•teofinln listu* — kto » i Ki«-— > i c B 5'—■ let* t i , 2 S0 *•. » i » 1 — lp*»a| Avstrije: —— Mo , . . 15*— ^»samezne Številke *» 30 vinarjev. - 4 tKJLtl penuepsi flffr min ■iiHTIi IM| in %0sepfesi m m waSafa nunMnonn 3»tt4nliivo in upraviilitvo: Maribor §®roSkm alles. S. ■— Telefon II. 113. Neodvisen političen list za slovencko ljudstvo. I 2 nnđslfimn «e nore 4* =3 Cesar in cesarica pri hrabrih soških bojevnikih. V spremstvu zunanjega ministra grofa Cernina in načelnika generalnega štaba pl. Arza sta cesar in cesarica dne 1. junija odpotovala. na soško fronto. Cesarska dvojica se je dne 2. junijia ob 7. uri pripeljala v Ljubljano. Odtod se je cesar odpeljal preko Divače v Općino na fronto, da izrazi ßivöjim junaškim braniteljem ob Soči pohvalo in priznanje. fOb začetku potovanja se mu je pridružil hrvatski general Boroeviö, Cesar, poln hvaležnosti in priznanja za junaške branitelje ob Soči, je izročil generalu Boroe-viču najvišje vojaško odlikovanje, komanderski križ vojaškega reda Marije Terezije, ter je zaukazal sledeči razglas: Moji armadi oh Soči! V najtežji, večdnevni borbi ste odbili dolgo pripravljene, s posebno mogočnimi silami izvršene sovražne napade ter ste pokazali sovražniku, kakšno junaštvo napolnjuje Vaša prsa. Čutim se prisiljenega, da pohitim k Vam. da se Vam v Vaši sredini iz dna srca zahval itn za V aš.e junaštvo, vztrajnost in vdanost. Iz vseh delov ljubljene domovine sestavljeni, ste z združenimi močmi zvesto skupaj delujoč, izvr- Komanderski križec vojaškega reda Marije. Terezije, ki sem, ga danes pripel na prsa Vašemu izbornemu voditelju, generalnemu polkovnika pl. Boro-eviču, naj predoči Moje najvišje priznanje ne samo armadnemu poveljniku, marveč naj bo Vam vsem, vodjem in vojakom, dokaz Moje globoke zahvale in ponosnega zadovoljstva. Božji blagoslov je bil z nami. Molimo k Vsega-mogočnemu, da nas naj tudi v bodoče spozna za vredne svojega milostnega va.rstva in svoje zaščite. Naj nam podeli končnoveljavni polni vspeh.“ Med potom od Divače do Opčine je cesar srečal mnogoštevilno vojaštvo, ki se je udeležilo bojev 10. laške ofenzive. Prijazno se je raztovarjal s posamezniki, častniki in prostaki. V Trstu je bil naš cesar nad vse prisrčno navdušeno sprejet. Ko je odlikoval razne častnike, se je preko Ajdovščine in Po-stojne vrnil v Ljubljano. Med tem je cesarica Zita V Ljubljani obiskala razne vojaške bolnišnice ter je s prisrčno dobrotljivostjo hvalila, tolažila in bodrila ranjene vojake. Kjerkoli se je prikazala, je bila sprejeta z največjim in najprisfčnejšim navdušenjem. — Ljubljana se je ljubljeni cesanici v pozdrav odela s prazničnim okrasom. lajnovejše avstrijsko uradno porodilo. Vzhodno bojišče. V dolini reke Putne je bil sunek romunskih čet krvavo odbit. Italijansko bojišče. V ozemlju Sv. Marka pri Gorici so oddelki stotnika , Sonnenwenda vrgli sovražnika z ostrim sun-kolm iz njegovih jarkov. Pustil je v naših rokah 10 častnikov, 500 mož in 4 strojne puške. Laški letalci so metali na Trst in na druga istrska mesta bombe. V Trstu sta bila usmrčena en otrok in ena žena. Na južnotirolski Fronti številni zračni boji. Albansko bojišče. Nobenih pomembnih vojnih dogodkov. „Svobodni narodni in kulturni razvoj enakopravnih narodov.