Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje \ Graščina zagorela Na strani 2 in 7 preberite: Požar in uspešno posredovanje gasilcev Stanovalci brez strehe nad glavo Nujna vsaj delna sanacija in zaščita objekta Komerai d.o.o. Export - import, Trgovina Letuš 9a, 3327 Šmartno ob 1’aki mobitel: 0609 614 492 tel.: 063 885 422 GSM: 041 672 179 fax: 063 855 250 (Avstrija) tel.: 0043 663 40649 • PRODAJNA MESTA LISTA: • - »Avtobusno p o s t o j o S o š t o n j • Blagovnica DOLINA, Šoštanj • Delikateso DOLINA, Kajuhova, Šoštanj • Market TOPLICA, Topolšica • Trgovina MARINA, S k o r n o NAPOVEDNIK ■ stran 3 Človek pripada človeka {dejavnost 00 Rdečega križa Velenje ■ stran 5 Koncert iz naših krajev Koncert iz naših Zavodenj ■ stran 5 Prvi turistični vodniki po regiji Kako privabiti turiste? ■ stran 7 Mali oglasi Kupite, prodajajte, čestitajte zastonj O B C I NE Velenje Sp Do 35 LIST 1998 e 352(497.4 Šoštanj) 12 z * * F m O hi 9000G25.1 PETEK, 23. JANUAR 1998 ŠOŠTANJ ODBOJKA? DA, VEDNO. K do od Topolščanov ne pozna imena Luftpod, lej er se je vse skupaj začelo. Na lesu, brez športnih copat in ostale danes nujne opreme se je začela igrati odbojka. In danes je Topolšica v krogu najboljših ekip Slovenije. Za to gre zahvala tudi predhodnim generacijam, ki so igro ohranjale, se zanjo žrtvovale, se prebijale skozi težke čase in je niso pustile v pozabo. S tem namenom je Odbojkarski klub Soštanj-Topolšica organiziral Turnir generacij vseh igralcev, registriranih za ta klub, ki se je odvijal 17. januarja v prelepo renovirani telovadnici v Topolšici. Udeležilo se ga je kar 30 odbojkarjev in to z enim samim razlogom - da potrdijo rek Kar se Janez nauči, to Janez zna. Razburljive tekme pa so se končale z odbojkarskim plesom. Na koncu še enkrat hvala vsem udeležencem, predvsem pa organizatorju in vsem tistim, ki omogočajo in skrbijo, da lahko današnja generacija uspešno zastopa barve Topolšice širom Slovenije. Več na strani 5. R.L OBČIMA ŠOŠTANJ Vabimo na otvoritev razstave in javno predstavitev natečajnih rešitev za idejne urbnistične zasnove ureditvenega območja naselja Šoštanj, ki bo v petek. 30. januarja, ob 18. uri v avli Kulturnega doma v Šoštanju. Avtorji posameznih rešitev bodo predstavili svoje rešitve in • odgovarjali na vprašanja. Župan dr. Bogdan Menil Grof brez graščine Nedavno se je v svoji rezidenci sestal velecenjeni Pust Soštanjski. Ob preudarnem pomenku ter globokih premišljevanjih so člani pustnega senata sklenili: Pust bo! Z vsem bliščem, kritikami, zbadljivkami in norčevanjem. Takoj so sedli vrli možje za telefon in poklicali po vsej deželi slovenski. Seveda pridemo! Skupine iz cele občine. Pa izven nje. Ptuj, Dornava, iz dežele luka pridejo lukarice. Pa še in še. Leto je bilo obilno, torej tem ne primanjkuje. Za vladarski stolček sta bila po neizprosnem boju izbrana že utečena: Diksi Piksi in Peter Klepetec. In rdeča nit? Se ve. Grof brez graščine. Torej, žalost naj se sprevrže v veselje. Pa še program: Sobota, 21. februar, ob 20. uri - Maškarada v telovadnici Partizan z ansamblom Dan in noč. Za maske prost vstop. Rezervacije v trgovini Saša. Nedelja, 22. februar, ob 14. uri - Karneval izpred TES, po Levstikovi, do glavnega trga. Po karnevalu splošna otroško-odrasla maškerada. Nad vsemi dogodki bo s svojimi budnimi očmi bdelo Turistično olepševalno društvo Šoštanj - pravi naslov za obilo zabave. Pridite, vsi se boste lahko dodobra nasmejali! Pust Soštanjski God sv. Antona in licitacija v Skočnem a dan 17. januarja obhaja god sv. Anton Puščavnik. Živel je v prvi dobi krščanstva (v letih 251 - 356) in dočakal zelo visoko starost 105 let. Že od osemnajstega leta dalje je živel samotarsko življenje v puščavi. Na različne načine je pomagal prvim kristjanom. Upodabljajo ga kot puščavnika s pujskom. Sv. Antonu Puščavniku je posvečena cerkev na enem od vrhov Skorna. Tako kot vsako leto, je tudi letos bila pri Sv. Antonu v Skornem na godovni dan popoldne maša in po maši zdaj že tradicionalna licitacija domačih suhomesnatih izdelkov. Dogodek privabi vsako leto veliko obiskovalcev. Tudi letos je bilo tako. Poleg ostalega je še nekaj prineslo sobotno popoldne z lepim vremenom. Cerkev je bila premajhna za vse, ki so prišli od blizu in daleč in iz različnih krajev, nekateri peš, nekateri z avtomobili. Veliko ljudi pa je s seboj prineslo kakšen svoj domači suhomesnati izdelek (kračo, klobase...). Te darove so pred mašo odložili v košari pred oltarjem. Po maši pa sta ključarja pod lipo vodila licitacijo. Vsi prinešeni izdelki so se prodali. Celoten izkupiček od licitacije se porabi za vzdrževanje cerkvenih objektov. Po končani licitaciji so se ljudje še dlje časa zadržali v prijetnem druženju in kakšno kupljeno stvar pojedli (če je bila kuhana) kar v bližnji mežnariji. Ta stari, v Skornem po 11 svetovni vojni prepovedani in zaradi tega že skoraj pozabljeni običaj tako že nekaj let ponovno živi in ljudje, ki jih privabi so najboljše priznanje in zahvala vsem tistim, ki so ga ponovno obudili. PeTur PUST SOSTANJSKI SE JE SESTAL KOMUNALNA DEJAVNOST V OBČINI ŠOŠTANJ CINE Po izteku vsakega poslovnega leta se mora opraviti inventura obstoječega stanja in bilanca. Po inventurnem stanju so doseženi zelo vzpodbudni rezultati, i Občinski svet pa bo moral to stanje sprejeti in potrditi ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1997. V preteklem letu je bilo realiziranih mnogo programskih del v komunalni infrastrukturi in startu stanovanjsko poslovne graditve. Realizacija del na lokalni infrastrukturi se nanaša predvsem na modernizacijo lokalnih, krajevnih in gozdnih cest. Le na kratko naj navedemo ta dela: RTA v zgornjem Florjanu, modernizacija krajevnih cest: v Skornem. Gaberkah, Lokovici -Mali Vrh. Šentvidu, Belih Vodah in Ravnah ter gozdnih cest v Ravnah - Velunja, Belih Vodah in Šentvidu. Na vseh cestah so bila redno izvajana vzdrževalna dela, vendar le v zmožnosti razpoložljivih sredstev. V Lokovici je. bil skanaliziran kanal ob igrišču. Ta dela še niso zaključena, saj mora dela dokončati še Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje. V preteklem letu nam naravne nesreče, predvsem nalivi, niso prizanašali in so povzročili ogromno škode. Najbolj so bile prizadete krajevne ceste. Predvsem makadamske ceste je voda izpirala in erodirala vozne površine. Hkrati pa je voda povzročila tudi nekaj manjših obcestnih plazov. Posledice naravnih nesreč so bile odpravljene s sanacijo večjih in manjših zemeljskih plazov. Saniran je bil največji zemeljski plaz, ki je ogrožal kmetijo Copar v Šentvidu. Nadalje so bili sanirani srednje velik plaz v Belih Vodah - Visočko ter manjši na Visočkem, v Belih Vodah -Kozamursko (dva) in v Ravnah. Vse ceste KC, v makadamski izvedbi, so bile usposobljene za normalen in varen prevoz, odvodnjavanje meteornih vod je bilo urejeno. Tu je evidentiranih le nekaj del v okviru komunalne dejavnosti s področja cest in sanacije plazov, o katerih preko leta ni bilo nič zapisanega, čeprav so bila v te projekte vložena velika finančna sredstva. Stranke, ki so zastopane v Svetu Občine Šoštanj, izpolnjujejo svoje dane programske obljube občanom. Mogoče še niso realizirani vsi predvideni programi. Do izteka mandata pa je še skoraj celo leto. Tudi letos, ko bo sprejet in potrjen predlog proračuna za leto 1998 bo eskali-rana dinamika realizacije. Osnove za osnutek so že pripravljene. Pred sprejetjem pa bodo potekala še usklajevanja in vrednotenja vseh evidentiranih želj KS ter selekcioniranje glede na zmožnosti razpoložljivih sredstev. Cabro Cverlin * SMRTI V času od 12. 12.1997 do 2 1. 01. 1998 so umrli Karol KLANČNIK^, Lokovica 107 a Viktorija BERLOCNIK, Metleče 22 Stanislav KUMAR, Florjan 288 Terezija DOBLŠEK, Gaberke 315 Vladimir TAVČAR, Tekavčeva 1 Serafina ANDERSIN, Koroška cesta 4, Šoštanj Frančišek KOMPAN, Topolšica 126 Marija VIDENŠEK, Aškerčeva cesta 5b, Šoštanj Marija VRČKOVNIK, Florjan 288 POROKE 1 3. 12.1 9 97 sta se poročila Gosto TRI VUNO VIČ, Cankarjeva 5, Šoštanj in Branka BALABAN, Prešernova 9, Velenje KRSTI V mesecu decembru je bila krščena MOJCA. OBVESTILO Obveščamo vse občane, da je v prostorih Občine Šoštanj -1. nadstropje, Trg svobode 12, Šoštanj v času od 20. 01. 1998 do 20. 02. 1998 javno razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev ureditvenih pogojev za območje mesta Šoštanj z imenom “Šoštanjski trikotnik”. Javna obravnava razgrnjenega osnutka bo organizirana dne 04. 02. 1998 ob 17. uri v sejni sobi Občine Šoštanj. V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo pisne pripombe in predloge vsi občani in delovni ljudje, podjetja ter druge organizacije in skupnosti in jih posredujejo Upravi Občine Šoštanj. OBČIM ŠOŠTANJ OBVESTILO Obveščamo vse občane, da bo v februarju 1998 v prostorih Občine Šoštanj -1. nadstropje, Trg svobode 12, Šoštanj j a v n o razgrnjen dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986 - 2000, sprememb in dopolnitev družbenega plana, dopolnjenega 1989, ter družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986 - 1990 za območje občine Šoštanj. Dopolnjeni osnutek bo javno razgrnjen en mesec, predvidoma od 02. 