Let* IX., štev. 18.
jggf/gimemmmmmammmmm
razen ponedeljka in datm p« prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvot i|rfS>ljana, poštni predal štet. 168,
n telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun St 13.807.
Poštnina plačana v gotovini.
V LJUBLJANI, v petek. 1. maja 1925.
NAPREJ
J
Današnja številka Din 1-50.
i
Stane mesečno > . >	•	Din	25-—«
ta inozemstvo . . ,	t	Din	85-—
0	g 1 a * i:	i
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beMfll 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s« M priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo,
Reklamacije za list so poštnine prost*
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
letnik VII., Ste-v. IS. Četrtkova .^aprejeva" številka izhaja Rot tednik:
LJUDSKI GLAS
Olasllo * Kmetsko-delavske iv«
Stane letno 60 Din — mesečno 11
Proslavite 1. maj ne samo zunanje, temveč predvsem notranje: dvignite socialistično zavednost v sebi in pri drugih!
Izpred sodišča.
V	imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Okrožno sodišče v Novem mestu je vsled naredbe z dne 18. novembra 1824 s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 22. decembra 1924 pod predsedstvom ds. sv. dr. Dolenca, v navzočnosti ds. sv. Luznarja, ds. sv. Barleta in okr. sod. Romiha kot sodnikov in avsk. Svhweigerja kot zapisnikarja v odsotnosti zasebnega obtožitelja dr. Milana Koruna, odv. v Ljubljani, prisotnosti njegovega zastopnika dr. Celestina Jelenca, odv. v Ljubljani, v prisotnosti obtoženca Zvonimirja Bemota, urednika Napreja v Krškem in zagovornika dr. Vasica, od vet. v Novem mestu o obtožbi, katero je dvignil zasebni obtožitelj dr. Milan Korun zoper Zvonimirja Ber-nota radi pregreška po §§ 488, 491 in 498 k. z. in po predlogu stavljenem po zasebnem obtožitelju naj se obtoženec obsodi v smislu obtožbe in v objavo razsodbe dne 22. decembra 1924 razsodilo tako:
Zvonimir Bernot, roj. 16. decembra 1879 v Ljubljani, tja pristo-
jen, r. k. v., ločen, odgovorni urednik Napreja , stanujoč v Krškem, pred-kaznovan
je kriv, da je spisal in priobčil v št. 178, leta VII. dnevnika Napreja« z dne 3. novembra 1923 odnosno v podnaslovu kot tednik »Ljudskem Glasu« letnice V. št. 43, ki izhaja v Krškem na prvi strani članek: Zgodovina, politika in umazanost« v katerem se nahaja v drugi koloni sledeči odstavek.
Še bolj klerikalna pa je druga stran te Korunove izjave, da namreč cn sam res veruje, da bo z blatenjem omajal v ljudeh vero. In ker to veruje tudi pridno izvaja, pa ne blatenje, ki bi bilo podobno preštevanju zob, ampak tisto blatenje, ki je zmožno poštenemu človeku vzeti ime pri vseh, ki ne poznajo položaja. Sam se sicer kot prebrisan advokat skriva za hrbet plačanega reveža Golmajerja, ampak, mi in socialistična javnost ve, da ste vi g. dr. Korun vodja tistih zedi-njevalcev, ki pišejo in izdajajo Socialista in vas osebno delamo odgovornega za to politično lopovstvo prve vrste. Če vas ni sram, upamo, da bo sram advokatsko zbornico! Celo med roparji in tatovi velja zahrbtno napadanje za nečastno! , — je torej s tem dolžil zasebnega obtožitelja v tiskovini imenoma po krivem nečastnega dejanja, ki je sposobno ponižati ga v javnem mneniu, nadalje brez navedbe določenih činjenic dolžil ga zanič-
ljivih lastnosti in je s tem azkrivil pre-grešek zoper varnost časti po §§ 488, 491, 493 k. z. ter
se obsodi.
po § 493 k. z. uporabo §§ 266 in 261 k. z. oziraje se v smislu § 265 k. p. r. na razsodbo v kazenski stvari Vr. III. 69/24, s katero je bil obtoženec po § 104 s. k. z. obsojen na 100 Din denarne globe, odnosno na 2 dni zapora in še v nadaljnih 50 (petdeset) Din denarne globe, v slučaju neiztirljivosti na 1 (en) dan zapora po § 20 tisk. zali. v objavo razsodbe v prvi prihodnji štev. časopisa »Naprej« po pravomoč-nosti sodbe na pni strani in v prvi koloni in sicer na svoje stroške, dalje po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in stroškov morebitne izvršitve kazni ter po tar. post. št. 193 zakona o taksah v plačilo 50 Din razsodnine.
Novo mesto. 22. decembra 1924.
Schvveiger 1. r.
* * *
Dež. sodišče v Ljubljani je razsodilo v prizivni razpravi, da ni res, da bi »Sloga« ne bila lastnica Napreja« in da bi ne smela težiti Ant. Kristana za plačilo 2.000 Din. Ni res, da naša stranka ni mogla odstopiti svoje lastnine »Slogi«, ker ni priznana in torej ni pravna oseba, ampak ta stranka je pravna oseba in je torej lahko odstopila »Slogi svojo lastnino in Sloga
torej ima pravico tožiti dolžnike.
e je ve <
Višje deželno sodišče v Ljubljani je-v prizivni razpravi razsodilo, da tajnik naše stranice (s. Bernot) ni plačnik za to stranko; ne njega, ampak stranko mora tožiti, kdor uveljavlja kakšne terjatve. Kajti ta stranka je tako organizirana, da ni mogoče odrekati ji pravno osebnost. (Celjski Fr. Koren, zastopana po dr. Korunu, je namreč v škodo stranke napravil tajno pogodbo s celjsko Zvezno tiskarno, da bi bil »Naprej« uničen takoj, kadar bi Koren iz stranke dezertiral. Stroške za to pogodbo je hotel pa naprtiti Bernotu, češ, ta je lastnik . Napreja«. Zdaj bo moral tožiti stranko —- če se bo upal, kajti nikjer ni zapisano, da bi morala stranka plačati proti njej naperjene zahrbtnosti.)
