marija Magdalena! Tudi njegovi ženi je ime Marija!
— Marija . . .? Čudno! je mrmral sam sebi.
Da. Storil bo tako. Odpustil ji bo. Že radi male Maje, ki nima zdaj matere. A tako pogosto vprašuje po njej. In to ga posebno boli.
— Ata, kje je mamica? Dobra mama! — brbra mala, dveletna Ma-’a'
Takrat vsakikrat ga sili na jok.
— Ni mame! Mama je umrla! — je odgovarjal otroku.
Dete, kajpada, ne razume, kaj pravzaprav pomeni »umreti«. Ali njegova kodrasta plava glavica ve samo, da mame ni, a ona jo je tako rada božala in negovala. In da je baje ne bo nikdar več videla. In Maja grenko zajoka.
— Moja, mala moja Maja, ne jokaj!
Misel na otroški jok ga nehote opomni, da se vrne domov. Ali doma je tako tesno in prazno. In to v dolgih zimskih večerih, ko se ne more spati. In ko so noči tako težke in svinčene. Strašno je to, mrcvariti se v dolgih nočeh, ko beži spanec in ko je vsaka minuta neskončna večnost. Ko imajo vse misli svojo težo in še močnejše grebejo po ranjeni notranjosti.
Prišel je do vrat in vtaknil ključ. Začel je odklepati, ali ključavnica ne pusti. Ključ se ne obrača. Poskuša še, a vse zaman.
— Hm, kaj je to?
Prijel je za kljuko in vrata so se odprla. Luč mu sine v oči. Soba je razsvetljena, a tam ob mizo se je naslonila nekaka nežna postava in nepremično stremi vanj,
— Marija... je planilo nehote.
— Srečko!
On se ne zgane. Oči se mu za-trudne in povesil jih je.
— Torej si prišla? je vprašal tiho.
Ni čakal odgovora, nego je trudno sedel na stol.
In se je zamislil.
Začelo se je že v Beogradu. In tu se je nadaljevalo. Tedaj sta bila komaj leto dni poročena. On je služil v neki banki, a svoboden čas je posvečal njej in tedaj ravno rodivšemu se otroku. Poleg tega pa je mnogo či-tal in se učil. Hotel je nadomestiti vse zaostalo, kar je zamudil zaradi ženitve in radi borbe za vsakdanji kruh. Zaljubila sta se malodane še kot otroka in se poročila proti volji staršev. Starši so se ju radi tega odrekli. In tako sta morala mnogo trpeti in delati in še povrh glado-vati. Naposled se mu je le posrečilo, da je dobil to mesto v banki. In sedaj je dobro. Šef ga ima posebno rad. Skoro preveč! Tuintam se mu je zdelo malo čudno, da ga tako ceni in predstavlja pred drugimi. In ni videl, zakaj se mu njegovi tovariši tu-
intam namrdnejo. Da ni morda to iz zavisti?
Nekega dne ni bilo šefa v uradu. Ker je prej končal svoje delo kakor običajno, se je odločil, da odide prej domov k svoji ženi. Hotel jo je izne-naditi. Ko je prišel do stanovanja, ni niti potrkal na vrata, nego je naglo stopil v sobo. In tedaj mu je bilo mahoma razumljivo vse in tisto namr-davanje tovarišev. Na divanu je ležala njegova žena in na njej gospod šef. A mala Maja je spala v zibelj-ki. ..
Pustil je vse, vzel malo Majo in odšel iz tistega mesta. Marija je ostala kot pozabljena med daljavami. Čez mesec dni je prišla za njim. Prosila je, se zaklinjala, jokala in prosila za odpuščanje. Že zaradi otroka!
On jo je ljubil. In odpustil ji je. Zopet je bilo vse dobro. Bila sta srečna. Zopet je pridno delal in to cele noči pri tvrdki, kjer je bil nastavljen, a ona mu je bila dobra. Ko se je zvečer vračal domov, sta se igrala z malo hčerkico Majo, kakor da sta tudi ona otroka. Vse je bilo pozabljeno! Pač ga je včasih zabolelo v notranjosti radi tistega, kar se je zgodilo, a ublažil se je pri pogledu v njene lepe modre oči, ki so ga gledale tako milo.
(Dalje prihodnjič.')
a peovo 12 iglam pan ? d
h
Nemški politični kaznjenci v gladovni stavki. Dne 11. novembra je stopila v veljavo že v avgustu izdana naredba predsednika Hindenburga, da se ukinejo političnim kaznjencem vse bonitete glede hrane, iz-prehodov, sprejemanja in pisanja pisem itd. ter da se imajo izenačiti z ostalimi navadnimi zločinci. Radi tega so v štirih velikih nemških kaznilnicah začeli politični kaznjenci z gladovno stavko, a v Biillefeldtu so uprizorili očitno revolto.