02. 1998 do 02. 03. 1998. Javna obravnava bo organizirana dne 18. 02. 1998 ob 17. uri v sejni sobi Občine Šoštanj. V času javne razgrnitve bodo lahko k dokumentu podali pisne pripombe in predloge vsi občani in delovni ljudje, podjetja ter druge organizacije in skupnosti in jih posredovali Upravi Občine Šoštanj. OBČANA ŠOŠTANJ OGNJENI ZUBLJI POŠKODOVALI SOSTANJSKI SIMBOL Požar in uspešno posredovanje gasilcev Najverjetneje ni bilo stanovalca v Šoštanju, ki bi v jutru 20. decembra mirno spal. Gasilske sirene so opozarjale, da gre za nekaj večjega kot le navaden požar. Gorela je graščina, simbol šoštanjske zgodovine, ki je nastajala od leta 1372. O tej markantni stavbi je bilo napisanega že veliko. V različnih obdobjih je preživela razna obleganja, tudi požare, pa kljub temu vendarle uspešno kljubovala zobu časa in človeški uničevalnosti. O neodgovornosti več lastnikov in upravljalcev je bilo tudi^že veliko napisanega. Izrečenih je bilo žct premnogo opozoril različnih institucij. Torej lahko povsem upravičeno rečemo, da je bil požar kratkomalo pričakovan. Ce opustimo polemike, ki jih bodo verjetno pisah še prenekateri Šoštanjčani, lahko namesto tega nanizamo dogodke, ki so nam znani. Točna ura požara ni znana, izbruhnil pa je nekje med eno in drugo uro zjutraj. Ob enih je namreč prišel domov zadnji stanovalec graščine, in takrat požara še ni bilo videti, dvorišče oz. parkirišče pa je bilo začuda prazno. Pošteno je, da rečemo, da za gasilce tako čas kot sami delovni pogoji niso bili ugodni. Ob njihovem prihodu je plamen zajemal že več kot polovico ostrešja. Lahko bi ga mogoče omejih, vendar je bila prva skrb preiskati vsa stanovanja in eventualne, morda še speče stanovalce. Dejstvo, da se na začetku ni dalo največjega plamena gašenju samemu, je botrovalo, da na srečo ni bilo nobene človeške žrtve. Seveda seje takoj ob prihodu prvih gasilcev aktivirala skoraj celotna velenjska gasilska zveza. To je osem društev iz naše in velenjske občine. Celotno zadevo je oteževalo utesnjeno področje okoli požarišča, višina in nedostopnost, precej poledenelo cestišče, na koncu pa še premajhna kapaciteta vode v hidrantnem omrežju. Po zgoreli etaži objekta ni bilo varno hoditi niti za izkušenega gasilca, za gašenje z vodnimi topovi pa je bilo bolj kot ne predaleč. Stanovalci brez strehe nad glavo Druga slika so bili evakuirani stanovalci, ki so skoraj “goli in bosi" ostali na bližnjem hribu. Ko je župan formiral krizno komisijo, je ta morala najprej ugotoviti število ogroženih. Pred teni je štab Civilne zaščite v tovarni usnja organiziral zasihia ležišča in najnujnejše. Stanje ob preštevanju je pokazalo, da je bilo v objektu stanujočih 94 oseb z urejenimi najemnimi pogodbami ter urejenim slovenskim državljanstvom. Od tega jih je 50 zasilno bivalo v tovarni usnja, ostalih 44 pa si je našlo zatočišče pri prijateljih in sorodnikih. Krizna komisija je uspela najti za vseh 94 ljudi začasna bivališča v Vegradovem samskem domu v Velenju, kamor so bik po novoletnih praznikih preseljeni po dogovoru z Republiškim stanovanjskim skladom, ki je lastnik graščine. Nekaj stanovalcev ni imelo urejenih ah najemnih pogodb ah državljanstva. Za te je poskrbela uprava za notranje zadeve oziroma urad za begunce. Nujna je vsaj delna sanacija Po sedaj znanih podatkih se bo v kratkem pričela verjetno delna sanacija gornje etaže in ostrešja graščine. Sanacija se ho opravila s sredstvi, pridobljenimi od zavarovalnice in stanovanjskega sklada. Torej je odveč bojazen nekaterih Šoštanjčanov, da se bo objekt podrl. Ni pa še znan projekt morebitne celotne sanacije in nadaljnje namembnosti objekta. Tendence Občine Šoštanj so, da bi objekt ne služil več individualnim potrebam, ampak bi se uporabil v poslovne, turistične in muzejske namene. Vendar bo miei tu najverjetneje glavno in odločilno besedo lastnik, ki pa se bo še spremenil, saj je stavba v denacionalizacijskem postopku. Vphv Občine na takšne odločitve se bo še pokazal. Upamo lahko, da se bo našel kompromis med ekonomičnostjo, lahkim dobičkom in željami skoraj vseh Šoštanjčanov, ki verjetno zadeve budno spremljajo. Vsi smo verjetno enakega mnenja, da si črnih posegov v tej hiši, črnih smetišč okoli nje, divjih odpadov, na črno postavljenih garaž, narejenih kar iz pločevinastih sodov, na črno urejenih sanitarnih napeljav in na črno priseljenih in naseljenih stanovalcev vsekakor nikoli več ne želimo. Graščina, četudi z imenom, ki si ga je pridobila v zadnjem obdobju, je in upamo, še bo markanten objekt, ki nam in našim obiskovalcem odpre vrata oziroma zaznamuje prvi pogled na naš že tako ali tako z vseh strani oblegan kraj. Bella Zborovali Socialdemokrati Šoštanja Občinski odbor SDS Šoštanj je imel 17. januarja letno programsko konferenco. Povabljeni so bili vsi člani in simpatizerji socialdemokratov. Vodstvo je informiralo člane o delu in dejavnostih stranke v preteklem letu. Iz podanih poročil je bilo občutiti prav živahno vsesplošno dejavnost. Odraz vsega tega pa je tudi uspešnost stranke. Navesti je le nekaj pomembnih dosežkov: - predlog kluba svetnikov SDS SveUi občine za znižanje predloga o povišanju cen otroškega varstva od zahtevane tretjinske na uradno inflacijsko stopnjo 10 %; - pobuda za pričetek upoštevanja pravične odškodnine in sociološke komponente vsem bodočim rudarskim oškodovancem; - pobuda za pričetek upravnega postopka o totalnem gospodarjenju s stavbnimi zemljišči na teritoriju Občine Šoštanj; - pobuda za idejno rešitev urbanistične perspektive in možnosti Pazvoja Šoštanja v bodočih 50 -100 letih; - pregled realizacije predvolilnega programa in prioritete še nerealiziranih nalog in možnosti realizacije do izteka mandata v letošnjem letu. Potrjen in sprejet je bil tudi obsežen program dela in aktivnosti za tekoče leto 1998. Njegova realizacija bo potrebovala pomoč in sodelovanje vseh članov. Po končanem uradnem delu konference je bila predstavljena himna SDS, ki je posneta na kaseti in zgoščenki. Aranžma je piirejen v različnih instrumentalnih in vokalnih verzijah. Pred razhodom so se člani zadržali v prijetnem kolegial-nem in prijateljskem pomenkovanju, poslovili pa so se z “na svidenje pri delu in aktivnostih”. G. C. PETEK, 23. JANUAR 1998 STRM i __ 1 L ] 1SJ r ČLOVEK PRIPADA ČLOVEKU P ri Območni zaciji Rdečega križa Velenje so v preteklem ________ letu prizadevanja usmerili predvsem v tri področja: v nadaljnji razvoj krvodajalstva, preventivne zdravstvene dejavnosti in izvajanja humanitarnih socialnih programov. Kri rešuje življenja V krvodajalstvu ostaja 00 RK Velenje v slovenskem vrhu. Lani so izvedli devetnajst rednih in tri izredne krvodajalske akcije, katerih se je udeležilo 5550 krvodajalcev. Oh dnevu krvodajalcev, meseca junija, pa so zanje pripravili že tradicionalno srečanje v Ravnah. Preventivna zdravstvena vzgoja Na željo krajevnih organizacij RK so pripravili zdravstvena predavanja o klopnem meningitisu - boreliozi, zdravi prehrani, raku. Tečajev prve pomoči, ki jih obiskujejo bodoči vozniki motornih vozil, se je udeležilo 777 kandidatov, organizirali pa so tudi dopolnilno usposabljanje PP za ekipe civilne zaščite. S programom o zdravem načinu življenja se je 00 RK z mentorji na osnovnih šolah vključevala v njihove dejavnosti RK, v mesecu maju pa so se osnovnošolci in srednješolci pomerili v kvizu o odvisnostih. Nikoli sami Pri izvajanju socialne dejavnosti je 00 RK Velenje s prehrambenimi paketi in higieno pomagala najbolj ogroženim družinam in posameznikom, samo v mesecu decembru je bila preko krajevnih organizacij RK 489 družinam razdeljena pomoč iz slovenske akcije RK “Nikoh sami”. S prehrano je pomagala tudi angleška donatorica Lady Nott. Omeniti velja aktivno sodelovanje pri izgradnji solidarnostne hiše Antoniji in Simonu Pungartnik v Ravnah, prav tako pa je bila solidarnostna pomoč namenjena prizadetim v pogoreli graščini v Šoštanju. Od sredine lanskega leta v evidenci 00 RK Velenje ni več beguncev, saj zanje sedaj skrbi država. Kljub temu pa se le-ti še vedno oglašajo na RK, V PRAZNIKI V BOLNIŠNICI kadar imajo kakšen problem ali stisko. Poudariti je potrebno izreden posluh predsednikov in članov odborov krajevnih organizacij Rdečega križa, ki so se preko celega leta aktivno vključevali v vse dejavnosti RK, obiskovali starejše, bolne in jim pomagali v raznih stiskah, težavah ter oh koncu leta pripravili prijetna srečanja starejših krajanov. Oh tej priložnosti se zahvaljujem mnogim anonimnim aktivistom za svoj prosti čas, ki ga namenjajo