Stol sedmorice odd. B v Zagrebu kot kasacijsko sodišče je zavrglo ničnostno pritožbo Fr. Korena, zastopanega po dr. Korunu, ki je zahteval, da mora biti s. Bernot kaznovan, ker je v Napreju tako ostro pisal proti Korenu, ko je s pomočjo dr. Koruna in belgrajske zelene mize zaprl nas čekovni račun. Trdil je, da naša stranka nima pravice na ček. račun pod imenom SSJ, na to ime da imajo pravico le Belgrajčani in tisti, ki jih Belgraj-čani priznajo (zelena miza). Sodišče
Pregled organizacij SSJ in KDZ od oktobra 1924 do marca 1925
(upoštevajo se samo liani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu SSJ in KOZ v Ljubljeni).
2» CU •H ta	r . s! OJ	Organizacije	m N cn JO OJ ra	’5T i— a. m		Rednih {lanov je bilo			
“O e o	IV) ra E=		o »- — x> :£>	S* •— c p e	1924			1925	
Ck m fSH	■4-* 1/1		ID CM \J	— n rt) c V)	X.	; XI.	XII.	1.	II.
i i	1	Bizeljsko	2	—	26	26	2G	—	—
! 2	3	Celje	13	4	54	—	42	36	54
•! 3	4	Centrala	12	7	24	26	29	22	22
| 4	6	Črna I.	12	6	127	127	127	5	;>8
1 6	7	Črna II.	9	—	96	118	108	47	71
6	9	Globoko	2	1	38	38	39	—	—
i 7	10	Gorje	4	2	21	19	22	17	15
1 s	11	Hrastnik I.	2	7	—	—	31	—	25
9	13	Jesenice	7	3	20	26	37	18	17
10	15	Liboje	—	—	—	17	—		
11	16	Litija							20
12	17	Ljubljana	14	4	17	20	24	20	
13	18	Mežica	14	1	51	50	47	37	41
H	19	Mislinje	2	1	4	4	4	4	4
16	21	Sv. Peter p. Gor.	—	—	3	5	5	5	6
16	22	Skale	4	3	61	61	61	46	52
17	23	Škofja va»	—	—	8	9	9	6	5
18	24	Šoštanj							
1 19	25	Štore	5	2	45	44	39	36	36
i 20	26	Tacen	1	—	8	8	9	9	9
21	27	Trbovlje	23	9	71	66	80	79	76
■23	28	Velenje	7	5	88	88	76	53	53
: 2s	29	Videm-Kriko	5	5	18	11	9	7	8
24	30	Vrhnika	5	2	24	24	24	23	26
26	31	Zabukovca	5	—	9	8			9	10
I '28	33	Zg. fiiSka	—	—	13	13	7	—	—■
37	34	Gorica pri Marib.	—	—	28	25	25	24	22
j 28	37	Pragersko	1	—	44	47	47	24	24
! 29 | 30 :	41	Sv. Lovrenc n. Poh. Celje okolica	5	3	17	16	15	14	14 ; )
»-• t		Vseli rednih flanov	158	65	942	963	896	541	66«
	>	Zamudnikov ....	1		105	112	95	128	229
		Vseh členov skupaj		i c	1047	1065	991	669	897
j Prispevki teh	zamudnikov	1925 v mesecu III. rednih	■			Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Din														Centralno tajništvo je prejelo:				
																				pristopnine	pronres. davka			
																					skupaj		Poipr. od ilana	
Din	P	članov	2	1 3	4	5	6	8	10	12	15	20	25	I 30	40	50	75	100	nad 100		Din	P	Din	|P
72	80	26	26											—			...	1 —			1 _													36	40	i	40
—	—	31	28	—	—■	3	—		—	—	—	[ —	—	[ —	_	—	—	—	—	1	49	70	i	60
—	—	22	10	5	2	2	2	1	—	—	1	1	__	1 —	—	—	—	—	—	_	TO	20	2	78
163	80	123	107	12	—	3	—	—	1	—	—		—	[ —	—	—	—	—	—	2	192	50	1	56 1
32	20	83	61	17	1	1	3													1	140	—	1	68
109	20	39												-						2	54	60	1	40
—	—	12	12																		16	80	1	40
18	20	18	6	3	2	5	—	2	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—		—	49	—	2	72;
	_	23	8	1	1	1		4	4		l	l	1	_		l					147		6	»i
9	80	47	22	7	9	4		1	3		l									4	121	80	2	59
—	—	4	4																		5	60	1	40 i
—	—	r>	5																		7	—	1	40 |
—	—	53	50		3															1	78	40	1	<7!
2	80	39	37	—	2	—														2	57	40	1	49 j
22	40	88	77	8	1	1			1											21	137	90	1	m
5	60	40	37	—	2					l										1	71	40	1	78:
—	—	6	1	3	—	1	—	—	—	1	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	19	60	3	26 !
—	—	28	24	2	t								1							2	58	10	2	07 1
4	50	10	7	2	—	1															17	50	1	75
13	30	5	28																		9	10	1	82!
11	20	31	u																	3	49	70	1	60 j
—	—	14	—	—	1	—	1	—	—	—	—	—			—	—	—	—	—	—	—	23	80	1	70!
		13				2		1		l											33	60	2	68: 1 j -
465	65	760	612 | 60 | 25 | 28 | Progresivni davek pristopnina .				6 r 9*1 9 1 zamudnikov j p < s			3	B	2	2	—	—	1	—	—	■ —	40 J	1479 465 40	60 55	1	94 ! j
			Centralno tajništvo je torej prejelo v tem mesecu																		1	1985	15 -	. j	
52
299
je proti teinu ugotovilo, da je iz nase stranke odstopil Fr. Koren in da nima nikake pravice več in da tudi ni res, da bi si naša organizacija neopravičeno lastila ime SSJ.
* * *
Te razsodbe imajo velik politični pomen in naj se delavstvo nikar ne čudi, kaj delajo v slavnostni številki. Prva je morala biti objavljena, drugače »Naprej ne bi smel iziti. Druge 3 smo objavili sami. Prva dokazuje, da dr. Korun ni odgovoren za pisavo Socialista;, delavstvo naj premišljuje, kdo da bi bil odgovoren. Da Gol-majer ni odgovoren, vemo vsi, tudi ne sme biti, ker cn je plačan od strokovnih organizacij in se »ne sme« baviti s politiko. Delavci, pazite, da ne boste dajali odgovora za vse umazanosti tega lista!