Splošno stavko v Ženevi je zveza delavskih sindikatov sklenila s 87 proti 58 glasovom kot protest na usodepoln nastop vojaštva proti demonstrantom, pri katerem je bilo 14 mrtvih in 70 ranjenih. Kantonska vlada je na to odgovorila z mobilizacijo. Točasno je v Ženevi, kjer je proglašeno obsedno stanje, koncentriranih 4000 bojno opremljenih vojakov. Proglašena 24 urna protestna stavka se je mogla le delno uveljaviti, ker so krščanski sindikati odpovedali soudeležbo.
Predsednik rudarske internacionale umrl, V Bruslju je dne 28. oktobra t. 1. umrl predsednik rudarske internacionale s. Dejardin. Dejardin je deloval v belgijski rudarski organizaciji nad 40 let. Na letošnjem rudarskem kongresu v Londonu je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika rudarske internacionale. Prej je bil več let predsednik belgijske rudarske organizacije.
Francoski načrt za razorožitev, ki je bil sprejet na konferenci francoskih delegatov za Ženevo in na seji ministrskega sveta, je dobil končno veljavno obliko. Trde, da je sestavljen tako, da ga bodo istočasno lahko vse države sprejele brez vsake spremembe.
Velika rudniška nezgoda na Angleškem. V premogovniku v Ashto-nu in Makerfieldu na Angleškem je nastala eksplozija. Doslej so izvlekli iz jame 24 mrtvih rudarjev popolnoma zoglenelih, da jih ni mogoče spoznati,
Stalinova žena (druga) je umrla. Študirala je tehniko ter je bila pred smrtjo zaposlena v tekstilni tovarni, da praktično spozna poslovanje.
Velikanski deficit na Japonskem. Novi japonski državni proračun izkazuje 2.235,000.000 jenov izdatkov, ki so kriti s samo 1,330,000.000 dohodkov, tako, da je izkazan primanjkljaj 905,000.000 jenov, ki ga bodo skušali pokriti z izdanjem zakladnih bonov. To je največji primanjkljaj izza časa rusko-japonske vojne in vzbuja v japonskih gospodarskih krogih velik pesimizem.
Velika zmaga »mokrih«. Pristaši »mokrega« režima bodo imeli v novem ameriškem kongresu 259 zastopnikov, proti 73 zastopnikom suhega režima. — O ostalih 85 članih kongresa se še ne ve, za koga se bodo izjavili.
Države dolžnice so obvestile s posebnimi notami Zedinjene države, da ne morejo plačati 16. novembra zapadlih obrokov vojnih dolgov in njih obresti. Washingtonska vlada pa namerava vztrajati pri svojih zahtevah, sklicujoč se na sklepe čika-škega kongresa demokratske stranke o nedotakljivosti mirovnih dogovorov in o striktnem izvrševanju prevzetih dolžnosti.
Strašna katastrofa na Kubi, Južno obalo Kube je prošli teden obiskal strašen orkan, kakršnega že ni bilo tam 20 let. Radi silnega viharja je morje prestopilo bregove in velikanski valovi so preplavili obrežna mesta in velik del notranje dežele. Tri mesta so popolnoma uničena. Kar niso požrli valovi, je podrl vihar. Izpod razvalin so dosedaj potegnili 1700 mrtvih.
Ameriški brezposelni pripravljajo Po zgledu svojih angleških sotrpinov velik pohod v Washington na dan 1. decembra. Brezposelnih je v Zedinjenih državah ameriških 11 milijonov.
Lepo uspeli delavski prosvetni večer.
Prosvetni večer, ki ga je priredila dne 12. novembra t. 1. Strokovna komisija s sodelovanjem vseh delavskih kulturnih društev v Mariboru, je popolnoma uspel. Na sporedu so bile skoro izključno glasbene in pevske točke, tako, da lahko govorimo o večeru pesmi in glasbe.
Uvod je podala godba železniških delavcev in uslužbencev. Njena izvajanja so bila točna, kar priča, da se vrli glasbeniki spopolnjujiejo. To so zlasti (potrdili s potpu-rijem iz »Ptičarja«.
Pevski odlsek pekov je zapel pod taktirko g. Fullekrussa Adamičevo »Za plotom« in Ferjančičevo »Sijaj solnčice«. Zbor je dobro odrezal in žel obilo priznanja. Pohvalno je treba omeniti baritonski solospev s, Rakuša, njegovo polnost in barvo glasu. Pevskemu odseku pekov je sledil ljubek nastop otrok, ki so vzbudili mnogo toplote v srcih gledalcev. — Presenetil je moški zbor »Grafike«. Dasi pičel po številu, je dokazal velike pevske vrline, tako glasovno, kakor v prednašanju. Ugajali so zlasti sočni tenorji. Na mlade pevce in na dirigenta g. U. Vrabca lahko stavimo nade, Upamo, da nam tudi v bodoče še zapojo tako čuvstvenc1' in i zglajeno.
Taimburaški odsek pekov je nastopil zopet ,z dvema komadoma lahkega, valčko-vega stila. Odsviral ju je ipod vodstvom s. Premužaka dobro. Zdi se, da valčki prijajo tamburašem, ker jih slišimo često Pri njihovih nastopih.