delu pri Rdečem križu in nesebični pomoči sočloveku. Darinka Herman sekretarka 00 RK Velenje Sreča je skrita v vsakem od nas Hudo je, če si bolan, še huje, če si zaradi bolezni ločen od svojih domačih. Posebno težko je ob prazničnih dneh, ko zažive spomini, ko iščemo bližino najbližjih, da bi delili srečo in bi nam bilo lepo. Kot že nekaj let doslej smo v bolnišnico konec decembra vnesli tudi nekaj prazničnega utripa. Okraski po stenah jedilnic, vejice smrek na nočnih omaricah, okrašene jelke na hodnikih in v parku so napovedovali božični in novoletni čas. Se posebej praznično pa je bilo ob ponovnem snidenju s pevci in glasbeniki. “V mojem srcu bo za vedno ostal prelep spomin na dneve, preživete v vaši bolnišnici. Zahvaljujem se vam za vašo skrb, da ste tudi nam, bolnikom, tako lepo pripravili praznovanje božičnih in novoletnih praznikov. Hvala za to lepo doživetje,” je zapisal bolnik J. S. in še dodal: “Sreča je majhna in neopazno skrita v vsakem od nas. Ko jo odkriješ, lahko postane neznansko velika.” S številnimi bolniki smo jo skupaj odkrili in bili z njo v torek pred božičem, ko jevna bolnišničnem hodniku zazvenela pesem Rudarskega okteta. Čudoviti glasovi so napolnili prostore bolnišnice ter za nekaj časa pregnali misel na bolezen. Na najlepši način so nas pevci popeljali v praznične dni. Tokrat so nam poklonili že peti božično-novoletni koncert. Naslednje dopoldne se je Topolšica kopala v soncu. Ni bilo snega, kot se zavta letni čas spodobi, pa tudi dežja ne, kot pred dvema letoma. Se več sonca in sreče pa so nam prinesli glasbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Ubrani akordi koračnic so še dolgo odmevali med smrekami Loma, v srcih vseh nas pa je ostalo spoznanje, da je človek lahko srečen kljub bolezni in težavam, še posebej, ko lahko srečo deli z drugimi. Hvala Vam - pevci in glasbeniki. Za voščilo, za vse čudovite pesmi; hvala za srečo. Da bi bilo še večkrat tako. J. Poles za bolnike in osebje Bolnišnice Topolšica GLEJ, ZVEZDICE BOŽJE MIGLJAJO LEPO! es je bilo nebo polno zvezd; kot hi se hotelo spustiti bliže k zemlji in naznaniti ljudem, da je ta dan nekaj posebnega. Bil je večer, 25. decembra, božič. Že nekaj dni pred tem vsako leto zašumi med znanci vprašanje, ali se bomo srečali pri Sv. Križu. Včasih je božič mrzel, snežen, pravi zimski večer. Toplo se oblečemo in primerno obujemo. Sapa iz naših ust ustvarja prave oblačke toplote, ko si grejemo dlani. Otroci vzamejo s seboj “lopatke” in vrečke, da se po zasneženi cesti lahko potem hitreje spustijo v dolino. Sneg se blešči od mnogih bakel in drugih svetilk. Letos pa snega ni in ni hotelo hiti. Vendar nam to ni pokvarilo prijetnega vzdušja, saj so se od vseh strani zgrinjali ljudje proti skupnemu cilju - Sv. Križu. Prihajali so stari in mladi, verni in neverni, meščani in ljudje s podeželja. Vsak je imel pripravljeno lepo, spodbudno besedo za tistega, ki ga je dohitel ali prehitel na poti. Kot hi se vsi poznali že od nekdaj. Sij bakel je razsvetljeval naše poti, da so bile videti kot ognjene kače, na cilju pa so se vse poti združile. Bilo nas je dosti preveč, da bi lahko vsi stopili v cerkev. Kdor je bil dovolj zgoden, si je lahko ogledal lepe jaslice in praznično razsvetljeno cerkev. Luč v nas, obiskovalcih, pa je zanetila čudovita božična pesem Okteta TES, ki je ubrano, občuteno in priložnosti primerno zapel in zaigral na nežne strune naših src, ki smo žejno pili lepe melodije. Po koncertu in maši se ljudje še kar niso hoteli raziti. Mnoge bakle so medtem ugasnile, v srcih pa je še naprej svetila luč miru, prijateljstva, sreče. Kogar je še vedno zeblo, se je lahko pogrel oh toplem čaju. Slavje se je seveda nadaljevalo še v mnogih gostilnah na poti proti domu. Marsikje se je razlegala lepa slovenska pesem še dolgo v noč, dokler ni utrujenost pogasila še zadnjih moči. Jožica Andrejc BBS, PHONEBANKING, INTERNET - najkrajša pot do informacij! Kolikšna je obrestna mera tolarskih depozitov ta mesec? Kakšen je danes prodajni tečaj nemške marke? Ali posluje ekspozitura Tomšičeva tudi v soboto? Odgovore na ta in vrsto podobnih vprašanj vam ponujamo na informacijskih sistemih BANKE VELENJE d.d, VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Izbirate lahko med sistemi BBS in PHONEBANKING, nekatere storitve elektronskega bančništva pa vam ponujamo tudi na mednarodnem računalniškem omrežju INTERNET (na naslovu: http://www.lb-sbv.si.). In kar je najvažnejše! Ob obilici različnih informacij, ki so vam na voljo na omenjenih sistemih lahko na kateremkoli od naštetih info-sistemov dobite tudi informacijo o STANJU NA VAŠEM TEKOČEM ALI ŽIRO RAČUNU. Zahtevek za opravljanje storitev elektronskega bančništva lahko izpolnete na katerikoli enoti naše banke, kjer vam bodo v odvisnosti od opreme, s katero razpolagate, tudi pomagali pri izbiri najprimernejšega sistema. /o j banka velenje ^ ^ Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Prijetni prazniki za najstarejše Krajevna organizacija Rdečega križa Zavodnje je v sodelovanju s KS Zavodnje ob koncu leta organizirala tradicionalno srečanje starejših krajanov in invalidov. Srečanje, ki je bilo pripravljeno v prosvetnem domu, je potekalo zelo prijetno in zabavno, ob ogledu igrice in veselih zvokih harmonike. V dneh pred novim letom pa smo obiskali bolne starejše krajane na domovih in jim podarili manjša darila. Bolj slovesno pa je bilo, ko smo voščili obilo zdravja naši krajanki Mariji Koren, kije na Jankovi domačiji praznovala 90. rojstni dan. Stanko Anželak predsednik KO PD Zavodnje Življenje je lepo, ne vedno enako lepo, a vrednejše od vsega drugega Eden od prazničnih dnevov, žal sicer brez snega, a s posebno škrlatno barvo na nebu, ki je bila znamenje, da se sonce počasi že odpravlja za goro, je bil kot nalašč za obisk pri gospe Neži Lenko v Belih Vodah. Za njo so bili decembrski dnevi namreč kar dvakrat praznični, saj je 23. decembra praznovala svoj 93. rojstni dan. “Rože, te pa imam še vedno zelo rada,” se je razveselila šopka in pogled na okenske police, polne cvetličnih lončkov, je izdajal, da je temu res tako. Oh prijetnem klepetu je sin Andrej prinesel album in fotografije so vzbudile spomine na stare čase. “Tudi če si star in ti je življenje morda prineslo vsaj toliko hudih kot lepih trenutkov, je lepo živeti. To bi morali spozna ti že v mladih letih. ” je dejala. Želimo, da bi ji bilo življenje tudi v prihodnje lepo. o \ I S NASA SOLA B I č LÌ I i \ POSLUH U BREZDOMNE IN MURENE ŽIVILI Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor je tudi letos potrkalo na naša srca. Že lani so se učenci OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj vključili v nabiralno akcijo denarnih prispevkov za brezdomne živali. _ Letos pa so se še posebej izkazali. I Prostovoljno so darovali, kar je bilo , ’ J I namenjeno morda za sladkarije, kino ali I kak drug priboljšek. Tako se je nabralo kar okoli 55.000,00 SIT. Naši učenci se zavedajo, da bodo za ta’ denar mnogim brezdomnim živalim lahko kar nekaj časa nudili zasilno bivališče - azil in hrano, dokler ne bodo našle boljšega lastnika. Prav tako se zavedajo, da so potepene muce in psički, ki tavajo okoli brez doma, hrane in prijatelja tudi živa bitja, ki jim moramo omogočiti znosno življenje in jih rešiti pred brezvestnimi posamezniki, ki se izživljajo nad njimi. Jožica Andrejc L. ŠOŠTANJSKO JEZERO (razlagalna pripovedka) * jer danes počiva jezero, je včasih stal mogočen hrast. Bil je najlepše drevo v Šaleški dolini. Vsak dan so se otroci ob njem igrali in mu pripovedovali pravljice, bajke... Nekega dne pa je v Šoštanj prišel pohlepen prodajalec lesa. Ko je lesa naredil piščalko. Naslednje jutro so otroci hiteli k hrastu, a ga niso zagledal hrast, so mu oči kar zaža- rele. Zvečer seje potihoma prikradel k drevesu, ga posekal in iz prelepega našli. Stekli so domov k staršem in se razjokali. Kar naenkrat pa so zaslišali prelej) zvok. Planili so iz hiše in zagledali moža, ki je igral na piščalko. Zdelo se jim je, kot da bi jim hrast izpovedoval nesrečo, žalost... Takoj so ugotovili, da je piščal narejena iz hrastovega lesa. Otroci so stekli k možu in ga prosili, da bi jim vrnil piščalko, saj jih je spominjala Izlet v (ne)znano V letošnjem šolskem letu je tudi naš razred načrtoval izlet v (ne)znano. V primerjavi s prejšnjimi srečneži smo ga mi izpeljali že na samem začetku bivanja v B. b razredu. Vse se je začelo na parkirišču pred šolo. Ura je kazala malo manj kot štiri zjutraj. Večinoma so že vsi bili nagneteni v avtobusu, le jaz sem še urno stopal proti njemu. Svoj prostor sem iskal bolj zadaj, čeprav je bilo spredaj več prostih mest. Ko sem se s svojim “majhnim”, a vendar ovirajočim nahrbtnikom prebil skoraj do izhoda, sem le našel primeren sedež. Obe gospe učiteljici sta nizali številke in sklepal sem, da gre za