Druge tri razsodbe pa ugotavljajo, da je odgovornost za našo SSJ jasna, (ia posameznik pri nas nič ne pomeni, stranka kot pravna oseba ima svoje imetje in ga lahko brani tudi pred sodiščem.
Korunovci in komunisti so se strokovno zedinili, politiko bodo vodili pa ločeno, pravijo. To je mogoče le tako, da bodo skušali drug drugega politično izigravati. Nazvažnejša je politična odgovornost, torej bodo kričali v«: moja je zasluga, tvoja pa krivda!
Hindenburg — predsednik nemške republike. 13$
V nedeljo so bile v Nemčiji ponovne voiitve predsednika republike, ker pri prvih noben kandidat ni dobil potrebne večine glasov. In izvoljen je bil bivši vrhovni poveljnik nemških armad* med svetovno vojno, »slavni« maršal Hindenburg. Bil je kandidat združenih najbolj reakcionarnih meščanskih strank: nemških nacionalistov, nemške ljudske stranke, bavarske ljudske stranke in narodnih socialistov.
Njegova izvolitev ima silno važnost tudi za nas. Nemčija je kljub porazu velika in močna država. Kot demokratično vladana republika bi imela prej ali slej zopet važno nalogo in besedo . v svetovnem gospodarstvu in politiki. Z zmago Hindenburga pa je doživela nemška demokracija hud poraz. Hindenburg sam bi ne pomenil take nevarnosti, mož je že star (rojen 1847), .eprav predsednik nemške republike ni slamnat mož, kajti sedanja nemška ustava mu daje precejšnje pravice, celo parlament je v neki meri odvisen .td njega in nad vojsko (državno bram-bo) ima skoraj absolutno moč.
Hindenburg bo dobil gotovo kura-
ln zgodilo se je, da je zadnja prerokba izostala, kajti zapisano je v pismu in oznanjeno po prerokih:
Po sobotnem večeru pa, ko se je svital pni dan tedna, je nastal velik potres. Zakaj angel Gospodov je prišel z neba, odvalil kamen od groba Sina človekovega in se je vsedel nanj. In stražniki so strepetali od strahu in so postali, kakor da so mrtvi. Ali nadangel je spregovoril in rekel Mariji in Magdaleni, ki sta prišli, da bi pogledali grob: Ne bojta se, vem, da iščeta Jezusa Križanega, ni ga tu, vstal je, kakor je rekel!« (Matevž, 28. poglavje, od 1. do 6. vrste.)
Ta prerokba pa se ni izpolnila, kajti v nebesih so bili potrti in jezni. Tse je šlo, kakor po vrvici, vsaka najmanjša prerokba se je izpolnila, čeprav jih ni bilo malo in so bile nekatere zelo komplicirane. Tako n. pr. je dal Herod pomoriti na tisoče nedolžnih prvorojencev, zato da bi se izpolnilo, kar je prerokoval Jeremija: >Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik. (Matevž, 2. poglavje, 17.—18. vrsta.) Kajti Jožef in Marija sta potrebovala vzrok, da bi zbežala z Jezu-ičkom vi Egipt, da bi pozneje, v sanjah poklicana, naj se vrneta, postalo resnično, kar je rekel Gospod skozi usta Jeremijeva: »Iz Egipta sem poklical •ina svojega.«
torja, ki bo gotovo kak sposoben in poslušen izvrševatelj želj in namenov nemških nacionalistov. To je ljudi, ki bodo napeli vse sile, da Nemčijo zopet oborožijo in jo pripravijo za novo »maščevalno: vojno.
Tak režim bo skrajno reakcionaren tudi v vsej notranji socialni in gospodarski politiki. Na drugi strani pa bo zelo dobrodošel francoskim, angleškim in italijanskim imperialistom. Ti bodo kazali na Nemčijo, češ, glejte, kako se oborožuje in pripravlja, zato se moramo tudi mi! In zopet se lahko začne doba vojnih priprav, kakor smo jo preživeli nekaj let pred vojno. No, in tudi v Jugoslaviji se bomo »morali« še bolj oboroževati!
Težko je soditi, kdo je zakrivil Hin-denburgovo zmago. Prav gotovo je ^temeljni vzrok ljudska nezavednost, k^ijti ljudstvo se je dalo zapeljati od slavnega imena, na to je pa pozabilo, da si je pridobil mož svojo grozno slavo s tem, da je vodil v smrt in pohabljenje milijone ljudi.
V	Nemčiji vlada po poročilih različnih časopisom silno ogorčenje proti komunistom, ker so postavili tudi pri drugih volitvah svojega posebnega kandidata. Glasov so dobili: Hindenburg 14,639.359, Mara, kandidat združenih republikanskih strank (klerikalcev, nemških demokratov in socialistov) 13,752.640 in komunist Thal-mann 1,931.591. Vidimo torej, da je zmagal Hindenburg z večino okoli
900.000	glasov, zato ga imenujejo tudi predsednika po Thalmannovi milosti.
O B L E K E
OBrSČe
OBMESTNI TRG C
• Dernatovio.
Razno.
r Proslave 1. majnika dovoljene,
uradno jih na Slovenskem vsaj doslej niso prepovedali. Celo v Zagrebu, odkoder so prišle prve vesti o prepovedi, policija ni zaplenila majniških oklicev, ki jih je izdala Socialistična partija Jugoslavije, pač pa rogovili nekaj proti »komunistom«. Proslavite torej 1. maj dostojno, pazite pa na agente provokatorje, ki jih nikjer ne manjka! — Kakor poroča »Jutro«, se je enotna fronta bivših neodvisnih in socialistov za skupno proslavo 1. maja v Mariboru razbila.
r Narodna skupščina se je v torek zopet sestala. Do 1. maja mora odgla-sovati stanovanjski zakon. To bo »res-
Prav tako natančno se je izpolnilo, vse drugo, od oznanjenja prerokov, da bo neka devica postala noseča, do rojstva v hlevu, od zvezde, ki je vodila tri modre iz Jutrove dežele kot vodnik za tujce, do vrnitve iz Egipta v mesto Nazaret, da se izpolni, kar je bilo rečeno po preroku: »Nazarenec naj se imenuje!« In natančno po pismu je skušal hudobni duh Nazarenca, ki je premagal skušnjavo in odšel v galilejsko deželo. Zato, da se zgodi, kar je rekel prerok Izaija: »Zemlja Zabulonova in zemlja Neftalimova, na poti k morju, za Jordanom, poganska Galileja.« (Matevž, 4. pogl., 14,—16. vrsta.)