Veliko pozornost zasluži salonski orkester grafičnih delavcev. Očividno je šele v začetkih svojega razvoja in vendar je prednašal dvoje stvari, ki zahtevajo rutiniranih in sposobnih glasbenikov. Nastop je bil dober. Spočetka je bilo opaziti pri prvem komadu malce nesigurnosti v glasovnem ravnovesju instrumentov (pozauna). Druga točka pa je vsekakor prepričala. Mladim glasbenikom in njihovemu kapelniku vse priznanje. — Le naprej z izpopolnjevanjem — k novim uspehom. — Sledil je nastop g, A, Faganellija, ki je zapel dvoje solospe-
vov, a na koncu je moral še eno ipesem dodati. G. Faganelli ni le izredno sposoben pevski učitelj, temveč tudi odličen pevec. Njegov glas visokega baritonskega timbra je polnozvoneč in nežen. Največja vrlina tega nadarjenega pevca pa je čuvstvena toplota, izražena v petju. G. Faganelli je s svojim pevskim prednašanjem (poživel poslušalce, ki so ga nagradili z dolgotrajnim odobravanjem in ploskanjem. •—- Veliko razumevanje in oporo je imel g. Faganelli v g. prof. Mirku pri klavirju.
Najstarejše delavsko pevsko društvo v Mariboru »Frohsinn« je nato z zanosom zapelo pod vodstvom g. Nerata dvoje pesmi.
Novoist za Maribor je bila godba na fanfare. Proizvajalo jo je del. kolesarsko društvo pod vodstvom J. Vampela. Vrli muzikanti so želi velik uspeh. Čeprav mora upoštevati godba na fanfare vedno isti dur, učinkuje vseeno prav prijetno. Gotovo, da spada bolj v prosto naravo, nego v koncertno dvorano.
Nazadnje je nastopil pevski odsek »Svobode« pod vodstvom g. Faganellija. Bil je edini mešani zbor večera. Zapel je najprej »Tri starosrbijanske« v polnem slogu srbske narodne pesmi. Nadarjeni pevci in pevke so z dirigentom vred pokazali sposobnost in dobro pripravo, katero smo opazili pri vseh zadnjih nastopih »Svobode«, Najveličastnejše pa je odjeknila v srcih zadnja pesem, »Pesem mariborskih delavcev«, ki jo je priredil za zbor ig. Faganelli. Besedilo in motiv sta priprosta, a učinkovita. To utegne postati himna mariborskih pevcev. Zbor »Svobode« je matica mariborske delavske pevske kulture.
Prosvetni večer je nudil našemu proletariatu izbrano in dobro duševno hrano. Zato želimo, da bi v kratkem doživeli še take slične prireditve. In še eno: združitev vsaj nekaterih zborov v celoto, ki bi nudila v vsakem oziru še mnogo, mnogo več, nego cepljenje in trganje sil na vse vetrove. Tudi to spoznanje je prinesel sobotni prosvetni
Ljubliarsa.
REPERTOAR Delavskega odra »Svobode« — dvorana »Delavske zbornice«.
Nedelja, 20. novembra ob %9. uri Karijera Možine,
Nedelja, 27. novembra ob %9. uri Ptički brez gnezda.
Karijera Možine na »Delavskem odru«. Letošnja četrta noviteta »Delavskega odra« bo delo domačega avtorja, znanega proletarskega pisatelja, Angela Cerkvenika. Duhovita satira »Karijera Možine«, katero naziva avtor veseložalostno zgodbo v sedmih dramskih scenah, bo pri »Delavskem odru« gotovo dosegla zaslužen uspeh. »Karijera Možina« je zasedena s Šornom, Skuk, Isop Miha, Leban, Vrbec, Skukova i. t. d. Režijo vodi s. Joža. Cene od 10—4 Din,
V	nedeljo, ob %9. uri vsi v dvorano »Delavske zbornice« v Ljubljani, Katja Delakova priredi v ponde-ljek ob 8. uri zvečer plesni večer s popolnoma novim sporedom v ljubljanski operi.
Maribor.
»Darvin in razvojna teorija« je
predmet predavanja gosp. prof. dr. Detele, ki ga priredi »Svoboda« v sredo, dne 16. t. m. ob 20. uri v predavalnici Delavske zbornice, Sodna ul. 9-II. Pridite točno in polnoštevilno. Vstopnine ni.