neko vrsto štetja. Končno smo se odpeljali proti lepi Gorenjski. Pot nas je vodila prek Trojan in dolgo brez postanka do Vršiča, naj višjega prelaza v Sloveniji. Tam je bilo zelo mrzlo, skoraj so nam zmrznili sklepi in lasje. No, lasje so v takšni obliki ostali tudi na avtobusu, ko smo se peljali z Vršiča navzdol, saj nas je bilo strah. Ubogi šofer je moral tako zavirati, da so zavore skoraj “zgorele” (na srečo je bilo zunaj mrzlo). Pa smo prispeli do izvira Soče. Peš smo preplazili in preplezali strmino pod izvirom. Ponekod je bilo tako strmo, da smo se morali oprijemati jeklene vrvi. Zavore v avtobusu so se medtem že ohladile in odšli smo do izvira Mlinarice. Tudi tukaj smo bodili peš, a Trentarskega muzeja, ki je moderno urejen. MALE SIVE CELICE /d ladi so ponovno imeli priložnost, da so pokazali svoje znanje. Tokrat so se zbrali v Šoštanju, in sicer na osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha. Predtekmovanje je potekalo 19. novembra 1997. Tekmovalo je 49 ekip, med njimi tudi 2 skupini šestošolcev iz naše šole. Sodelovalo je 28 osnovnih šol celjske regije. RTV Ljubljana, 7-članska skupina, je s kamerami posnela notranjost šole, njeno okolico s Šoštanjem in spremljala tekmovanje. Gospa Jožica Andrejc, pomočnica ravnatelja, je sprejela in pozdravila goste. Nato so spregovorili trije zmagovalci MSC izpred dveh let (Jernej Mazej, Jernej Preglav, Jernej Hozjan). Gospod Dušan Žagar, vodja predtekmovanja, je povedal navodila za tekmovanje. Tekmovalci so v učilnicah, po posebnem razporedu, pisno odgovarjali dvajset minut. Po krajšem oddihu je sledil ustni del tekmovanja. Najboljše ekipe so bile: III. OŠ Celje, OŠ Hudinja, OS Mihe Pintarja Toleda Velenje in OŠ Bibe Roecka Šoštanj. V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili III. OŠ Celje in OŠ Bibe Roecka. Manj uspešni tekmovalci so prejeli tolažilne najgrade (knjige). OS Karla Destovnika Kajuha, organizatorju predtekmovanja, je bila izrečena zahvala, podelili so ji tudi priznanje. V imenu šole pa se iskreno zahvaljujemo pekarni Ročnik, sponzorju tekmovanja. Tudi Občina Šoštanj je materialno podprla prireditev. Hvala! Novinarski krožek OS Karla Destovnika Kajuha KAKOVOST ŽIVLJENJA na pravega prijatelja. Mož pa jih je nagnal. Takrat je Bog poplavil moža, ki je stal prav tam, kjer je rastel hrast. Tako je nastalo jezero. Življenje ponuja človeku veliko zanimivega, a mnogi ljudje tega ne znajo ah ne morejo najti. Moje življenje je kakovostno, saj se lahko sprehajam po gozdovih, polnih listja, ki šušlja pod nogami. Ko smo na morju, se namakam v vodi, plavam, da pozabim na skrbi. Ukvarjam se s športom, posebej z gimnastiko. Ogledam si predstave ah filme. Ob težkih trenutkih si zaigram na flavto kakšno pesmico. Večkrat v družini tudi zapojemo. S prijatelji gremo na zabavo in se veselimo. Vsak mora poiskati tisto, kar ga osrečuje. Nekateri ljudje pa ne vedo, kaj bi počeli. Ne vidijo pozitivnih strani življenja. Ne znajo poiskati drobne sreče. Takšni se začnejo najprej tolažiti s cigaretami, potem jim to ne zadostuje, sežejo [to drogi ter se zastrupljajo z alkoholom. Ko jim zmanjka denarja, začnejo krasti in se zatečejo v kriminal. Pri nas je tega vedno več. Rada bi, da bi se ljudje spametovali in nehali segati po stvareh, ki jih lahko zapeljejo v smrt! Vesela sem, da znam poiskali lepe strani življenja. Mojca Andrejc, 6. a OS Karla Destovnika - Kajuha N/ N/ Otroci, danes že pravi starčki, pa včasih še vedno igrajo na piščal in se ob tem spominjajo najlepših trenutkov ob hrastu. FIE SIN E lOEOlIVSCINE Barbara Drev, 5.c OS Karla Destovnika - Kajuha je bil teren še težji. Prebiti smo se morali čez lesen most, ki so ga nekateri tresli in gugali. Vseeno ni nihče padel, vsaj v vodo ne. Nato smo prestopili prag Intervju, ki sem ga posnel z oskrbnikom, ni uspel, kajti na avtobusu so mi nekateri malo ponagajali. Vožnja ob Soči in nato pristanek v Fiesi. Po skromnem obedu smo se šli kopat ali pa na ogled po Piranu. Zatem pa..., naravnost v Portorož! Tam smo si dali duška, saj smo igrali videoigrice, jedli, pili, najbolj zagrizeni pa so skakali na trampolinu. Čudovito mesto smo zapustili štiri ure prej kot 8. a razred. Na avtocesti smo se ustavili na Lomu, kjer smo vsi želeli telefonirati domov, posrečilo pa se je le izbrancem. Ko je avtobus napolnil svoj tank, pa “šus” do Šoštanja. Nekatere so pričakali “body guardi”, druge starši, ostali pa smo sami odšli domov. Da, bili smo res zaspani in k sreči je bila naslednji dan sobota, sicer bi vsi zamudili k pouku. V šolo v naravi po prašni poti, s smehom veselo Fiesi naproti. Slabost, domotožje za nas ne velja, v nova spoznanja nas pot popelja. “Morje”, zavpijemo v Črnem Kalu, “če si slano, okusimo kmalu!” Dom smeha, zabave z imenom Breženka in že za kosilo je slastna pečenka. Ob tabornem ognju vozljali smo vozle, fantje pa so nam kazali kozle. Školjke iskali skrivnostno šumeče smo ob obali in peli od sreče. S kompasom smo si šli orientacijo in lačni pozobali še zadnjo pistacijo. Dnevi so tekh, kot da jih naviješ, pa iger in skečev se tudi naužiješ. Aleš, Matej, Nejc in Matic “pink ponk” so igrali čez mizo navštric. Pa tudi z barko smo se vozili, z imenom Laho smo jo krstih. In dolgi izleti v prekrasen Piran, da gledala bi ga prav sleherni dan. Višek večernega pričakovanja bilje naš ples in vsa nova spoznanja. Punce posmihale smo se na glas, ko fantje so plesali, to je Lil špas. In drugi dan, kot vedno, zvočnik zatuli: “Umivat zobe, se še niste obuli?!” Res šola v naravi pravi je čar, iz zvočnika tuli Adi Smolar. Bodimo brezskrbni še dan ali dva, potlej pa spet k domu nas pot popelja. Petra Radoja, 6. b OŠ Bibe Roecka Pripis: Na dan izleta bi morali pisati fiziko, zato trikrat HURA! Jernej Mazej, 8. b OS Karla Destovnika-Kajuha VIDEK Videk, Videk, Videk, lepo srajčico ima, ni mu je sešila mamica, ampak drobna ptičica. Videk, Videk, Videk, živalce rad ima, kadar sreča pajka, ne pohodi ga. Videk, Videk, Videk, vse vas rad ima, tudi vse tiste, ki le pozdravijo ga. Tanja Kolšek, 4.b OŠ Karla Destovnika - Kajuha KULTURA I IV ŠPORT Veseli december v vrtcu Urška Srečanje odbojkarskih veteranov Delavno, zanimivo, sproščeno in veselo v Gaberkah Otroci in vzgojiteljice iz vrtca Urška Topolšica o je naš vrtec že dobival zimsko-praznično podobo, nas je najprej obiskal čarodej in nas razveselil in nasmejal s svojimi čarovnijami, pri katerih so mu otroci z navdušenjem pomagali. Ker smo za prijetno praznovanje potrebovali jelko, smo poprosili gozdarja Iztoka, da je odšel z nami v gozd. Poiskali smo jelko na takšnem mestu, da nismo gozdu prizadejali nobene škode. Obenem smo si ogledali sledi divjadi v snegu. V vrtcu smo jelko s skupnimi močmi okrasili. Dan pred prihodom Dedka Mraza so naše otroke prijetno presenetile še mamice, ki so pripravile pravo gledališko predstavo. Zaigrale so nam kar dve igrici. Igro z lutkami Dideldaja Dedek Mraz prihaja in dramatizacijo z naslovom Pod medvedovim dežnikom, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. I udi v preteklem letu se je v Gaberkah pod okriljem Kulturnice PKG zvrstilo več zanimivih dogodkov. Med njimi proslava kul-I turnega praznika, pustni tek na smučeh, kolesarski mini maraton, kravje dirke in skupni izlet na Kras. Društvo se ponaša s knjižnico, ki z veliko vnemo opravlja svoje poslanstvo. Kravje dirke so postale že kar tradicionalne. Prireditev pa je bila tudi letos nekaj več. Predstavila je delo in ustvarjalnost kraja ter pokazala na tradicijo, iz katere izhaja. Je pa še nekaj, kar tej in ostalim prireditvam v Gaberkah daje posebno vrednost. Vanje je vloženo toliko zanosa in nesebičnih prizadevanj, da ob njih v kraju še posebej zaživi vzdušje sloge, medsebojnega razumevanja in dobre volje. Ko se krajani z dobršno mero zadovoljstva oziramo nazaj, upamo, da smo del tega razpoloženja razširili tudi v okolico. Hkrati pa čutimo potrebo izreči iskeno zahva- lo vsem prijateljem in podpornikom, ki so na kakršenkoli način prispevali, da so naša prizadevanja znova doživela svojo potrditev in nam omogočila nadaljnje delo. Idej in volje za leto 1998 nam ne manjka. Poleg že uveljavljenih prireditev načrtujemo še razstavo fotografij, ki bodo prikazale utrinke iz življenja kraja, v goste nameravamo povabiti znane kulturnike in predstavnike zabavne scene, organizirati tek na smučeh, družno se nameravamo podati v planine in še kaj se bo našlo takega, kar bo razgibalo dogajanje v naši sredini. Naš kraj kljub bolečim posegom v okolje naše neposredne bližine svetu kaže prijazen obraz, ki je dokaz, da tu živijo marljivi ljudje. V Kulturnici PKG si bomo še naprej prizadevali, da v tej prijetno urejeni sredini razvijamo tudi vsebinsko polno in razgibano življenje. Marko Jevšenak PKG Kulturnica Gaberke V soboto, 17. januarja, je v prenovljeni telovadnici v Topolšici potekal veteranski turnir v odbojki. To je bila priložnost za snidenja s starimi znanci in prijatelji ter merjenj moči v odbojkarskih veščinah igralcev, ki so pripomogli k razcvetu topolške odbojke. Gledah smo dinamično odbojko, polno privlačnih in zvitih potez “starih mačkov”. Tako so na svoj račun prišli tudi gledalci, ld so dodobra napolnili topolsko telovadnico in posebej privlačne poteze nagrajevali z bučnim aplavzom. Po turnirju pa je v hotelu Vesna potekal odbojkarski ples. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Vesna, ld je igral do poznih jutranjih ur in vseskozi ohranjal veselo in plesno razpoloženje. Za pijačo in jedačo pa so poskrbeli zagnani hotelski uslužbenci. Celotna prireditev je res uspela in pričarala pravi odbojkarski ambient v kraju, ki je zibelka odbojke v Šaleški dolini. Tako igralci na turnirju kot tudi udeleženci odboj- SPETSK.Ü.P. Po kratkem premoru so odbojkarji Šoštanja-Topolšice znova na parketu, pripravljeni na spopad s svojimi nasprotniki v 1. B ligi. Pod vodstvom novega trenerja Jerončiča pridno delajo in vsi skupaj so prepričani v uspeh. Trenutno po treh kolih zasedajo tretje mesto na lestvici in želijo vsaj tam tudi ostati. Postava ekipe: Dimeč, Kravcov, Zulič, Medved, S. in D. Sevčnikar, Kugovnič, Bevc, Mihalinec. Šoštanj, 7.1.1998, Šoštanj-Topolšica : Ljutomer 3:0 (10,8,12) V prvem kolu pomladanskega dela so domači odbojkarji zasluženo premagali goste iz Ljutomera, saj so bdi boljši v vseh odbojkarskih prvinah, kljub temu pa niso navdušili svojih navijačev. Novo mesto, 10.1.1998, Krka : Šoštanj-Topolšica 3:0 (4,5,6) Po zmagi v domači dvorani so naši igralci polni elana odšli na gostovanje v Novo mesto, tam pa naleteli na odlično razpoloženo ekipo Krke in doživeli hud poraz. Po negotovem začetku in nekaj menjavah so Topolščani zapravili nekaj lepih priložnosti za osvojitev točke. To pa so izkoristili domačim in jih z dominantno igro vse do konca deklasirali. karskega plesa so si bdi edini v tem, da je treba to prireditev ponoviti vsako leto. Bravo odbojkarski delavci OK Šoštanj-Topolšica! D.R. A J........................................................ Šoštanj, 17. L 1998, Šoštanj-Topolšica : Izola 3:2 (-9,10, -13,8,9) V domači dvorani že dolgo ni bdo tako vroče, saj je bil zmagovalec znan šele po tiebreaku v 5. nizu. Odbojkarji Izole so odlično začeli in osvojili prvi niz. Domači so takoj vrnili udarec in zmagali v 2. nizu. 3. niz so Izolani dobili šele v končnici, zato pa gladko izgubili četrtega. V tiebreaku so pobudo vseskozi imeli Topolščani in zanesljivo zmagali. Lestvica: Krka 3 30 6 Granit 3 30 6 Šoštanj-Topolšica 3 214 Brezovica 3 12 2 Kočevje 3 12 2 Izola 3 12 2 Termo Lubnik 3 12 2 Ljutomer 3 03 0 V četrtem kolu bo OK Šoštanj-Topolšica gostil četrtouvrščeno ekipo Brezovice. R. K. “KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV”V ZAV0DNJAH sodelovanju z RTV Slovenija smo v soboto zvečer, 10. januarja 1998, posneli radijsko oddajo “Koncert iz naših krajev”. V sredini decembra smo se pričeli pogovarjati z radijsko hišo, da bi v Zavodnjah snemali oddajo in s tem slovenski javnosti predstavili naš kraj. Dokončno smo izvedeli, da snemanje bo, šele med božičem in novim letom, zato se je s pripravami zelo mudilo. Tako nastopajoči, kot organizatorji smo imeli precej dela, da smo vse skupaj “spravili pod streho”. V tej naglici je bilo potrebno najti tudi sponzorje, zato se v imenu vseh najlepše zahvaljujem Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ker nam je v sili priskočila na pomoč z dobro finančno injekcijo in Gostišču Pri Vidi za odlično malico med pripravami. Ura je bila sedem zvečer, ko je nabito polni dvorani voditelj Janez Dolinar razložil, kako bo snemanje potekalo, in čez trenutek se je začelo. Na začetku sta nas ogrela znana slovenska ansambla Slovenski kvintet in Lauferji. Naš kraj je z besedo predstavil “župan” KS Zavodnje g. Franc Veternik. Da pesem in ples živita z domačini so nam dokazali Mešani pevski zbor Mladih Zavodenj, Oktet Zavodnje, g. Ivan Knez s citrami in pevkami, ga. Anica Meža s svojo recitacijo in prisrčna mlada harmonikaša, desetletni Mitja in dvanajstletni Luka. Brez Iče in Matevža ta oddaja ne bi bila takšna, kot je. Do solz sta nas nasmejala, ko sta pripovedovala zgodbe in prigode iz življenja naših krajanov. Kar dobro sta se pozanimala pri vaških čvekah. Da se rada pritožujeta čez naše politike, pa je tako vsem znano. Kar prehitro je minil dveurni program. Z nastopajočimi pa smo zaključili večer ob dobri hrani in pijači. Tudi plesa ni manjkalo. Marsikdo od gledalcev se je še cel večer praskal po dlaneh, kajti ploskalo se je do onemoglosti. Bilo je nepozabno. Pa še kdaj nasvidenje. Marko Koclrun predsednik KUD Zavodnje PRVI TURISTIČNI VODNIKI PO REGIJI S tretjo zaporedno ponovitvijo je novoletni spust po Savinji, upravičil naziv tradicionalni. Udeležba je iz leta v leto večja. Letošnji rekord, devet udeležencev, med njimi prvič tudi ženska in močna kopenska spremljevalna ekipa, gre najbrž pripisati pomladnim vremenskim razmeram. V decembru 1997 se je pričel 40-urni seminar za turistične vodnike po regiji. Program je pripravilo Društvo turističnih vodnikov Slovenije v sodelovanju z agencijo Palladio iz Ljubljane in Turistično informacijskim cen-troili iz Velenja. Seminar je bil zastavljen s ciljem, da z njim dosežemo zakonsko možnost pridobitve statusa “svobodnega turističnega vodnika”. Z izobraževanjem, na katerega se je prijavilo 21 slušateljev, je dana večja možnost predstavitve Šaleške doline tako ožji in širši t Sloveniji kot tudi tujim obiskovalcem. Teoretični del izobraževanja je potekal v upravni stavbi Mestne občine Velenje ter v prostorih Mladinskega centra Velenje. V prvem in drugem delu, katerega je vodil predsednik Društva turističnih vodnikov Slovenije g. Iztok Bončina, smo se seznanili s tehniko vodenja skupine gostov ter z dopolnilnimi zvrstmi vodenja. Etnološke, zgodovinske in geografske značilnosti regije pa sta nam predstavila etnolog g. Jože Hudales in geograf g. Damijan Kljajič, oba iz Kulturnega centra Ivana Napotnika. S pridobljenim znanjem smo opravili pisni preizkus in na izbrano temo napisali seminarsko nalogo. Sledil je še praktični del, na katerem smo slušatelji morali prikazati znanje vodenja skupine po mestu in na avtobusu. V samo vodenje, katero je potekalo po občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, smo vključili vse pomembnejše turistične produkte in se z njimi še podrobneje seznanili. 12. januarja 1998, ob izteku izobraževanja, je 16 slušateljev pridobilo Potrdilo o opravljenem seminarju, katerega so nam v prisotnosti novinarjev in izkušenih vodnikov podelili župan MO Velenje g. Srečko Meh, direktor TlC-a g. Alojz Hudarin in g. Iztok Bončina. Ob tem slovesnem trenutku smo ustanovili Sekcijo turističnih vodnikov Velenje. Marjana LESNIK . ™.. Sneg se biserno svetlika, sonce z neba žari, oko v svetlobi ti mežika, na ustnicah se smeh budi. Vse krajši so dnevi, daljši večeri, travimi, polja s snegom odeti, zemlja počiva, narava vsa spi, zima je tu; počitka se vsak veseli. V belini se koplje narava, bela vsa je dobrava, sneg pobelil je vse, še črne veje odele so se. Deviško lepoto izžareva narava, še ptica, ki nad hišami plava, srnice, ki se po gozdu pode, si miru in topline žele. Pa ljudje, mar želimo si miru? Ne! Laži, krivice podtikamo drug drugemu, nato pa tarnamo, da sreče ni, a zato le, krivi smo sami. Marinka Žlebnik ZIMSKA Listje že odpada Z drobnih vej dreves, Ze sivi dan zavlada V goli les. S severa privleče Se veter tulenjak, Po tiho prišepeče Se v mrak. Prek vrhov zavel Je vetrič in raznosil Sneg kot moko bel ln ga natrosil. In že zarana nad vasjo Se vrisk in radost začujo. Peter Radoja KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE TEMELJI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE SESTAVA TRAVNE RUŠE Izkušnje iz prakse nas učijo, (la vsaka še tako dobra travna ruša ne ostane dolgo kvalitetna in visoko proizvodna, če je redno primerno ne vzdržujemo oziroma oskrbujemo in pravilno ne rabimo. Do poslabšanja travne ruše pride iz več vzrokov: če so tla p^evlažna ali presuha, zaradi enostranskega gnojenja, nepravočasne košnje, nepravilnega konzerviranja mrve s sušenjem na tleh in z nepravilno tehniko paše, preobremenitvijo ruše ali nepravilnim čredenjem. Pridelek krme na travinju lahko izboljšamo z agromelioracijskimi ukrepi. Najprej moramo urediti vodni režim oziroma vzpostaviti pravilno vlažnost v tleh. Temu ukrepu naj sledi ureditev kislosti tal, ki mora ustrezati potrebam gospodarsko pomembnih vrst trav in detelj v ruši. Nato preskrbimo tla z rastlinskimi hranili in humusom in redno oskrbujemo travno rušo (čistimo, branamo, valjamo, zatiramo plevel...). Nazadnje je zelo pomembna pravilna tehnika rabe travinja, ki