“ 'Prvi prestolni govor cesarja Karl’a je povse zadovoljil zanimanje, s katerim je bil pričakovan. Zar snovan je z visokega vidika vladarja, ki si je v svesti, da ga je božja previdnost v usodepolnem času zato poklicala h krmilu države, da bi iz razburkanega svetovnega valovja, ladjo države rešil v pristan miru in srečne bodočnosti. V to bodočnost je uprto cesarjevo oko s tistim zaupanjem, ki ga daje vera v Boga, pa tudi vera v sebe, v svojo voljo in moč. Kakor je oko našega cesarja, iz tužne sedanjosti zreče v radostnejšo prihod-njost, polno mladostnega, sijaja, tako so tudi njegovi upi v bodočnost naše državo prešinjeni z ognjevitim mladostnim idealizmom, ki oživljajoče veje skozi ves prestolni govor ter kliče k oživitvi in vzajemnemu delu tudi vse narode in njihove politične zastopnikfe. Program bodočega dela je sicer v glavnih potezah-, pa prav široko začrtan, K izvršitvi tega programa naj bi sodelovali vsi narodi države, kakor sedaj sodelujejo, da jo 'ohranijo prod sovražniki, ki hočejo njeno propast. V državi je prostora dovolj za vse. Država je za vse kakor hiša, kjer se enakopravni otroci zbirajo okoli svoje matere. Prav simpatična vsem avstrijskim narodom je hoče Vsem svojim dragim narodom vselej biti pravičen, ljubezni poln in vesten vladar v smislu konstitucionelne ideje, ki jo je kot dedščino 'prevzel od svojih očetov, in v duhu tjiste prave demokracije, ki je ravno med viharji svetovne vojske v delovanju vsega ljudstva na fronti in doma čudovito prestala svoj ognjeni krst. Prestolni govor ne pozna razlikovanja med narodi in razvrščevanja. v narode prve ali druge vrste, v državo-ohranjujoče, manjohranjujoče ali neohranju-joče narode. Prestolni govor daje ljudstvu vsjeh narodov to spričevanje, da delujejo vsi na fronti in doma za ohranitev države. Njemu so vsi narodi enako dragi, vsem hoče biti in tudi je pravičen, ljubezni poln in vesten vladar. To je tisti avstrijsko-demokra-tični duh, ki odklanja vsako priyilegiziranje med narodi. ki tvarjajo državo. To je eminentno državo o-hranjujoči duh, ki je z njim prešinjen naš mladi cesar inj Id obljublja prav lep razcvet in napredek države in vseh njenih narodnosti. Naš mladi cesar je v svojem prestolnem govoru izpovedal, da se popolnoma zaveda načela razde-Ijevalnd pravičnosti, ki je podlaga vsaki državi. !E-nakomerna razdelitev dolžnosti iri pravic, tako se gla-si to načelo. Iustitia fundamentom regnorum, s temi besedami je to načelo zapisano nad glavni vhod v dunajski cesarski dvor. Kjer se to načelo ne izvaja, tam se majejo temelji družabnega in državnega življenja. Kakor je menjevalna pravica, ki zahteva stro go enakost med dajatvijo in vračilom, glavni pravec medsebojnega razmerja in ravnanja med ljudmi in njihovim početjem, tako je in mora bili razdeljevalna pravičnost glavno pravilo tistim, ki vladajo. Tz tega načela poteka cilj, ki ga naš cesar stavi svojemu vladanju in k čigar izvršitvi kliče na sodelovanje vse poslance: „'Svobodni narodni in kul-turelni razvoj enakopravnih narodov.