Zanimiv boj za hišo »Kmetijske eksportne zadruge«. Lansko leto je vzbudila veliko pozornost novica, da je znana »Kmetijska eks-portna zadruga« v Mariboru kupila od g. Šereca na Aleksandrovi cesti dvonadstropno trgovsko hišo, kjer se nahaja veletrgovina železnine Pin-ter & Lenart, za 1,400.000 Din. Prejšnji mesec pa je konkurzni upravitelj »Kmetijske eksportne zadruge« g. dr. Šnuderl oglasil, da se ta hiša proda najvišjemu ponudniku. Čeprav so ustvarili milijonsko premoženje Kmetijske eksportne zadruge« samo revni ljudje, konkurzni upravitelj ni smatral za umestno, oglasiti prodajo te hiše tudi v delavskih listih. Po objavi oglasov pa je nastal radi prodaje te hiše zanimiv spor. Čeprav je g. Serec dobil že lansko leto od »Eksportne zadruge« za to hišo Din 1,400.000.—, so sodni cenilci ocenili hišo sedaj le z Din 855.000.—. To je
tem zanimivejše, ker je dal na pr. dr. Juvan za samo stanovanjsko hišo v Majstrovi ulici g. Kiffmannu nekaj nad 700.000 Din. Kot kupec se je javila tvrdka Pinter & Lenart za znesek Din 855.000.—, ki bi jih plačala v gotovini in trgovec Kunstek iz Vrhnike, ki je ponujal 1,200.000.—, a ne vsega v gotovini. Upniški odbor je sklenil, da se proda hiša tvrdki Pinter & Lenart za znesek Din 855 tisoč, in je ta sklep odobril tudi konkurzni komisar. Proti temu pa se je pritožil imenom zadruge g. dr. Milan Gorišek iz Sv. Lenarta in krojač Rudolf Štiberc. Senat okrožnega sodišča je v seji dne 27. okt. 1932 pritožbama ugodil in naložil upravitelju dr. Šnuderlu, da mora prodajo hiše še enkrat oglasiti v časopisih z večjimi oglasi in določiti najmanj enomesečni rok za ponudbe. Nato bo okrožno sodišče vnovič sklepalo, kateremu ponudniku se bo hiša prodala.
Nedeljeno uradovanje na mestnem magistratu. V smislu sklepa mestnega občinskega sveta so od 15. t. m. v mestnih uradih uvedene nedeljene uradne ure. V uradih, kjer je to potreba, se bo vršila popoldne dežurna služba. Ta sklep občinskega sveta pa se še vedno ne izvaja, radi tega je uradništvo silno ogorčeno.
Obtožba po zakonu o zaščiti države. Pred 4 meseci je bil v Jarenini aretiran veleposestnik grof Luben-ski radi zločina po zakonu o zaščiti države. Preiskava proti grofu Luben-skiju je bila sedaj zaključena in je razpisana na 23. nov. glavna razprava pri državnem sodišču v Beogradu. Grof Lubenski bo te dni odveden iz mariborskega preiskovalnega zapora v Beograd.
Tovarnar Schonsky obsojen na Din 11.000.—. Te dni je izrekla mariborska davčna uprava obsodbo na plačilo 11.000 Din nad mariborskim tekstilnim tovarnarjem Friderikom Schonsky-jem, ker je uporabljal poleg prijavljenega avtomobila še tudi drugi osebni avto, za katerega ni bila plačana predpisana taksa. Tovarnar Schonsky je na-io/.eno kazen Din 11.000.— tudi že vplačal pri davčni upravi. Obsodba kaže zopet kričeč slučaj, kako dobro se še našim inozemskim tekstilnim tovarnarjem godi v Mariboru, da imajo lahko po več luksuznih avtomobilov, kljub grozni gospodarski krizi, ki pa menda zadeva vse, samo ne tekstilnih tovarnarjev. Ali ne bi bilo bolje, ko bi 'imeli ti inozemski tovarnarji in ravnatelji tekstilnih tovarn malo manj avtomobilov, hodili peš v tovarne ter namesto takšnih kazni dajali svojemu delavstvu mezde, s katerimi bi mogli dostojno preživljati sebe in rodbine?
Književnost.
Ivan Podlesnik, Spomini iz Ljubljane (I.
del, Samozaložba). — Slovenci imamo le malo memoarne literature in še to so napisali večinoma politiki {Vošnjak, Šuklje, Hribar) in deloma nekateri igralci. Ta memoarna literatura je za kulturno in politično zgodovino velike važnosti, če le ni preveč osebna, kakor je slučaj pri Hribarjevih »Spominih«. Vendar pa je treba pri vsej tej literaturi povdariti sledeče:	dosedanji	naši	pisatelji
različnih spominov (govore večinoma le o svojem področju, o politiki, pišejo o političnih osebnostih, ki so z njimi prišli v stik, o tem pa, kakšno je bilo resnično življenje na vasi in v malem mestu pri nas, izvemo le malo. Temu nedostatku je skušal odipo-moči Ivan Podlesnik in reči moramo, da se mu je to povsem posrečilo. Podlesnik je prvi, ki nam je skušal podati in (prikazati biologijo posebne zvrsti, ki ji je ime: slovensko malomeščanstvo, To je tista duševno omejena in zmeraj reakcionarna zvrst, ki duši vsak napredek, ki je potopljena povsem v svoje malenkostne interne in ki je glavni krivec vsega našega nazadnjaštva in • vse naše nekulturnosti — pa najsi so bili to liberalci ali klerikalci,
Podlesnik piše živo, nikjer se ne sili v ospredje, slika samo dogodke in žive osebe — prikaže nam celo galerijo ljubljanskih tipov, malih političnih voditeljev in časnikarskih pisunov (Štefe in Malovrh), razkrije in razgali nam do dna delovanje različnih »narodnih dam«, pokaže nam, kako so vsi ti tipi živeli, intri.girali drug .proti drugemu, padali od občudovanja »visokih« osebnosti v nezavest in na kolena, ikako so se ženili in se zmeraj silili v ospredje. Skratka: Kos naše resnične »kulturne« zgodovine. Spomini se i začno z ljubljanskim potresom in sedajo v dobo, ko ie dosegel boj med liberalci in klerikalci višek,
Podlesnikovi »Snomini« imajo samo eno napako: prizor v nebesih, ki utegne čitate-lia spraviti na naoak misel, da kakor v tem prizoru tudi drugod pisatelj le fantazira ali pa vsaj močno pretirava.