Tudi drugo se je vršilo točno po programu: nauki, trpljenje, izdajstvo Judeža iz Kariota, mučeniška smrt. Celo petelin je dvakrat zakikirikal, Petru v opomin, da mora Jezusa zatajiti. Da, režija je bila tako stroga, da je Kristus na Oljski gori žalostno dejal svojemu učencu, ko je bil aretiran: »Ali misliš, da ne bi mogel prositi svojega Očeta, da mi pošlje več ko dvanajst legij angelov? Kako pa bi se izpolnilo, kakor je zapisano? Zgoditi se mora torej!« (Matevž, 26. pogl., 53. in 54. vrsta.)
Radi tega so bili v nebesih zelo potrti, kajti te besede niso bile prerokovane in jih je mogoče tolmačiti kot dvom o Bogu. Kako pa naj človeštvo veruje, če čuje, da je sin božji sam bil prvi, ki je dvomil o Vsemogočnem?
Veliki režiser odrešenja sveta je
no« delo parlamenta! Vlada se še doslej ni rekonstruirala, Pašič se z radi-čevci torej še ni do konca pomenil o sporazumu. Skupščina bo obravnavala celo vrsto zakonov: zakon o ustroj-stvu sodišč in o sodnikih, tiskovni zakon itd. Invalidski zakon bo menda zopet zaostal.
r Na bolgarskem vlada zopet mir^. Med našo in bolgarsko vlado je prišlo do ostrih prerekanj, ker so nekateri bolgarski ministri obsodili našo vlado, da je bila soudeležena pri bolgarskih nemirih. V Jugoslaviji se nahaja namreč precejšnje število bolgarskih beguncev, med njimi tudi glavni voditelji Stambulijskega kmetske stranke, kolikor jih še niso pobili. Bolgari so očitali naši vladi celo, da je bil pripravljen avto našega poslanika v So-fiji, da po atentatu odpelje atentatorje čez mejo. Tako hudo ni bilo. Ti prepiri pa so naenkrat utihnili, bolgarska vlada se je začela opravičevati, intervenirale so tudi vlade zapadnih velesil, Francije, Anglije in Italije, naj bolgarska vlada preneha s svojimi očitki proti jugoslovanski vladi. Tudi v Beogradu so postali takoj prijaznejši. Spomnile so se namreč vlade vseh imenovanih držav na — komunistično nevarnost! — Volitve so pokazale, da je komunstov zelo malo, kako torej da se n. pr. naša vlada, ko ni v parlamentu niti enega delavskega poslanca, ko so radičevci zlezli popolnoma pod klop, tako boji komunistov? Če bi razredno delavsko gibanje zopet naraslo, bi bil boj hujši, kajti upoštevati je treba pri velikih socialnih bojih vedno tudi položaj v drugih državah, kjer ni povsod tako žalostno kakor pri nas. V kali je pa lažje zatreti vsako gibanje. In buržuazija se vendarle že zopet boji, da bi se začelo proletariatu svitati, zato dela s svojimi plačanimi agenti-provokatorji »komunistično nevarnost«. S tem hoče sproti ubiti vsako delavsko razredno gibanje. Bilo bi zelo žalostno znamenje za naš proletariat, če bi šel na take limanice. Naše organizacije so dovoljkrat pokazale, da niso socialpatriotske, da je radi načela javnosti onemogočen med nami vsak agent-provokator, da nad njimi ne vlada Tone Kristan niti njegovi hlapci, zato kličemo ves proletariat v organizacije, ki se same upravljajo, ki jih proletariat sam vzdržuje, ki jih sam javno kontrolira!
r Posrečilo se nam je zvedeti, čemu Socialist« javno ne objavlja svojih organizacij. Motijo se tisti, ki mislijo, da jim je pred našo stranko nerodno, to ne, ampak pred buržuazijo jih je strah: če bi videla, da jih je v organizacijah še manj, kakor nas, pa bi bili ob ves kredit! Ko že pri delavstvu nimajo. kredita, si ga morajo ohraniti vsaj tam, kjer ga še imajo: pri buržuaziji.
postal tako hud, da je pozabil na nadaljevanje programa in tako je vstajenje — izostalo.
Beseda prerokov pa je bila močnejša kakor resnica in ker so jo že oznanili, so v vstajenje Križanega tudi ve-
i	ovali.
In dva tisoč let so praznovali to vstajenje vsi narodi ob času presnih kruhov.
Zgodilo se je v letu 1925. o Veliki noči. Ko je minila sobota, se je uresničila tudi zadnja prerokba o vstajenju. Duhovniki so prišli z množico ljudstva, da praznujejo vstajenje Kristusa. In glej, bil je velik potres, zakaj angel Gospodov je prišel z neba in je odvalil kamen od vrat. In njegova postava je bila kakor blisk in njegova obleka bela ko sneg. Lepši pa kakor pomlad in solnce je bil Kristus, ki je stopil iz groba. Začudeno je pogledal po cerkvi in se je obrnil k stražnikom, ki so oslepljeni od nadnaravnega bleska povesili oči k tlom in jih vprašal: »Kdo ste?«
Odgovorili so: »Vojaki smo!«
»Vi ste torej tisti, ki ste kockali za mojo obleko in pustili, da je odločil žreb, kdo naj dobi najlepši del?«
Odgovorili so mu: »Ne, gospod, mi smo častna straža in dobimo za nagrado kos klobase in vrček piva, krščanski vojaki smo!«
»Krščanski vojaki ste? — Ne potrebujem vojakov, razen junakov ljubezni do bližnjega, ker sem sin večnega miru!« je odgovoril Nazarenec.
r Ne bo nas vrag vzel! Poglej letošnji naš »Majski spis«, prečitaj ga, premisli njegovo vsebino, pa boš spoamal: če bi ga vsaj 2000 proletarcev na Slovencem prečitalo, premislilo in m-celo izvrševati, bi nastalo med proletariatom tako gibanje, da ga ne bi nobena sila niti za trenutek mogla ustaviti. — Začeti je treba!
r Volitve po božji volji. Bivši nemški cesar Viljem živi sedaj na gradu Doornu na Nizozemskem. Zadnje volitve predsednika nemške republike so ga seveda zelo zanimale, kajti če zmaga Hindenburg, tako je mislil, sicer sam še ne sedi zopet na tronu, ampak Hindenburg kot predsednik je vendarle že nekak njegov namestnik. Cesarju ne gre slabo tudi danes ne. Na gradu ima seveda tudi svojega dvornega kaplana in ta je v nedeljo, ko so bile volitve, tako molil: naj se izvrše volitve po božji volji! —Saj so tudi vsi cesarji po »božji milosti«. — In je bil uslišan, kajti zmagal je res Hindenburg, samo v tem je razlika: uslišal je kaplana tisti, ki ga on imenuje satana, kajti Bog vendar ne more imeti želje, da bi postal predsednik krvnik ljudstva Hindenburg, kot namestnik rablja Viljema, zato da pripravi nov pok olj med narodi!