ho omogočala uspevanje gospodarsko pomembnih vrst rastlin v travni ruši. Uspešnost posameznih navedenih ukrepov temelji na njihovi pravilni izvedbi. Zemljo bomo na primer lahko razkisali le, če jo bomo prej pravilno osušili. Gnojiti ima smisel, če je zemlja že razkisana. Ce tla niso zamočvirjena in kisla, je prvi ukrep gnojenje, ker osuševanje in razkisanje nista potrebna. Temeljna melioracijska ukrepa sta torej ureditev vodnega režima in kislosti tal. Znamenji pretirane vlažnosti tal sta daljše zadrževanje vode na površini in pojav rastlin, ki rastejo na mokrih tleh. Z osuševanjem odvedemo odvečno vodo tako, da se nivo podtalnice spusti na globino, ki zagotavlja optimalno vlažnost za travinje. Na primer na ilovnatih tleh je najustreznejši nivo podtalnice za košno rabo 55 - 70 cm, za pašno rabo pa 70 - 90 cm. Osuševanje zamočvirjenih tal lahko izvedemo z mrežo odprtih kanalov ali z mrežo drenažnih cevi. Uporabimo lahko tudi kombinacijo obeh načinov. Drenaža poteka na travnikih 80 do 100 cm globoko, na pašnikih pa mora potekati globlje, od 1 m do 1,2 m pod površino. Po odprtih jarkih odvajamo s travnikov odvečno vodo, ki priteka na travnik z višjih mest, potokov ali izvirkov na travniku. Z odprtimi jarki še najbolje osušimo travnike, ki so malo nagnjeni. Ta način ima prednosti in pomanjkljivosti. Slaba stran je v tem, da jarki zavzemajo precejšen del travniške površine, otežena je strojna košnja, spravilo sena in odvoz krme. Redno čiščenje jarkov zahteva tudi dosti dela. Prednost osuševanja z odprtimi jarki pa je v enostavnosti izvedbe. Zato se bolj poslužujemo načina osuševanja z drenažnimi cevmi. Izkopljemo mrežo jarkov in vanje položimo drenažne cevi. Sesalna drenaža je položena približno 100 do 80 cm globoko, zbiralna pa toliko globlje, kolikor znaša njen premer. Cevi položimo seveda na 20 cm debelo plast gramoza in jo nato zasujemo še z 20 cm visoko plastjo gramoza. Po opravljenem osuševanju travinja traja izboljševanje travne ruše še nekaj let. Na podlagi kemične analize tal ugotovimo, kako kisla so tla in pristopimo k naslednjemu ukrepu izboljševanja travinja. Upoštevati moramo dejstvo, da večini dobrih trav metuljnic in zeli prija le slabo kisla reakcija tal pH 5 do 6. Ce pade pH vrednost travniških tal pod 4,5, jih nadomestijo kisle vrste trav, poltrave in zeli. Za izboljšanje pH vrednosti tal uporabljamo bazična gnojila npr. apno. Ko ga potrosimo, razkisa tla, izboljša njihovo god-nost in rastline ga izkoristijo kot hranilo. Za apnenje so zlasti primerni: žgano apno v prahu, zmlet apnenec, apnenčev pesek in drugo. Na hektar površine potrosimo 1 do 2 toni žganega apna, 1500 do 3000 kg apnenčevega prahu, 3 do 4 t zmletega apnenca ali ustrezno več apnenčevega peska, ki naj ne presega velikosti koruznega zrnja. Navedene količine sredstev za apnenje zvišajo pH vrednost za 0,5. Najprimernejši čas za apnenje zakisanih travniških tal je, ko ruša počiva, od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Razen žganega apna lahko omenjena sredstva za apnenje trosimo tudi med letom, po košnji ali paši. Lidija Diklič, inž. kmet. Breza Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava, da stoje ti tak lepo? Ali mati, ali sestra, Ali vila iz goščave? Niti mati, niti sestra, Niti vila iz goščav, Tihi dežek opoldanji, Lahni veter iz daljav. (odlomek iz pesmi Otona Župančiča: Breza in hrast) 4 ozd, prelepi zeleni svet skrivnosti in dostopnosti, zapletenosti in enostavnosti. Šepetanje vetra v krošnjah dreves, lahen korak divjadi, živahen napev brgleza. Kako lep in dostopen in hkrati skrivnosten si! Drevesa, te tvoje enkratne stvaritve ti dajejo mogočnost, plemenitost. Med njimi pa je eno drevo, ki me s svojo eleganco in nežnostjo vedno znova očara. Breza. Njeno vitko, elegantno belo deblo, tanke in prožne veje ji dajejo videz dame med drevesi. Pri brezah ločimo navadno brezo in puhasto brezo. Navadno brezo (Betula pendula) najdemo v skoraj vsej Evropi, od severne Portugalske in Sicilije do severne Skandinavije. V severni Evropi in Rusiji tvori obširne gozdove, tu je često tudi glavna drevesna vrsta. Je tudi drevo ruske stepe in gorskih mediteranskih rastišč (Etna). Gre tudi preko Urala do Japonske. Navadna breza je pionirska vrsta in jo v Sloveniji najdemo v kočevskih grmiščih in belokranjskih steljnikih, je pa tudi priljubljeno okrasno in parkovno drevo. Zraste do 30 m v višino in 0,5 m v debelino. Koreninski sistem je razvejan, z razmeroma tankimi kor reninami m glede na tla Navadna breza (Betula pendula) površinski ali srednje globok. Ima vitko, ravno deblo in tanke, viseče veje, ki so najprej metlaste, kasneje pa se pojavijo številni tanki, dolgi poganjki z visečimi vejicami (od tod latinsko ime pendula). Veje ustvarjajo svetlo krošnjo. Debelna skorja je najprej svetleče bela in se lušči v prečnih trakovih, kasneje pa postane v spodnjem delu črna in močno razbrazdana. Listi so rombične oblike na 2-3 cm dolgih pecljih in ostro napiljeni. Glede tal je zelo skromna in uspeva na revnih, peščenih tleh. Dobro prenaša tudi zelo vlažna tla. Izogiba se močno kislih barjanskih tal in čistega apnenca. Je svetlobna vrsta. Prvo leto raste počasi, od 2. in 3. leta pa zelo hitro. Doseže 90-100 let, redkeje 120 let. Po 60. letu raste samo še v debelino. Je odporna vrsta in dobro prenaša hudo poletno vročino in hud zimski mraz. Občutljiva je samo na viharje (plitek koreninski sistem). Nima pomembnejših škodljivcev. Puhasta breza (Betula pubescens) uspeva v vsej srednji in severni Evropi ter v severni Aziji. Najdemo jo tudi na Islandiji in Grenlandiji. Ni je v ruskem stepskem področju in v Sredozemlju. V Sloveniji jo najdemo skoraj povsod, predvsem pa na šotiščih in močvirjih (Ljubljansko barje, Pohorje). Od navadne breze jo ločimo po vejah, ki so pokončne in nikoli viseče ter po gosto dlakavih poganjkih. Pri navadni brezi so poganjki malo dlakavi. Puhasta breza zahteva več vlage v tleh. Slabo uspeva na peščenih tleh. Pomembno je ločiti med skandinavsko in srednjeevropsko raso breze. Skandinavska rasa je lepše oblikovana, ravna (zraste do 40 m) in hitre rasti, srednjeevropska pa je slabše oblikovana in ne doseže večjih dimenzij. Breza je v srednji Evropi na dobrih rastiščih precej odrinjena. Odrgne sosednja drevesa. Velja za znak slabega gospodarjenja (golosek). Je odlična pionirska vrsta (poseke, pogorišča) in se obdrži, dokler je ne prerastejo druge, glede svetlobe manj zahtevne vrste. Lahko tvori tudi glavni sestoj, če druge vrste izpadejo in da cenjene Sortimente. Les je srednje težak, bel do rdečkast, znotraj rumenkast do rjavkast. Je žilav, toda malo trajen. Debela debla dajo dobre furnirje. Les je cenjen kot drva za kantin, ker ima dobro ogrevno moč. Uporablja se za izdelavo pohištva, smuči, za rezbarstvo (žlice, cokle, sodarstvo, šibe za metle). Brezov sok se uporablja v kozmetiki (balzami za negovanje lasišča...). Listi vsebujejo precej vitamina C, popki pa zelo cenjeno eterično olje. Listi so v obliki čajev in sokov uporabni za zdravljenje debelosti, garij, izpuščajev, jeter, krastavice, motenj pri delovanju mehurja in led-lišajev, poapnenja žil, rahitisa, vodenice, zlatenice, žolča. Uporabljati se morajo sveži listi, ki so tudi primeren dodatek k spomladanski solati. V severnjaški mitologiji je breza posvečena Thoru. Sicer pa je simbol pomladi in v Rusiji simbol mladih deklet. Podobno jo doživlja tudi Oton Zupančič v pesmi Breza in hrast, katere odlomek sem navedel na začetku. Kljub njeni pomladni simboliki pa se mi zdi breza najbolj veličastna pozimi, ko s svojo enkratno podobo krasi pobeljeno pokrajino in ji daje miline in nežnosti. Damjan Rožič dipl. ing. gozd. vic, revme, Luč miru za praznične in navadne dni w v Prihod letošnje Luči miru iz Betlehema v Slovenijo je decembra ponovno združil tabornike in katoliške skavte, ki so prinesli luč v Šoštanj. To sodelovanje je pomembno, saj se lik skavta in tabornika sklada s poslanstvom luči - to je mir, strpnost in toleranca, hkrati pa v javnosti podira govorice o nesodelovanju med obema. Lepo bi bilo, ko bi poslanstvo, ki ga v sebi prinaša Luč miru objelo vse prebivalce in bilo z njimi skozi vse leto. V poslanici, ki je spremljala luč so skavti in taborniki zapisali: “Lite, ki je zasijala v Betlehemu, je objela vse. Nikogar ni izpustila. Tako preprosta je, ko stopa v temo, kot so preprosta dela naših rok. Razdati se v celoti -objeti vse - je bolečina neprestanega izgorevanja. V malem, v velikem, v vsem. Pustimo se objeti in objemimo vse. V Njegovi luči se spoznamo, v Njegovi luči prepoznamo v pravi podobi vse stvarstvo, v Njegovi luči to zmoremo. Objeti vse pomeni deliti vse in postati luč. ” • V. M. J [fA) CinJLf Pred enim mesecem sem pisal, da je snega bilo samo za vzorec. No, danes, ko pa to pišem, smo pa še na tisti vzorec pozabili. Nekateri