Knjigo najtopleje priporočamo!
Rezerva »Svobode« igra v nedeljo prvenstveno tekmo proti rezervi »Rapida«. Začetek ob 1. uri.
Prvo moštvo »Svobode« v dosedanji postavi, igra v nedeljo dopoldne na igrišču »Železničarja« prijateljsko training tekmo s prvim moštvom »Železničarja«. Vstopnine ni.
2a šolsko. deco kww#t 6t ftci StotnŠUov&ri št. 6, Uqwi*ta JfadsUe tiskovne. d. d.
Celje.
Naše kulturno delo v letošnji sezoni je v polnem razmahu. Preteklo soboto smo svečano otvorili delavsko strokovno šolo, ki je precej dobro obiskana po kakih 40 sodrugih in sodružicah. Šolo je otvoril naš agilni predsednik »Svobode« s. Godnik, nakar je s. Svetek na kratko razložil veliki pomen šole za razvoj delavskega gibanja. Med drugim je omenil, da je ta šola predpogoj, da si pridobimo toliko znanja, da bodo delavski zaupniki sposobni vršiti funkcije, v katere bodo v najbližji bodočnosti poklicani. Če hočemo, da se bo uresničila parola našega zadnjega javnega shoda, da naj bo to zadnja zima, v katero smo šli tako nepripravljeni in nemočni, potem moramo z vso pridnoštjo ostriti meč našega duha. Predavatelj s. prof. Teply je potem v poljudnem in pedagoško izvrstno izpeljanem predavanju obdeloval zgodovino delavskega gibanja. Med odmorom smo pa proslavljali 60-letnico našega starega in zvestega borca s. Martina Plankarja. »Svoboda« mu je v znak priznanja in zahvale za njegovo delo v proletarskih vrstah poklonila lep šop rudečih na-geljev in fotografijo pevskega zbora »Svobode«.
Razno.
Veliko napredovanje ameriške socialistične stranke. Poročali smo že o napredovanju socialistične stranke v USA. Ali ta napredek se nadaljuje. V prvem tednu tek. meseca je bilo glavnemu tajništvu stranke prijavljenih spet 21 novih strankinih klubov. Stranka je letos narastla že za 432 novih postojank. Zlasti so se
za stranko in za izvolitev ss. Normana Thomasa in Jamesa Maurerja za predsednika in podpredsednika v USA zanimali dijaki na amer. univerzah. Ustanavljali so se na univerzah dijaški klubi za izvolitev teh dveh pod geslom »Thomas and Maurer- for President«, in v zadnjem času je bilo ustanovljenih že 123 takih klubov v 123 zavodih, po značaju vseučilišč.
Nov finančni škandal v Ameriki, ki je po svojem značaju in dimenzijah zelo podoben Kreugerjevemu. tvori v Zedinjenih državah veliko senzacijo. Gre za velikansko elektrarniško podjetje, elektrarniških kraljev bratov Samuela in Martina Insul, ki sta posedovala več sto elektrarn, od katerih je nad 5600 mest dobivalo električni tok. Podjetje je imelo* svoj čas 150 milijonov dolarjev glavnice in skupnega premoženja 800 milijonov, prišlo pa je nenadoma v denarne težkoče in ko pred nekaj meseci družba ni mogla plačati ne-• kega računa za 8000 dolarjev, je v finančnem svetu završalo. Pojavljali so se vedno novi upniki za bajne vsote in podjetje je prišlo pod stečaj. Natančnejše preiskave so dognale, da sta se brata Insul že dalj časa izogibala poloma s ponarejanjem vrednostnih papirjev in z goljufivimi bilancami, podobno kakor Kreuger. Vsekakor brata Insul nista ostala čisto praznih rok, ko sta po razkritju afet;e zbežala v inozemstvo. Martin Insul je zbežal v Kanado, kjer so ga prijeli v Torantu, a so ga proti kavciji 50.000 dolarjev zopet izpustili. Samuela Insula so pa aretirali v Atenah, vendar ga grška vlada ni hotela izročiti ameriškim oblastem na njih zahtevo in so ga zopet izpustili češ, da »ni navaden zločinec«. Vse tako kakor pravi pregovor: »majhne muhe obvise v pajkovi mreži, veliki tiči pa skozi zlete«.