“ V smeri k temu cilju se bo tudi izvršila preureditev notranjepolitičnih razmer v Avstriji, ki jo napoveduje prestolni govor. Izvršila se bo v resnično konstitucionelnem duhu, ki neomajno varuje svoboščine, zajamčene v o-snovnih državnih zakonih, ter državljanom nepri-krajšano ohranjuje tisti delež pri tvorbi državne volje. ki ga predpisuje veljavna ustava. , Zvesto sodelovanje ljudstva in njegovih zastopnikov, tako povdarja naš cesar v prestolnem govo- ru, smatram kot zanesljivo oporo za vspeh svojega dela in sodim, da se blagor države, koje slavni ob--* stanek je ohranila trdna složnost vseh državljanov med viharji svetovne vojske, tudi za čase miru ne more varnejše zasigurati in utemeljiti kakor na nedotakljive pravice zrelega, domovino ljubečega in svobodnega ljudstva. Zveza z Nemčijo Dunajv 3. junija. V prestolnem govoru je le mimogrede omenjena zveza z Nemčijo. V prestolnih govorih prejšnjih časov je bilo tej zvezi posvečeno navadno najv|ec besed. Seveda so sedaj drugi časi in vladarju je treba, da v prestolnem govoru pokaže pred vsem lastnim narodom svojo veliko ljubezen in skrb do njih. Krivo pa bi bilo iz tega sklepati, da je med nami in Nemčijo napeto razmerje, čeprav se Še v drzavno-nemških listih vedno hujska proti politiki našega zunanjega ministrstva. Jugoslovanski klub pod predsedstvom dr. Korošca. Prejeli smo iz kroga poslancev: Dunaj, 1. junija. Misel, ki so jo med vojsko posamezni započeli in gojiU, je v torek dozorela. Jugoslovanski klub, v katerem so združeni vsi slovenski, hrvatski in srbski poslanci, je zasnovan. Izkušnje, ki smo jih doživeli med vojsko po raznih južnih deželah, in ves politični položaj sta prisilili tudi tiste, ki so nasprotovali taki združitvi ali dvomili, je-li sploh možna, da so utihnili in se vklonili splošni želji na jugu naše domovine. Za slovensko ljudstvo naj Štajerskem, Koroškem in Primorskem pomenja'ustanovitev skupnega kluba še posebej, da se bo slovenska delegacija odslej z veliko večjo vnemo in — upamo — tudi z več* jim vspehom zavzemala za naše stare narodne zahteve. Vprašanje ureditve jezikovnih razmer na Štajerskem in Koroškem ne zgine več z dnevnega reda, dokler ne bo rešeno, kakor to zahteva pravica. Zato nam jamči skupen Jugoslovanski klub in zlasti tudi imeni njegovega predsednika dr. Korošca in podpredsednika dr. Laginje, imeni, ki ste že vsako zase cel program. Prvi korak, ki ga je storil Jugoslovanski klub v parlamentu, je že izrabil jasno in odločno, da je konec polovičarstva. Brez vseh ovinkov in ozirov je klubov načelnik izrazil politično prepričanje, ki ga je nosil že davna v srcu vsak pošten Slovenec in Hrvat. Vsi se Čutimo en n'arođ, kar nas je Slovencev in Hrvatov v monarhiji! En narod smo, ki hoče biti tudi politično združen. Kdor hoče na,rodu in državi dobro, bo z navdušenjem sledil odločni izjavi Jugoslovanskega kluba. To niso več prazne besede, to je že pogumno dejanje! Spremembe poslovnika, V četrtek, dne 31. maja, je odsek za spremembo državnozborskega poslovnika dokončal svoje delo," všled česar bo la,hko v torek, dne 5. junija, ves načrt spremembe predložen zbornici v razpravo. Glavne točke poslovnikove spremembe, kot jo predlaga odsek, so sledeče: Po § 7 se med zasedanjem zbornice ne sme nobenega poslanca brez njegovega dovoljenja vpoklicati v vojaško službovanje. § 8 določa izvanredne seje, v katerih bo mogoče, ne da bi se ogroževal dnevni red in delovni načrt, obravnavati