Majski spis 1925.
Sodrugi, kupujte in širite letošnji »Majski spis«, ki ima sledečo vsebino:
Na naslovni strani sliko Karla Mar-ksa;
Članke:
1. Prvi maj — praznik Dela;
2. Proletarska basen; 3. Zrcalo aa-vednosti in požrtvovalnosti, zvestobe in točnosti — pregled organizacij;
'4. L. Klemenčič: Internacionala;
5. Najstrašnejša kuga;
6. Kratkovidni egoizem;
7. Boj med vero in vedo;
8. Ločitev cerkve in države;
9. Odlomki iz rimljanske zgodovine;
10. Ženska volilna pravica;
11. Poštenje in doslednost;
12. Zavednost daje sili moč;
13. Marksisti?
14. Za »Skupni dom«;
16. Med temi članki ima še mnogo utrinkov in izrekov K. Marksa, Tueo-vica i. dr.
To ni navaden »Majski spis«, to je knjiga trajne vrednosti! Stane samo 5 Din. Dobite ga pri vseh zaupnikih naših organizacij ali pa pri centralnem tajništvu SSJ in KDZ, Ljubljana, poštni predal 168.
Pirrajle niii!
Potem je stopil med množico ljudi, pred katerimi je nosil nekdo lesen kip in ki so preprevali: »Aleluja!«
Zaklical je: »Proč z lesenimi bogovi, jaz, živa ljubezen sem vstal!«
Visoki duhovniki so postali razburjeni in so poklicali biriče, da vržejo v zapor brezbožnika, ki se je predrznil smatrati se za Sina Gospodovega. Nahujskali so ljudstvo, da je metalo kamenje za njim.
Tedaj je Kristus zbežal.
Hitel je v tempelj, ki je bil poln debelih bogatašev, ki so služili Bogu a ustnicami in pridno mrmrali molitvice, a med molitvijo preračunavali obresti, ki so jih nameravali vzeti revnim.
Vzel je tedaj Kristus debelo vrv in jih je hotel napoditi iz templja. Oni pa so kričali, da je nekdo tu, ki sramoti službo božjo in so ga s cerkovnikovo pomočjo nagnali.
Kristus je postal zelo žalosten in se je jokal. Ker je bila Velika noč, je šel v neko župnišče, da ga puste za miao k velikonočnemu jagnjetu. Mize so bile obložene s pečenkami na dragocenih krožnikih, s kuretino in ribami, divjačino in delikatnimi omakami, rahlim pecivom in sladkim vinom, s kolači, rdečo gnatjo, z gorami sladkarij, smetano, maslom in krasnim sadjem, dišečo kavo in lenimi likerji. Začudeno je gledal Sin človekov po bleščeči .dvorani, potem pa se je obrnil k duhovniku, ki sedel na častne« mestu v z zlatom vezeni obleki in mu
fe bi Jazus Kristus od mrtvih vstal.
iiFomo i
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Nejcensjši nakup
nogevic, žepnih robcev, bri-salk, klola, belega in rujevega platna, sifona, kraval, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
Mo! ds tnalo!
18 lel priznane
kapsule „LARUCIH“
niravijo najsigumejše gnojno kapavico (Ifiper) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
Vajeniška razstava v / Ljubljani.
Na prvo razstavo vajeniških del je prišlo iz cele- Slovenije in iz Zagreba v nedeljo — 26. aprila — do 7000 vajencev. Vse obrtno-nadaljevalne šole so poslale nad 50 % delavske mladine, vajencev in vajenk. Za zagrebške vajence je občina prispevala 10.000 Din, da so se mogli udeležiti razstave. Koliko so prispevale druge občine, ni znano. — Prišli so vajenci iz vseh večjih slovenskih krajev, železnica jim je dovolila četrtinsko vožnjo, a mnogo vajencev je moralo ostati kljub temu doma, če pomislimo, da je vajencev na Slovenskem čez 13.000.
Vajenci spadajo med proletarci v najbednejšo kategorijo. Njih socialno zavarovanje ni prav nič urejeno. Mojstrom so izročeni večinoma na milost in nemilost. Izrabljajo jih po navadi za vsa dela v hiši, delati morajo do 16 ur na dan, jasno je, da trpi radi tega njih strokovna izobrazba. Obrtno-nadaljevalnih šol je premalo, izračunali so, da poseča obrtno-nadaljevalne šole od 13.000 vajencev le okoli 6000. Država bi morala prispevati za vzdrževanje teh šol polovico, za 66 obrtno-
nadaljevalnih šol na Slovenskem torej
1,700.000	Din, a dala je v resnici samo 200.060 Din, za Srbijo pa 3,368.480 dinarjev! Kapitalistom bi bilo seveda najbolj všeč, da bi plačevali stroške za šolsko izobrazbo vajencev starši sami.
Še drugo vprašanje je važno: razmerje med številom kvalificiranih de-lavcev-pomcčnikov — in številom vajencev. Če je pomočnikov manj kakor vajencev, je seveda razumljivo, da so v takem podjetju vajenci le brezplačni pomožni delavci. Kako in od koga naj se pa kaj nauce? V Ljubljani je v Strojnih tovarnah in livarnah« zaposlenih n. pr. 180 vajencev in le 80 kvalificiranih delavcev! To so strahovite številke! Obrtne oblasti in inšpekcija dela bi morale skrbeti za dober obrtni naraščaj in iake nezakonitosti preprečiti. Saj zato so ustanovljene. Če pa te svoje dolžnosti ne izpolnjujejo, ali je potem čudno, da je mladina zanemarjena in tla proletariat nima zaupanja v državne institucije?