Usoda delavskih hišic v USA. Chicaška »Prosveta« poroča: Dasi je govoril Hoover v volilnem boju o vračajoči se prosiperileti in pojemajoči krizi v USA, ni ameriškim delavcem nič znanega o tem. Daleč po svetu se je nekdaj govorilo, da je ideal človeka, da ima svoje lastno domovanje in lastno hišico, izpolnjen v Ameriki sikoro. 100 odst., kajti tat ima skoro vsak delavec svojo hišico. Povedali ipa niso, »svojo hišico... na obroke«. In zdaj se .pozna to blagostanje v tem, da ti ubogi delavci ne morejo plačevati teh obrokov, ali pa pri plačani hišici davkov itd. in .pridejo tako njih hišice na .dražbo, kjer delavec izgubi še ono, kar je imel. Lepo je to .popisal s. Ivan Jon-tez iz Clevelanda v eni svojih povesti, ki jo je priobčil letos v »Prosveti«. V Chicagu je bilo prodanih na javni 'dražbi letos samo v mesecu septembru 1385 hiš, kar je tudi za to milijonsko mesto rekordno število. Večinoma so te hiše od delavcev, ki zaradi brezposelnosti niso mogli zmagovati davčnih bremen, odplačil obrokov im drugih obveznosti. Tako je z »rajem« —: Ameriko!
»Čudovito majhni ročici imate gospodična!«
»Da?«
»Da, da! Mislim, če bi zazdehali, bi si morali usta pokriti z obema rokama.«
Razmere v Reštanju.
V našem listu smo že večkrat priobčili poročila o redukcijah, nesrečah in splošnih razmerah na Reštanju, ki so bila v zvezi s tedanjim obratovodjem g. inž. Verbičem. — Prepričali smo se, da so bili ti članki deloma pretirani, deloma pa neresnični. Ker nimamo namena, da bi komurkoli delali krivico, jih obžalujemo ter dajemo s tem gosp. inž. Verbiču zadoščenje.
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Trbovlje.
Rudarji, ščitimo naše zdravje!
Delavstvo, zaposleno pri TPD v Trbovljah, je že vajeno slabih razmer, kazni itd., ali kar se pa dogaja sedaj, mu pa tudi že preseda. Tudi izkoriščanje delovne sile mora imeti svojo mejo. Zaporedoma izdaja ravnateljstvo nove odredbe o delovnem času, o kaznih itd., tako da je delavstvo že čisto zbegano. Na zapadnem obratu n. pr. mora motprovodja, ko pripelje delavce iz rova, takoj zopet zapeljati drugo tretjino v rov nazaj, ne da bi smel izmenjati napol vrelo vodo v motorju. Dim, ki ga oddaja motor pri vroči vodi, delavce naravnost duši. Kaj nam pomagajo Protituber-kulozna liga in pa dispanzer, če so pa delavci primorani delati na krajih, ki so absolutno nezdravi in v več slučajih brez pitne vode. Na nekaterih krajih so delavci primorani broditi do kolen po vodi — in to celo po glavnih progah — posebno kadar se zaliva. Ce bo šlo tako naprej, bo bodoča statistika v Trbovljah izkazovala ne več 50 odst. na tuberkulozi umrlih, temveč 80 odst. ali pa še več. Delavci, spoznajte, da boste pod takimi okoliščinami zboleli. Kako se pa z bolnimi postopa, vam je znano izza časa redukcij. Družba gleda na to, da se takih ljudi znebi. Organizirajte se, da bomo v stanu, boriti se za boljše delovne pogoje!
Hrastnik.
Par novic, O dosedanjem organistu g. B., ki je bil najboljši pomočnik našemu župniku, se govori, da bo moral iti in prepustiti svoje službeno mesto drugemu. Baje je že preskrbljeno za to, da g. B. ne bo več mogel orgljati kakšnih drugih melodij in da mu bo odpovedano stanovanje v rudniški hiši. Gospodje, ki delajo na tej spremembi, hočejo tudi, da bi naj novi organist prevzel cerkveno računovodstvo, tako da bi tudi ga. D. izgubila svojo funkcijo. Kam bosta šla brezposelni organist in pa ga D., še
Eksportna hiša >Luna<
MARIBOR Aleksandrova cesta 19
Otroški jopiči od Din 19'— naprej ženske jopice . .	„50'—
moški jopiči	„ 70'— „
vsi izdelki iz lastne pletarne! Perje za blazine . kg a 15 do 25 Din belo gosje perje ...	55	.
belo polpuhasto gosje perje ...	90	.