so si pridobili v januarski pomladi že kar lepo zažgan obraz. Ja, ja, prav imate, da ne vsi od sonca, eni ga imajo tudi od dolgih praznikov. Hm, je bilo pač treba izreči obilo voščil. Drži, vsako voščilo je treba še pošteno zalit. Ko je kazalo smetarje mesta Ljubljane, ko so čistili prestolnico po uličnem silvestrovanju, se je na TV lepo videlo, da je bilo največ smeti steklenih - celih ali pa razbitih. Razbitina pa počasi postaja tudi njihova občina, sploh zdaj, ko jim je stari župan podurhal v Ameriko in so odkrili za en tovornjak nepravilnosti ob Evropskem mesecu kulture, za kar pa seveda ta nova županja ni nč kriva. O honorarjih pa govorijo takšne številke, da se ti zrola, no pa zvrti, če je tako bolj prav. Od takrat, ko je nazadnje izšel časopis, smo tudi mi dobili razbitino - pogorišče. Je rekel nekdo, da pa je dobro tudi tQ, da je v vsaki nesreči tudi nekaj sreče in sreča je baje, da so skupaj streho pogorele tudi nebodigatreba - miši in podgane. No, vseeno pa je naša občina zdaj ostala brez edinega diplomatskega objekta (ambasade). Pa ste se ljudje kaj vprašali, ko so lastniki stavbe - stanovanjski sklad - izjavljali, da sploh ne vedo, koliko prebivalcev je bilo nastanjenih v objektu. Ja, res so dobri in dobro ravnajo s svojo lastnino, upam le to, da so stanarine dobili plačane. Ja, če so take reči prišle do denu-ciomlizacijskih upravičencev - Vošnjakovih, se jim verjetno želodec obrača. Obračajo pa zdaj v Metlečah avtobusi Šoštanj - Topolšica in obratno, ki vozijo zaradi obvoza zdaj Šoštanj -Pohrastnik - Topolšica in obratno, ker so v Metlečah takšna križišču, da še s piciklom težko zaviješ proti Topolšici. Sam’ vidi pa se tud’, da tržna ekonomija še ne dela. Lokale, ki pelje čez Pohrastnik še ne ustavlja na postaji Puharski most. Kdaj jim bo kaj kanala, al’ bo le prej popravljen most v Metlečah. Dobro bi bilo, če bi lahko vsako stvar ljudje probali na simulatorjih. Ja, to je tisto, ko rečejo navidezna resničnost. Kaj bi se vse dalo probat. A si lahko zamislite simulacijo vožnje lokalca, no, ali pa delovanja občine. Zdaj bi se temu reklo moderno virtualna občina. Pa ja, ko je zadnjič prijatelj celo popoldne kmetoval na računalniški simulaciji, sem se kar na- smehnil, ko je obdeloval kmetijo, nekajkrat večjo od šaleške doline. Sam’tista virtualna kmetija ni imela simulacije o pogrezanju kmetijskih površin. Naša mularija pa se igra s Tamagočiji. Ja kaj pa je zdaj to. Virtualna (navidezna) domača žival - plastični elektronski obesek za ključe. Pa ja da, boste rekli, to pa ni nič takega. Res ni, dokler se vam otrok ne začne sredi noči jokat, da mu je crknil, pardon, poginil virtualni pes, ker ga zvečer ni nahranil ali pa je sredi učne ure v šoli potrebno, po piskanju, hišnega ljubljenčka odpeljat na sprehod. In taka igračka je lahko pes in to, kar bom zdaj napisal, je pa res super. Takle pes ne pusti svojih iztrebkov na nobeni zelenici ali travniku. Pa tud’jagriga ne ustrelijo, ker ne preganja divjadi. Ja, tako kot niso tistega pasjega siromaka, ki so ga reševali s skalovja pred dnevi. Me pa močno zanima, čigav je bil tisti pes, da so zanj izvedli takšno akcijo, hiše ni bilo v bližini, tudi niso povedali, če je bil slučajno lovski. Bojda pa so v tistem skalovju radi na paši gamsi. Pa saj ni važno. Pes je rešen in tiste, ki so se trudili moramo pohvalit in pika. Sam’ne vem, kaj ga s... oni v Ljubljani. Potem, ko je lani prišel novi kmetijski minister, je b’lo jasno, da bo zapihal drug veter. Pa je njegov resor izvedel pravo jesensko oslarijo. Najprej so razpisali nepovratna sredstva za določene namene v kmetijski proizvodnji. Rok za oddajo vlog je bil zelo kratek in kmetje hop, hop, hop zbirat račune in dokumentacijo. Ko pa so vloge oddali, so morali nekateri te vloge še dopolnit in vsi so čakali, kdaj bo prišel tisti finančni žegen. A glej ga, v Ljubljani so ugotovili, da je vlog bistveno bistveno preveč in so spremenili kriterije tako, da so se skoraj vsi vlagatelji obrisali pod nosom. Majhen obliž na rano je povečanje odkupne cene mleka. A spet so kmetje potegnili najkrajšo. Tistih bogih 9 % povišanja pri plačilu kmetu je v trgovini prineslo kar 30 %. To je pa živ dokaz, da pri nas še konkurenca ne deluje. Ce bi delovala, se to ne bi zgodilo. No, potem, ko pa so vladni dirigenti spet vzeli vajeti v roke, pa so lahko šle cene mleku in mlečnim izdelkom navzdol. Pa saj to sploh niso edine cvetke iz Ljubljune, vsak dan skoraj povedo kakšno novo. Pa drugič naprej in brez zamere! PeTur V Šaleški dolini kljubujejo času e naslov koledarske zbirke, ki je bila izdana v okviru programa za rehabilitaci-V tej zbirki, ki prikazuje gradove naše doline v 17. in 19. stoletju, je nekaj simbolike, ki spomne na trenutno dogajanje, ki bolj ali manj vpliva na njihovo nadaljnjo usodo. Na naslovnici cvetočega meseca maja se dviguje graščina Limbar, ki pa žal ne bo dočakala pomladi. To graščino na Lilijskem griču v Pesju so pred meseci porušili, najbrž pod tradicionalno pretvezo dotrajanosti objekta in previsokih stroškov sanacije. Malo manj kruto se je usoda dotaknila tudi naše, šoštanjske graščine (grad Turn), ki je odigrala pomembno vlogo v zgodovini našega mesta. Zadnji lastnik je leta 1916 postal Franc Vošnjak, ki je objekt temeljito preuredil in ga spremenil v stanovanjski objekt, ki je veljal za ponos šoštanjskih usnjarjev. Decembrski požar je uničil celotno ostrešje, mnoga stanovanja in povzročil trenutno neuporabnost objekta. Ce pogledam na ta dogodek z gasilskimi očmi, moram reči, da to ni bilo presenečenje in da smo na tem objektu opravili mnogo požarnih pregledov, opozarjali smo na napake, hkrati pa se zavedali, da zaradi nedostopnosti objekta ter njegove neprehodnosti, ne moremo dajati nobene garancije za uspešnost intervencije. Vse je bilo odvisno od preventivnega odnosa do objekta, ki pa ni bil niti slučajno zadosten. Dramo v graščini so spremljali vsi slovenski mediji, ki so poročali na osnovi izjav za to kompetentnih in nekompetentnih oseb. Lahko smo slišali, da je zgorel 100 let star blok v Šoštanju in v trenutku so tudi že podali statični izračun tega 400-letnega objekta iz časa renesanse. Seveda so tudi ugotovili, da bo najbrž potrebno objekt takoj porušiti, na njegovem mestu zgraditi novega in podobne kozlarije. Ne vem, ali za temi novinarskimi racami stojijo samo novinarji z željo po čimvečji alarmantnosti svojih novic ali pa ima to neodgovorno poročanje globlji pomen. V vsakem slučaju bo potrebno krepko spremljati razvoj dogodkov, saj poznamo mnogo reševanj podobnih primerov v naši domovini z nerazumnim koncem. Sloviti arhitekt Jože Plečnik se je močno zavzemal za porušitev ljubljanskega gradu, saj je bila njegova sanacija velik finančni zalogaj. Samo večji razsodnosti takratnih oblasti se moramo zahvaliti, da do tega ni prišlo. Ljubljana brez gradu ne bi bila to, kar je, Plečnik pa z uresničitvijo svoje zamisli tudi ne bi postal danes tako cenjen arhitekt. Ta primer je tudi lahko podoben našemu. 0 načinu reševanja našega problema se bodo staknile mnoge glave, ki lahko prinesejo pozitivno in negativno rešitev. Vsi akterji bodo morali sprejeti polno odgovornost za svoje odločitve, pri katerih se ne bo več mogoče izgovarjati na družbeno politično ureditev države. Najbrž je res, da objekt v prihodnosti ne bo več služil takemu namenu kot do sedaj, saj si tega glede na preživeta zgodovinska obdobja tudi ne zasluži. Danes radi zagovarjamo novogradnje starih, dotrajanih objektov po njegovih izmerah. To je sicer lažje in ceneje, vendar razen funkcionalne stavbne mase od objekta nimamo nič. Izgubil je tisto dušo, zaradi katere hodimo po različnih deželah, spoznavamo njihovo kulturo in zgodovino, zaradi katere so tudi danes veliki in spoštovani. Od pravilnega odnosa do preteklosti je še kako pomembno, kakšna bo naša prihodnost. Kako je pomembna duša objekta, naj omenim samo pričetek sanacije pred več kot 60 leti požganega poslopja berlinskega Reichstaga ali sanacijo požgane cerkve Sv. Mohorja in Fortunata v Zuženbergu. Želimo si lahko samo to, da dogovor o usodi Vošnjakove graščine ne bo preuranjen, da bodo o tem razpravljali ljudje, ki tja sodijo in da bo še naprej dajala pečat mestu Šoštanj. Danilo Čebul ml. J jo invalidov. (NE)VZGOJA Vsakdo od staršev prisega na svoje otroke, da so vzgojeni v dobrem duhu. Ko pa se občan takole sprehodi po bližnji okolici, opazi iz dneva v dan znake povzročenega vandalizma. Ob takih pogledih se potem sprašujemo, kateri so tisti nepridipravi, ki jim ni mar za lep izgled domačega kraja. Naši otroci tega sigurno niso naredili, se nam utrne v mislih. Pa se mogoče motimo? V času, ko so prepuščeni sami sebi, se otroška razigranost kaj hitro sprevrže v delček objestnosti, ko naredijo drobno neumnost, ki pa je nadvse všeč vrstnikom. In krog se zaključi. Rezultat