Organizirati vajence, to se zdi tudi na Slovenskem marsikomu nekaj strašnega. Pa je potrebno, drugače ne bomo prišli iz te mizerije. Vajenci in vajenke in prav tako tudi njih starši naj si to zapomnijo.
KOLINSKACnJA
JE RES IZBORNA
Dopisi.
Litija. Proslavo 1. maja priredi ročno in duševno delavstvo v Litiji, da pride na tem temelju po začrtani poti k združenju in zedinjenju. — Spored: budnica, obhod in javen shod na trgu v Litiji ter na trgu v-Šmartnem. Popoldne izlet v okolico, po izletu družabni večer v Kremžarjevi gostilni v Litiji..
Op. dopisnika: Vsa drugače objavljena poročila so bila proti volji litijskega proletariata.
Op. ur.: Ta dopis dokazuje, da je organizacija litijskega proletariata žal precej mrtva.
Drobiž iz Mežice. — Na sestanku.
— Ga bomo že spravili odtod, ker sedaj so na Slovenskem korunovci močnejši! — Je definitiven! — Eh, kaj nas to briga! — Zaupni pogovor dveh nasprotnikov. — Res, neznosen je, iz stranke me je izključil! — Saj vendar niste bili več v stranki, ko ste pomagali lepiti letak »Izdajalec«, pa poprej že dva meseca niste plačali prispevkov! — V pisarni z zeleno žarnico. — Gospod, oprostite mi, da smo vas nadlegovali — vsega je kriv on in še enkrat samo on! — Čudno, čudno, pa vam je moral šele on povedati, da ga po zakonu ni mogoče premestiti in prišel bi še slabši na njegovo mesto.
— Pa vendar sem bil jaz prvi, še prej kakor višja oblast, ki je spoznala, da je nevaren. — čudno, tik pred volitvami! Pa hvala, imam zadoščenje. —
— Pikolo! Prevedite mi »Izdajalca« v angleščino. No, jes, dobro je .. . Vidim, da sem še zmiraj v koloniji, tako namreč piše neolikanec o olikaneu. Pikole, prevedite desetkrat »Izdajalca v jezik olikancev. — Gospod, sem že prevedel! — Prevedi še tudi desetkrat ona pisma, uradno in privatno, najboljšega izberi in odpošlji, kajti slovensko uradno se da vendar tudi angleško uradno povedati in se čita v našem jeziku kakor v slovenščini kakšna Cankarjeva knjiga. Pikolo, pa tudi narobe je resnica. Tu imaš napitnino, pa pazi, da ne boš zopet neroden, kajti Anglež je tudi v koloniji
— olikan. To mu leži v krvi. He,
pikolo, sedaj mi pa še to ponovno ne-olikancst iz kolonije prečitaj! — Hm, neverjetno, izdajalec« se je napil strupa moje olikanosti« in vas ... pozdravlja. — Pikolo je dal zastražiti ravnateljeva vrata. Foksterier Dolgin je stal pri vratih, tisti, ki straži sicer blagajno, da bi »Drobiž iz Mežice« ne vdrl v sobo in pokvaril izgledov na dobro napitnino.
Od časa do časa zmagujejo delavci, toda le mimogrede. Pravi sad njih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev.
Karl Marks.
Naročajte Naprej!
iz stranke.
s Vrhnika. V nedeljo, 3. maja ob 8. dopoldne bo v gostilni »Pri Jurci« na Vrhniki izredni občni zbor, ki ga sklicuje novo izvoljeni odbor kraj. politične organizacije SSJ na Vrhniki s sledečim sporedom: 1. f sodr. Miha Debemardi; 2. nove volitve odbora;
3.	stanje Kressovegaprojekta; 4. agrarna reforma in veleposestva Lenarčič; 5. slučajnosti. — Po občnem zboru bo ravnotam ob 10. uri — javen ljudski shod s sledečim sporedom: 1. 2% davek telesnih delavcev; 2 zahteva po samostojni poslovalnici okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Vrhniki in druge v bolniško zavarovanje spadajoče zadeve. — Polnoštevilna udeležba članov dolžnost. — Kraj. politična organizacija SSJ. ________
Ako piješ 3UDDHA' čaj, vživaš že na zemlji raji
mvv\\\\\\\\\\v\\ww\>>wmvvunuiunmuMLV\aMHMuwc«ttwtaw«w»,wi\tw\w»Mta>Hwwtww
a
TERPENTINOVO MILO
mm®
je rekel: »Jaz sem Sin Gospoda, vstal sem od smrti in bi rad imel svoj delež velikonočnega jagnjeta.«
Veliki duhovnik pa je zavpil: »Ven, predrznež, ki se upaš motiti nas pri jedi z blaznim govorjenjem!«
Gospod pa mu je odgovoril: »Kdo naj potem veruje, če ne vi, ki se izdajate za naslednike mojih učencev! Ali ne veste, da je zapisano .. .«	•
»Blagor ubogim na duhu!« ga je prekinil rejen prelat in zaukazal služabnikom, da so Kristusa odpodili. Služabniki so bili usmiljeni in so mu dali kos kruha.
Pred župniščem so stali berači s spačenimi obrazi, temu je manjkala roka, oni ni imel noge, glave so imeli polne odprtih ran. K njim je stopil Gospod in jih vprašal, s čim so se pregrešili, da jim je Bog naložil tako hu-cio pokoro.
Odgovorili so mu: »Ubogi norec, ali ne veš, da se moramo pokoriti za grehe drugih, za grehe mogočnežev in popov, ki so nas gnali na vojno, ki ni bila naša vojna!«
Kristus je ostrmel in je vprašal, če so še vedno vojne, ko je on vendar pred 2000 leti oznanjal večni mir.
In tedaj se je zbralo mnogo ljudstva in povedali so mu, da se ubijanje med brati vrši v imenu Gospodovem, da trpi največji del človeštva hudo pomanjkanje in strašno bedo, da umira od lakote, na nečloveški način, zapuščeno, zasramovano, zasmehovano, onečaščeno, izropano. Da se za košček
kruha pobijajo do smrti, obrekujejo, da prodajajo ljudje čast, poštenje in zdravje, da stanujejo v temnih kleteh, da prodajajo svojo moč in znanje in svoje žene in otroke bogatašem v naslado, da je svet samo še velika laž, razdvojen v' sovražne skupine kakor pri zidanju babilonskega stolpa, da vladata samo zlato in sovraštvo, da so veliki auhovniki na strani bogatih in puste, da brezpravni poginjajo. Da lažejo revnim, da morajo prenašati vse zlo na božjo zapoved!