Ia belo puhasto perje ......	220	„
3[upujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
ni znano, težko pa bo obema na zimo dobiti drugo mesto. Tudi cerkvene službe niso več sigurne; tudi v vinogradu Gospodovem se delavci menjavajo.
Jesenice.
Otvoritveno predavanje podruž. Zveze delavskih žen in deklet na Jesenicah se je
vršilo v torek, dne 8. t. m. Obisk je bil .prav dober in kljub slabemu vremenu je bilo navzočih nad 100 delavskih žen in deklet. Predavanje in serijo predavanj je otvo-rila s. Helena Zu.grwitzeva, ki je poročala o namenu teh predavanj. Zatem je pozdravil ta predavanja v imenu jeseniške »Svobode« s. Cv. Kristan, ki je naglasil, da se vršijo ta predavanja sporazumno in soglasno s »Svobodo«. »Svoboda« bo ta predavanja podpirala po vseh svojih močeh, zlasti je pa potrebno, da se jih pridno .udeležujejo tako »Svobodašice« kakor »Svobodaši«. Zatem je predavala o temi: »Nujna potreba izobrazbe delavske žene« prof. Milena Premrujeva iz Kranja. Predavanje je bilo izčrpno in zanimivo. Predavateljica je podala sliko razvoja človeške družbe, potem je pokazala na temeljne zahteve ženskega gibanja meščank in temeljne zahteve proletarskega ženskega gibanja. Končno je poudarila potrebo izobrazbe in vzgoje proletarske žene, ki bo samo izobražena mogla kdaj doseči boljšo bodočnost. Po predavanju 'se je razvila debata, ki so se je udeležili s Cv. Kristan, s. Premrujeva in s. Helena Zuguvitzeva. Zatem je bil še razgovor o postopanju zaradi kuriva staroupokojenk in pa kuriva sploh. Ob 9. uri zvečer je s. Zug-witzeva zaključila lepo uspeli večer.
Šahovska simultanka g. Vasje Pirca na Jesenicah. Šahovski odsek »Svobode« kar naprej prireja. Turnir na Galerijah pri Po-kluki, simultanka g. Milana Vidmarja ml., nekaj manjših simultank in simultanka s. Perka na Hrušici (kjer bo kmalu revanža). Ko se je pa mudil šahovski mojster g. V. Pirc na svoji turnejski poti s isimultankami v Sloveniji in to na Vrhniki, odsek tudi ni okleval in je, neglede na stroške, povabil g. Pirca na Jesenice. Da so jeseniški in gorenjski šahisti sploh znali ceniti to priliko, se je takoj videlo iz zanimanja, ki ga je simultanka vzbudila. In res; že dosti pred osmo uro zvečer, in sicer v sredo, dne 26. oktobra, so se začeli zbirati v dvorani Delavskega doma na Savi šahisti, tako da jih je bilo kmalu po osmih zbranih 32, ki so vsi nestrpno čakali boja. Šahisti so bili z Jesenic, Javornika, Hrušice, Mojstrane itd. Ob pol 21. uri je otvor.il simultanko v imenu jeseniške »Svobodle« s. Cvetko Kristan, ki je pozdravil navzoče in g. mojstra ter v krajšem pozdravnem igovoru naglasil visoko kulturno stanje delavstva, ki se kljub vsem naporom v dnevni službi, v prostem času posveča povsem duševni igri, kakor je ta šah. Poudaril je tudi smernice, ki vodijo delavske šahiste pri študiju šaha in v tem duhu očrtal današnjo simultanko. G. Pirc je takoj začel z otvoritvami in zelo hitro nadaljeval. Prvih 5 potez 'pri vsakem igralcu, oziroma skupno 160, je napravil v 10 minutah, kar znači 16 v minuti, oziroma skoro vsako četrto sekundo eno. Otvoritve so bile različne. Kmalu se je igra začela zapletati in postala je počasnejša. V 100 minutah je ibilo 17 potez ali skupno 544, kar bi bilo že samo 5.4 poteze na minuto. Kmalu so začele padati prve žrtve: po devetnajsti potezi se je kot prvi udal g. Razinger Franc. Vmes so se vrstili še drugi; zadnji se je pa udal po osemdeseti potezi ob pol 2. uri zjutraj g. Jalen J. Dva igralca sta igri dobila, in to: s. Hofinger Alfonz, predsednik šahovskega odseka »Svobode« po 45 potezah in g. Slavko Koren po 26 potezah. Remiziral pa je g. Šimen Sablatnik. G. Pirc je dobil skupno 29 partij. Zanimivo je, da so vsi trije, ki jih g. Pirc ni mogel nogaziti, obrtniki.. Oba zmagovalca sta pa brivska mojstra . . . Poleg teh partij je bilo ijranih še več zanimivih in dobrih iger, ki jih je pa g. Pirc odločil v svojo korist. Na koncu je izjavil g. Pirc, da je imel precej močne nasprotnike. Zanimivo je tudi, da
se je v tej simultanki poskusil g. šahovski mojster Pirc s smučarskim prvakom g. J-Janšo in ga porazil, Pri stroki g. Janše bi bilo gotovo obratno. (Vsak po svoje. . .} V celoti pa je turnir prav lepo uspel in zadovoljil vse navzoče. Jeseniški »Svobodi« pa želimo, da gre kar tako naprej in še nadaljuje s tam delom v prid svojega članstva in vseh. — Družnost!