zadeve trenotne važnosti. V § 11 se daje zborničnemu predsedniku pravica, da edino on razpolaga o prostorih' v državni zbornici. § 17 določa, da se interpelacije, kojih branje je prej zahtevalo mnogo časa, odslej bodo čitale y zbornici le takrat, ako bo predsednik to odredil. Odslej bo tudi dana možnost, da se bo na interpelacija pismeno odgovarjalo. Raznih prošenj ali peticij se odslej, kakor določa § 18, ne bo več tiskalo. - šili občudovanja vredne Čine in si zaslužili gorico zahvalo domovine. Ne morem vsakemu posameznemu od Vas oko v oko osebno izreči svojje zahvale. cesarjeva obljuba, da Podrobna razprava o obširnejših, zakonskih načrtih se bo, kakor določa § 21, odslej preložila, v poseben odsek. Tako bi se drugo čitanje takih obširnejših zakonskih predlogov odslej ne vršilo več v celi zbornici, ampak bi se o celean odsekovem poročilu glasovalo samo enkrat. Število zborničnih podpredsednikov se zviša od 7 na §. Odseki bodo po novem poslovniku večje važnosti kot dosedaj. Odsek bo lahko vsakemu govorniku določil, kako dolgo sme govoriti, vendar ne manj kot četrt ure. Dejanski popravki bodo dovoljeni samo ob koncu sej 'in ne smejo trajati več kot 5 minut. Pri predlogih o obravnavanju opravil lahko podeli predsednik besedo po svojem prevdarku in lahko določi čas za govor samo 5 minut, iv besedi se bo odslej tako oglašalo, da bo po deset poslancev za posamezno razpravo določilo govornika. Govornik bo moral govoriti na govorniškem odru. Tudi v polni zbornici se govorniški čas lahko omeji, vendar ne manj kot na iwl ure. Za poimensko glasovanje se bo uporabljalo glasovnice. Novo bo v poslovniku tudi določilo, da se bodo vprašanja na zborničnega predsednika ali odsekove-ga načelnika odslej vlagala pismeno. Popolnoma nova je določba, da se bo za nekatere važnejše zadeve, n. pr. za. trgovske in državne pogodbe, za nagodbo z .Ogrsko, za proračune, v kolikor ne vsebujejo pooblastil za najetje posojil ab novih davkov, za poročila kontrolne komisije državnih dolgov, za rekrutni kontingent itd. določila doba, do kedaj se morajo rešiti. Predsednik bo že prvo čitanje lahko omejil na gotovo število ur; on tudi lahko določi Čas. do katerega mora odsek, zgotoviti svoje delo, in če odsek do te dobe ne položi poročila, se lahko že v zbornici vrši o predlogu drugo čitanje. Predsednik tudi lahko določi, kako dolgo sme trajati .debata; v odseku in v celi zbornici se bo ob takih razpravah obligatorično določila doba za govore. Kar se tiče kazenskih določil, je odsek preko vseh tozadevnih predlogov, ki določajo, da se sme u-]>orabljati fizična sila in omejitev inipmtetnih pravic, prešel k dnevnemu redu. V četrtkovi odsekovi seji, ki je trajala do K-12. ure ponoči, je prišlo v razpravo tudi vprašanje gierte protokoliranja nenemških govorov. Te vprašanje je ostalo nerešeno. Socialdemokratki poslanec Seitz je predlagal, naj pisarna državne zbornice poroča, kako bi se naj zapisovalo nenemške govore. En predlog stremi zn tem. da bi se taki govori v izvlečku prestavili v nemški jezik in pridjali stenograličnemu zapisniku. Končno se bodo preuredile zastarele določbe glede poslanskih dijet. Italijansko bojišče. Odmor v deseti laški ofenzivi še traja naprej. Vršijo se manjši spopadi na posameznih mestih vse goriške fronte, ki se smejo smatrati? za predzfnaka pripravljajočih se novih bojev. Italijani baje nameravajo še z večjo silo kot dosedaj navaliti na naše postojanke pred Trstom. Čakajo nas torej še jako vroči boji. Glavni cilj bodočih laških napadov je in ostane - Trst. Upati pa je. da bodo BoroelvlČcvi junaki odbili in pobili vse pohlepne in grabežljive laške nakane. LISTEK. Žveplenke Prof. Fr. Pengov v „Mentorju.