Tedaj je postal Jezus žalosten in je vprašal: »Ali sem zato trpel, ali je to odrešenje?«
In divje je zakričala množica: »Da, to je odrešenje, ubogi norec!«
Gospod pa jim je zaklical: »Pojdite z mano, rešil vas bom vse nesnage sveta in trpljenja po krivici!«
Množica pa je žvižgala in tulila in ga zasmehovala, kajti zgubila je vse upanje in vero.
Tedaj je Jezus odšel žalosten in je prišel v samostan k pobožnim bratom, ki so pili dobro vino in v blaženem zamaknjenju sedeli okoli mize, ki je stal na njej zabojček, iz katerega so prihajale čudovite melodije. Poln sladke slutnje jih je nagovoril Gospod: »Ali sem prišel končno v kraj vere in miru? Ali poslušate angelsko petje?«
Zavekali so tedaj debeli bratje iz ugodja, z rokami so se prijeli za obširne trebuščke in so se hahljali: »Ha-ha, angelsko petje! Radiokoncert po-
slušamo, pravkar igrajo melodijo iz veselih operet!«
Videl je Gospod, kam je prišel in zamrmral je: »Čez ves svet se pogovarjajo, skozi zemljo rijejo, po zraku plavajo, vozijo se po vseh morjih, čudeže delajo, več kakor sem jih jaz mogel. Te konkurence ne vzdrži noben bog, učenec je prekosil mojstra, a vendar manjka ljudem ljubezni, vere in upanja. Eli, eli, lama asabthani! Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!«'
Časopisi so poročali kmalu o nekem nesramnem motilcu miru, ki da mora biti ali blazen ali zločinec, kajti ni si upal samo zasramovati na najogab-nejši način slovesnosti vstajenja, temveč je napadel tudi prečastite gg. kanonike in korarje pri njih skromnem kosilcu in je ogrožal te prečastite duhovnike, ki so imeli za seboj dolgo dobo posta na njih najobčutljivejšem mestu — želodcu. Da je vlomil tudi pri prečastitih bratih sv. Lenobije in ker se je obnašal tam posebno divje, dokazuje, da je eden izmed onih svobodomiselnih pankrtov, ki počenjajo take surovosti, ker niso bili versko-nravno vzgojeni. Z zasmehovanjem so opozarjali katoliški časopisi na nesmisel, ki ga je govoril oni blaznež ali zločinec, ko se je izdajal za Sina Gospodovega, ki je hotel odrešiti svet in pripovedoval o svoji mučeniški smrti, vstajenju, deviški materi, o svojih čudežih in o podedovanem grehu, ki ga je moral vzeti nase, da izpolnijo pre-
rokbe, zakoni in pismo. Dobri kristjani so to čitali in sklepali, da je treba kaznovati nevarnega norca, ki tako greši nad Bogom in gosposko in pripisuje ljudem, da bodo verjeli take zmešane zgodbe.
Ko je Kristus to slišal, se je jokal in zdelo se mu je, kakor da znova sliši kričanje na Golgoti: »Križajte ga!«
Nenadoma pa so prihiteli pobožni ljudje, tekli mimo njega, križali se od. groze in klicali na pomoč: »Brezverci in brezbožneži gredo!«
Ob istem času pa je zaslišal Jezus že tudi mogočno ubrano petje, ki je donelo od daleč k njemu in kmalu nato je prikorakala velika množica ljudi z rdečimi zastavami. Začuden je vstal Nazarenec, kajti prvič je zaslišal pesmi, ki niso pele o mržnji in ubijanju ljudi, temveč o svetem boju duha, o ljubezni med narodi, o enakosti, lepoti, veselju in pomladi. Vzdignil se je tedaj sin tesarjev iz Nazareta, razširil roke, kakor da bi blagoslavljal, kajti spoznal je svoje; raztopil se je r ■solnčni luči in poln veselja je govoril, ko je plaval kvišku: »Tako nadaljujejo moje odrešenje in jaz sem vendar vstal...«
Prosto po —o. —e. v »Arbeiteriville« z ds* 12. aprila t. 1.
Lastnik: »Sloga«, r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernnt (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
25. IV. 1925 - 2500.
Je li osvoditev bolečin vredna ene poizkušnje?
Potem se ne toži! temveč poskušaj: LEKARNARJA FELLERA ELSAFLUID. Imaš bolečine v obrazu? Na celem telesu ? Muči te revmatizem, glavobol ? Zobobol ? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zraku, Ti bo trljanje z Elsafluidom olajšalo bolečine, Te okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri krčih, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdatneje in bolje delujoče ko francosko žganje, najbolje sredstvo te vrste! Z zavoj-nino in poštnino vred stane:
1 paket	s	6	dvojnat.	ali	2	spec.	steki.	62	Din
2 paketa	s	6	dvojnat.	ali	2	spec.	steki.	96	Dtn
3 paketi	z	12	dvojnat.	ali	2	spec.	steki.	130	Din
6 paketov	z	18	dvojnat.	in	6	spec.	steki.	240	Din
n**
Naročila naj se natančno naslove* na:
Eugen V. Feller, lekarnar
v Stublcl Donji, Elsatrg 252 — Hrvatska.
Za dopolnitev paketa priporočm: ELSA-KROGLJICE, milo odvajalno sredstvo z dobrim uspehom. ELSA-RIBjE OLJE krepi slabe otroke in odrasle.
Najboljša
■
L
JflF' Ne zamudite prilike I
Trgovina MARIJA ROGEU
v se nahaja sedaj 1
na Sv. Petra cesti št. 28 (poleg Kolodvorske ulice)
Til dobite : krasno spomladansko zalogo stolov, cajgov, klota, cefirje, oksforda, delena, kambrika, sifona, bele in rujave kotenine, platna za rjuhe, dalje moško in žensko perilo, svilene jumpcrje, krasne rute in šerpe, kravate, nogavice, pavolo in vsakovrstne drobnarije. Pri meni dobite vse najbolje lri'najcenejet?^v5
MARIJA ROGELJ.
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda & Cie.