Guštanj.
Da je pri nas tudi kriza ter velik kup revščine, je gotovo daleč okrog znano; tudi draginja narašča dan za dnem, a v tovarni se idlela še vedno le ipo 4 dni v tednu. Le par oddelkov dela kratko dobo polno, a kljub tej mizeriji ostaja delavstvo indiferentno napram strok, organizacijam, namesto da bi si vzeli za vzgled1 jeseniške kovinarje, ki se čutijo že dovolj močne, da so odpovedali kolektivno pogodbo za dosego boljše. Pri nas pa se en del (delavcev raje kosa v tem, kateri že del j časa ni bil član strokovne organizacije, drugi del se pa ukvarja z ugibanjem, katera organizacija id a je cenejša. Dosedaj sta obstojali le dve organizaciji: Savez Metalskih Radnika Jugoslavije in Jugoslov. strok, zveza. Število razredno zavednih delavcev ni veliko. Zadnji teden pa iso gotovi ljudje na delu, da bi ustanovili še tretjo — žolto organizacijo« 1 ako imamo sedaj bogato izbiro na organizacijah, kakor ženske v modnih salonih za klobuke. Tistim, ki se trudijo ustanoviti žolto organizacijo, je predvsem na tem ležeče, da bi vlovili že organizirane delavce. Zakaj to delajo, bodo sami najbolje vedeli. Gotovo pa je, da se tega razbijanja organizirane fronte delavcev lahko najbolj veseli podjetnik. Delavstvo onesposobiti za boj — je najmanjša umetnost. Gotovo pa bo ta nova organizacija rešiteljica našega bednega delavca, ker je nek njen propovednik oseba, katera je še pred kratkim delavcem na široko razkladala;, zakaj da naša tovarna tako slabo obratuje1. Po njegovem prepričanju so temu krive previsoke delavske plače. Vsled tega ne more konkurirati z ostalimi podjetji v državi, ki so v krajih, kjer se dlelavstvo z manjšim zaslužkom zadovoljuje. Ako bo tudi ta novo pečena organizacija poslušala to mnenje, potem ji je zagotovljen -popoln uspeh (?). Vi, delavci, se pa pripravite, da boste še bolj nategnili pasove, d a boste napolnili praznoto želodca. Obžalovati je le to, da se še najde kakšen delavec, ki se da begati. Pred kratkim je prinesel list »Pohod« članek iz Guštanja, iz katerega sledi, da ■ piscu mednarodnost leži v želodcu im da bi najrajši videl okrog Guštanja kitajski zid, v njem pa same mutce. Tudi komunistični duh u;voha med nami. Mislimo, da so za to tukaj oblasti, ne pa ■ljudje, ki bi bolje storili, če bi svoji okolici izprašali vest. Bolj koristno in pošteno delo bi napravil pisec, če bi pomagal grajati in odpravljati krivice in bedo, ki se nam mirnim delavcem deli in ki ne želimo nič drugega. kakor to: iza pošteno delo pošteno plačilo. Pisava, ki naliči pisanju umrle »Or-june«, ipa ne bo ožgala — ostala nam je v preveč slabem spominu’. Delavci pa naj dobro premislijo, ikomu se zaupajo. Če hočemo odpraviti krivice, ki se nam gode, potem pomagajmo vzpostaviti — kakor na Jesenicah — oni mogočni »Mi«! Zato vstopite vsi, ki želite sebi in svojcem dobro, v vrste SMiRJ.
Šah.
Šahovski odsek »Svobode« v Mariboru je odigral dne 6. t. m. s sodrugi-šahisti iz Celja v dvorani Delavske zbornice v Mariboru mat na desetih deskah, pri čemur so gostje zasluženo zmagali v razmerju 6 : 4. Ob tej priliki jih je pozdravil v imenu naše podružnice »Svobode« s. Petejan, ki je poudaril potrebo duševne izobrazbe delavcev, Priporočal je, da delavci tuldi na šahovskem polju bistre svoj um. V imenu šahovskega odseka »Svobode« iz Celja se je zahvalil s. Godnik. To srečanje delavskih šahistov je bilo prvo v Mariboru in je le želeti, da bi temu srečanju sledilo še več sličnih prireditev.
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zastonj
no amerikansko
zlato nalivno m
ali pa KDrschnerJev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt" Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
litji ntanlili in
tu in inozemske nogavice pa nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Hologoite soole prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg štev. 6.
2 0
Blote obrestujemo po 67
proti trimesečni odpovedi.
p
b
h
B
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mariboru,	predstaviteli	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdala	in	urejuj«	Viktor	Eržen	v	Mariboru.