tega pa je pričujoča razkrita streha, ki služi kot “dekoracija” šolskemu igrišču, pa zlomljen prst na spomeniku našega velikega pesnika Kajuha, popisana fasada na pročelju Majerjeve vile, da ne govorimo o pogostih krajah in nasilju in še bi se našlo. Škodo, ki s tem nastane, je težko popraviti. Ponavadi jo mora sanirati nekdo, ki je sploh ni povzročil. Ali pa ostane in kljubuje času kot tale “skelet” na sliki. Povzročitelji se ob tem članku vsekakor ne bodo zamislili. Celo na smeh jim bo šlo. Zamislili pa se bomo tisti, ki bi mogoče z vzgojo lahko doprinesli vsaj še kak droben delček k osveščanju za početja, ki nikomur niso v ponos. PeRa Ne petarde, zdaj so v modi rakete P a smo zajadrali v novo leto. Pred prazničnimi dnevi se je dogajalo marsikaj, žal tudi precej hudega. Kljub različnim opozorilom in prepovedim je v več krajih, tudi v Gaberkah, pošteno pokalo. Sicer veliko hodim in imam pogosto priložnost za srečanje in klepet z otroki. Tako je naneslo, da sem prav v Gaberkah hotela dva fanta rahlo opozoriti na morebitne posledice prižiganja petard, pa je bil eden tako pogumen, da se je na ves glas pohvalil: “Zdaj niso več v modi petarde, rakete, to bolj vžge.” Ostala sem brez besed ter molče šla dalje. Na prvo letošnjo soboto pa sem se zvečer vračala s kopanja v Topolšici, ko sem na gabrškem križišču zopet slišala glas tistega pogumnega fanta, pa seveda tudi poke petard. Primer, da je nekomu posnelo noht s prsta, za takšne fante ni dovolj prepričljivo opozorilo, moral bi mu manjkati vsaj cel prst. Menim, da bi morali nekateri starši malo preveriti, za kaj porabijo otroci denar, ki ga znanjo izprositi na vse možne načine. Opravičeno vas opozarjam, saj imam žal, kar se eksplozivov tiče, zelo slabe izkušnje že iz otroških let. M. R. Pogled na obra vnavano območje natečaja Bistvena značilnost natečaja je za razliko od pogleda rednega organa oblasti (v našem primeru Občine) prav v posebnem civilno-strokovnem ter politično neodvisnem pogledu na reševanje nekega problema. Pri tem je zelo pomembno, da je poleg kvalitetnih strokovnjakov, ki sodelujejo s svojimi rešitvami, dorasla tudi kvalitetna komisija, ki nato ocenjuje prispele rešitve. Za uspeli natečaja je nedvomno potrebno oboje. V prihodnjih številkah LISTA bom poskušal orisati bistvene značilnosti posamezne idejne rešitve, ki sem jih kot eden od članov ocenjevalne komisije uspel izluščiti iz obsežnega gradiva. Vse, ki j ili obravnavana tema zanima, pa vabim, da se udeležijo javne predstavitve vseh petih natečajnih rešitev, ki bodo v petek, 30. januarja, razstavljene v avli kulturnega doma v Šoštanju. Edi VUČINA Nove okrepitve v košarki Da na področju košarke v Šoštanju vlada prava evforija, kaže skrivni posnetek t. i. paparazza, ki je v svoj objektiv ujel priprave opozicijske ekipe podmladka, ki se resno pripravlja na novo sezono. Ker parketni lak v prenovljenem Partizanu ni ustrezne kakovosti, košarkarska opozicija trenira na očem zakritih igriščih okoliških krajev. Izvor potrebnih sredstev za nakup omenjenih igralcev še ni znan. vendar se šušlja, da bo to sezono dosedanji sponzor TEŠ vlaganja v selekcijo prepustil Šaleški kmetijski zadrugi. ............... K t » • i I V S 1 NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_______________PRIIMEK___________________ NASLOV LETNA NAROČNINA: 1000 SIT NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO. PETER RADOJA. PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. REJ Y Tiskano na recikliranem papirju \ senci prazničnih decembrskih dni se je v našem kraju dokaj neopazno odvijalo sklepno dejanje VABLJENEGA NATEČAJA ZA IDEJNE URBANISTIČNE ZASNOVE UREDITVENEGA OBMOČJA NASELJA ŠOŠTANJ. Za dokaj dolgim naslovom se skriva pet povabljenih skupin “prostorskih strokovnjakov”, ki so poskušali na papir začrtati vizije in možnosti razvoja Šoštanja vključno z Metlečami in Pohrastnikom. Komisija je po relativno izčrpnem proučevanju prispelih rešitev sprejela končno odločitev in izbrala po njenem mnenju NAJBOLJŠO REŠITEV. Resnici na ljubo je treba reči, da pomembnost odločitve o najboljši rešitvi zbledi ob pomenu dejstva, da se je natečaj v Šoštanju sploh zgodil. Kolikor je meni poznano, je to sploh PRVI NATEČAJ v zgodovini Šoštanja, ki se je ukvarjal z urejanjem prostora. Pet različnih rešitev s pomočjo domišljije njihovih avtorjev vsaj na papirju obravnava možnosti pozidave prostora, ki ga država zaenkrat še varuje zaradi pod zemljo skritega lignita. Mogoče se same rešitve ne zdijo posebej pomembne, češ, saj gre le za različno porisane kose papirja, ki so še daleč od (bolj ah manj krute) realnosti. Vendar je tukaj pomembno nekaj drugega, to je sama POT, po kateri se pride do končnega cilja, to je do konkretnega poseganja v prostor. Prvič pri nas je “stroka” (v bistvu je to le skupek različnih strokovnjakov) ponudila svoje rešitve po nekem tržnem principu, kjer tekmujejo IDEJE. N A T E Č A J predstavijo ljudem, ki v tem prostoru živijo in to še v začetni fazi, ko je še moč vplivati na kasnejšo realizacijo. Veni, da je pretekli samoupravni sistem planiranja močno omajal zaupanje ljudi, ki dvomijo, da se sploh splača vključiti v nastajanje prostorskega koncepta razvoja domačega kraja. JAVNE RAZGRNITVE načrtov in planov izvedene v krajevnih skupnostih so služile bolj v smislu obveščanja ljudi o namerah aktualne oblasti ne glede na pripombe in želje ljudi. Zato se ne gre čuditi, da natečaj kot sredstvo vključevanja različnih interesov, klub teinu, da ga je zakonodaja dopuščala in včasih celo predpisovala, ni nikoli resnično zaživel. Znano je, da redne športne aktivnosti izdatno vplivajo na zdravje in boljše počutje. To še posebej velja za tiste, ki živimo v onesnaženem okolju. K sreči pa ima prav največji onesnaževalec zraka - Termoelektrarna - tudi največ posluha in sredstva vlaga v razvoj športa in športnih objektov v občini. 23. decembra 1997 se je izpolnila večletna želja po obnovi dodobra dotrajanega nekdanjega sokolskega doma in od leta 1954 TVD Partizana. Z obnovo tega objekta je Šoštanj pridobili tudi dovolj pokritih športnih površin v naši občini, katerih je ob napredku tekmovalnega športa (omenimo le odbojko, košarko, nogomet) in zaradi treningov vse večje zasedenosti športnih objektov in površin v zadnjem času vedno bolj primanjkovalo za ukvarjanje s športom za vse. Otvoritev popolnoma obnovljene telovadnice Partizan, ki jo številni Šoštanjčani nosijo v srcu kot prizorišče mnogih družbenih dogodkov ter športnih in kulturnih prireditev, so šoštanjski športniki vseh starosti in različnih disciplin proslavili s svečano športno akademijo. Oh otvoritvi je župan dr. Bogdan Menih dejal: “Želim si, da bi nova prostorska ponuba pripomogla tudi k temu, da bomo lahko v našem mestu gostili še več privlačnih prireditev. Prepričan sem, da bo Partizan ponovno postal priljubljeno shajališče meščanov in vesel sem, da z otvoritvijo tega obnovljenega objekta ponovno izpolnjujemo tudi volilno obljubo, namreč, da Šoštanju vračamo dušo. ” Predsednik Športnega društva Šoštanj, Nino Ošlovnik, ki je bil pobudnik obnove, ki je Partizanu povrnila nekdanji sijaj, je povedal, da bodo odslej v njem delovali vsi, ki jim rekreativne oblike športa pomenijo ne le sprostitev, ampak tudi zabavo in koristno izrabljanje prostega časa. “Kot predsednik bi se rad zahvalil Občini, občinskemu svetu in pa vsem sponzorjem, ki so omogočili obnovo te lepe dvorane. ” Dopoldne se bodo v telovadnici razgibavali najmlajši in šolarji, popoldanski urnik pa je zaenkrat pripravljen do 15. februarja; ko se bodo nogometaši preselili na igrišče, pa bo urnik spremenjen. Prosti so še termini v soboto popoldne in v nedeljo. Cena najema dvorane je 2ÜÜÜ SIT na uro, enodnevni najem pa velja 100.000 SIT. Fotografije in tekst: U. M. Nogomet: Tokrat ženske! V nedeljo, 11. januarja, je v športni dvorani v Šoštanju potekal turnir skupine B v okviru ženske zimske lige v malem nogometu. Organizator turnirja v športu, ki gledalcev še zdaleč ne navdušuje in zadovoljuje tako kot moška različica, čeprav si nogometašice vedno bolj utrjujejo pot na športno sceno, je bila ekipa ZNK Škale. Štiri ekipe so igrale tri kroge, vsaka tekma 2 x 15 minut. Z zmago so turnir zaključile Pande, druga je bila ekipa Škal, sledili sta ekipi Kungota in Ključavničarstvo Frank. ZANIMIV TURNIR V MALEM NOGOMETU Športnim navdušencem se tudi ta konec tedna poleg ligaških tekem obeta še ena zanimiva prireditev. Dvanajst ekip iz cele Slovenije se bo v soboto, 24. januarja, v športni dvorani v Šoštanju pomerilo na turnirju v malem nogometu za veterane. Turnir za Slovenski revijalni program se bo pričel ob 10. uri. Domači navijaši pa bodo bodrili ekipo veteranov TEŠ. Vabljeni! Polna dvorana Partizana Rekreacija Gimnastika (OŠ KDK) "TK,ä J NATEČAJ PRENOVLJENA TELOVADNICA PARTIZAN