* •V drobni žveplenki ne vidimo razvajeni ljudje nič posebnega, k; večjemu se malo pojezitno, če se lakoj ne vname ali Če glavica pred časom odleti. Ali si pa že kdaj pomislil, dragi moj, koliko bistroumnosti, vnetega štfudija, koliko tisoč poskusov je bilo tu treba v kemičnih laboratorijih, v raznih delavnicah in .tovarnah za stroje, preden je bilo mogoče, izdelati žveplenko tako popolno in tako poceni kot jo imamu danes? Važnosti vžigalic mi menda ni treba razlagati, ker šo tako A-ažne kakor ogenj, ki nam ga delajo. Brez ognja ni mogoča tudi ne najnižja stopinja civilizacije (omike). Najbolj surovi divjaki poznajo ogenj in umljiv ti bo globoki pomen grške pripovedbe, po kateri je bil ogenj nekaj božanskega : in gai je Prometej po tatvini prinesel ljudem na zemljo. Vsi ljudje potrebujejo ogenj in vžigalice. Pa kaka razlika je med kulturno. visoko stoječim človekom, ki nosi ..blisk1“ v žepu, in pa med ubogim div-;akom, ki mora skrbno gledati, da mu ne ugasne žerjavica na ognjišču; če se mu to zgodi, ga mora z velikim trudom in mukopolnim drgnjenjem dATeh-kosov; fesa zopet preskrbeti. Sveplenke, kakor jih imamo danes, poznamo še le ffobrih 70 let. Do začetka 19. stoletja, ata bila kre- Švicarski listi o deseti soški bitki. Vojni poročevalec švicarskega lista „Neue Züricher Zeitung“ je prejel od svojega poročevalca iz Trsta dne 29. maja sledeče poročilo: Danes si je mogoče na podlagi dogodkov in doživljajev ustvariti kolikor toliko zanesljivo sliko o poteku dozdaj največje in časovno najdalje trajajoče soške bitke, koje je to najvažnejše, da se Italijanom kljub skrajno smelim, po hkratnim se ponavljajočim navalom tudi tokrat ni posrečilo predreti avstrijske fronte na kateremkoli mestu in si tako napraviti prosto pot do- Trsta jčez Kras ali pa ob Adriji. Poročevalec še je pred poldrugim letom med četrto in peto italijansko ofenzivo mudil na Krasu. Že takrat je smatral, da je kako še večje vojno delovanje na tej fronti naravnost izključeno. Toda deseta soška bitka, koje potek je opazoval na raznih točkah skoro skozi' dva tiedna, ,je še hujjša, kakor so bile vse dosedanje. Kar dandanes premore vojna tehnika glede uporabe vojnih sredstev, vse je bilo zastavljeno v deseti soški bitki. Le polagoma je pojenjavala bojna silovitost, so postajali napadalni sunki slabejši in je padala ta žaloigraj iz vrhunca navzdol. Zgodovina bo po vojski priznala zmagovalcu lovorikov venec v deseti soški bitki, toda kdor je bil priča temu, ve gotovo eno in lahko reče z mirno vestjo: Vnovič je vstrajalai straža ob Soči in zabranila pot do Trsta, ki je ravno sedaj v najlepši pomladanski krasoti. Pred napadom na Trst? „Corriere della Sera“ poroča, da je v deseti soški bitki predčasno prišlo do odmora. I talij ajnska armada rabi za nadaljne napore