Ljubljana, Erjavčeva cesta štev. 2.
otvorila je prodajo na drobno svojih konfekcijskih izdelkov, ter nudi po čez vse ugodnih cenah vsem delavskim in nižjim slojem vsakovrstna oblačila in sicer
obleke že od.....................Din	400’—	naprej
delavske hlače od................Din	45’—	naprej
jahalne hlače od.................Din	80’—	naprej
otročje oblekce za šolarje že od . Din 80'— naprej
Ako hočete kupiti po ceni dobro blago, ne zamudite prilike in prepričajte se, ker edino tukaj si lahko prihranite mnogo denarja.
Proti garanciji dobe železničarji in drugi državni uslužbenci obleke tudi na obroke.
POZOR! Samo 300 Din franko na dom! POZOR
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, snežno-bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu aii po povzetju.
Kovinska industrija INZ.J.fcH.8CJHL,Maribor,SJfS
(Motaitimtostruf')	Akhser.drovs	cesta	itav	S-
Posode	držijo	in^'sicer gornja vrsta^od leve	na	desno po
cm 21/«,	1 V* in 1 V* Uha in	spodnja vrsta po ca 1,	13/*»	l'A>
1 V* litra, premer ponve 20 cm. — Cenik brezplačno. — Inserat priložite. — Ako bi ne ugajalo, se vzame tadevolje nazaj. — Naročite	takoj,	ker ne vemo,	če bodo razmere	dopustile,	vzdržati trajno to	ugodno ponudbo.
n«lloita ci 4-lirli US novo došl° bla8° za Ženske uyic|lc JI IUUI III in moške obleke, fine sifone,
__________  cefirje,	razno	perilo	f. L d.
po znižanih cenah rH
v manufakturni in modni trgovini
MILOŠ PŠENIČNIK, Celje. Kralja Petra cesta 5t. S-
V	zalogi samo pristno Češko in angleško blago. — Postrežba solidna.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 13
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli
—	velikosti po najnižji ceni. •-	..
] ,Puch‘ f|% kolesa j
■j	po zelo ugodnih cenah dobite le pri	[j
IIGN. VOK, Ljubljana, Sodna ul. 7.1
v dolžini 2 do S m
V,
20 m močnega cefirja Din 240-—, 20 m trpežnega oksforla Din 290-—, 20 m močne modrovine (druk) Din 290-—, 20 m krasnega kambrika za otročje in ženske obleke Din 240-—, 10 m hlačevine
 ________ dvojno široke (cajga) za moške51 obleke Din 350' —,
20 m beleaafplatna Din 230'—, 20*m sirovegjTpiatna Din 180'— razpošilja
veletrgovina R. Stermecki, unest23J
Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupoval, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500’— fV poštnine prosto. Trgovci en gros cene.	J
Najboljši šivalni stroj
le edino le
Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago
Grletzner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
Josip Peteline, Ljubljana (mi™ Pr.i«w>.
vcgaspomeDifea)
Dobro boste hodili I
v Sutnerjevih čevljih! Čevelj tvrlke Suttner je nenadomestljive trajnosti, čvrstosti, moderen in eleganten, a pri tem po ceni! •	..	—	Skrbno	izdelan	iz	tzbrane-
W\
ga dobrega usnja 1 ime Suttner je garancija za dobroto in solidnost! Tudi polučevlje in sandale, enako tudi bogato izbiro srajc, naramnic, športnih kap, Vam nudi bogato ilustrirani cenik, v katerem najdete iudi vsakovrstno jedilno orodje, škarje, žepne nože, doze za cigarete in tobak, kresala. verižice in krstne obeske. Pošljite 2 dinarja za cenik na
RAZPOŠILJALNICO H. SUTTNER v Ljubljani St. 990 Slovenija.
Pri tej priliki se lahko neročc Fellerjeva Elsa-mila v 5 vrstah: Lilijino-mlečno' glicerinov©, boraksovo, katranovo in milo za britje.
Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise ..Posredovalec" Sv. Petra cesia 23.
It
Pošljite naročnino 1
Kakor svojčas
VYDROVKA/
ki je bila doma v vsaki slovenski hiši, je danes
„Žika"
to je najboljša in najbolj zdrava žitna kava.
Bolni na pljučih.
Tisoče ozdravljenih I
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi" umetnosti zdravljenja, ki je že mnoge rešila. Ona pomuga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča, ter po splošnem poapnenju olajša bolečine.
sičsčS
Kesni možje
zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje metode, ter jo radi priporočajo. Čimpreje začnete z mojim načinom prehranjenja, tem
bolje bo za Vas.
Popolnoma sastorsj
dobite mojo knjigo, iz katere boste izčrpali mnogo koristnega znanja, ker bo moj založnik izdal vsega skupaj samo
10.000 kom. zastonj
in razposlal, pišite takoj, do se boste mogli tudi Vi prištevati krogu srečnih dobitnikov te knjige.
Naslov: AUGUST MARZICE Bcriin-Wlimersdorf
BruchsalersiraDe 5 Abtl. S6S.
9 UHAN
Zopet razpošilja svetovno znana I. gorenjska razpošiljalnica IVAN SAVNIK
Kranj, Slovenija
različno blago za moške in ženske obleke po ! 'izvaredno nizkih cenah.
Pišite tekoj po vzorce in cenik, kateri se Vam pošlje brez poštnine.
UČITELJSKA TISKARNA
K
mssmm
Ljubljana
FraučiSkanska ulica štev. ©
rcglsbo vana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine
m kol«, županstva in urade, najmodernejše plakate ln vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanj« časopisov, knjig, brošur itd.
STEREOTIPIJA	LITOGRAFIJA
MNOGO DENARJA
prihranite, ako pred nakupom blaga za obleke, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut, šerp, obrl-salk, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega blaga ter usnja, obiščete trgovino, kjer so najnižje cene in sicer pri tvrdki
»DANICA*
Majzelj a RaJSelJ
Ljubljana, Turjaški trg It. 1
Ustanovljeno leta 1832.
TEOD. KORN, LJUBUANA
Poljanska cesta štev. 8 (preje Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopalilke in klbsetne naprave. ' ' ' Izdelovanje posod is pločevine za firnel, barvo, lak tn med vsake velikosti kakor tudi posod (IkateU) za konserve.
DALMATINSKA KLET
V Mariboru
VojašnISka ulica
toči pristna
dalmatinska vina.
Večkrat tedensko morske ribe po najnižjih cenah.
Priporočamo se ysemu delavstvu za mnogobrojen obisk.