oddiha. Treba je čete izpopolniti, artilerijo potisniti naprej in spraviti več municije na fronto. V nekaterih dneh se bo pričel glavni napad na avstrijske postojanke ha Grmadi, ki so še zadnja znamenita. oVira" italijanski armadi na potu proti Trstu. Bombe na Trst. Dne 1. in 2. junija so laški letalci metali bombe na Trst. tržaško luko in druge važne primorske postojanke. Ubitih je nekaj oseb. Naši letalci so.se spustili z laškimi v dvoboj in so jih pregnali ter so še uspešno metali bombe na sovražne postojanke na soški fronti. Italijanski upi yedno manjši. Znani vojaški strokovni pisatelj Stegemann piše v švicarskem listu „Bund“: o vojaškem: položaju ob Soči sledeče: Zdi se, da je bil drugi del italijanske olenzijvč končan s 27. maj n ikom. kajti onega, dne je opešala silovitost italijanskih napadov, ne da bi se bilo Tm-hom posrečilo predreti čez Kostanjevico ali pa ob o-bali pri Devinu. Pretekli 'sta, že dve leti od izbruha vojske in Italija se še vedno bije komaj 10 km vzhodno od Soče za pot proti .Trstju. Dadorna, je tokrat napadal 's silo in s smelostjo, ki prekaša vse dosedanje italijanske napade. Napadalci len km- tudi branitelji so si bili svesti, da se nahajajo pred veliko odločitvijo in so si še tudi sedaj svesti,/ da južna fronta, ni več sekundarne važnosti, marveč da je danes del cele fronte. Da je italijanski napadi dosegel vrhunec, branitelji ga pa todbp, je razvidno iz italijanskega poročila z dne 26. maja, ki pravi, da so se italijanske napadalne čete navalile in so zavzele Kostanjevico, a jih je napadel branitelj in jih pognal nazaj. silni kamen (kremenjak) In jeklo edini sredstvi, da si mogel hitro ukresati ogenj. Leta 1805 je iznašel Francoz Chancel takozvane tobačne vžigalice; košček lesa je bil na konici prevlečen z žveplom, ki je po vrhu namazan z zmesjo iz gumija in klorovokis-lega kalija. Ce si vtaknil ta konec v močno hudičevo olje (žvepleno kislino), se je vnel kalijev klorat, ki je vžgal žveplo in to les. Leta 1829 se je pojavil Döbereinerjev vžigalni stroj, kjer se n are j a plamen vsled vpliva vodenca na plajtinovo gobo, vodenees, sam pa nastane po razkroju žveplene kisline s pomočjo cinka Leta 1838 so se prikazale Congrevejeve vžigalice. ki vžigajo s pomočjo kalijevega klorata v zvezi z žveplenim antimonom. Ce potegne^ tako žveplenko krepko med dvema steklenima papirjema, se vname s precej močno eksplozijo. A ravno ta eksplozija je bila večkrat do skrajnosti neprijetna. Sele tedaj, ko so nadomestili žvepleni antimon s fosforjem, je dobil svet fosfornate ŽAreplenke, kakor jih rabimo še dandanes. Kdo je pravi iznajditelj fosfornatih vžigalic, ni popolnoma jasno. Nemci se potegujejo za Virtem-beržana Janeza Kämmerer. Avstrijci pa imenujemo s ponosom dunajskega tovarnarja Stefana Römer. Najbrže pa je bil pravi Kolumb pri žveplenki mlad dijak Irinyi, ki l je študiral leta 1885 na dunajski politehniki. Profesor je razlagal nekega, dne, da nastanejo lahne detonacije (pokanje) med svetlobnimi pojavi, ako se v torilcu drgne zmes svinčenega, superoksid a in žvepla. Irinyi! jje opazoval ta poskus z največjim zanimanjem, pri tem pa mu je kot blisk Sinilo nekaj v glavo. Več dni ga ni bilo k predavanju. Brezupnost predreti na obeh krilih nezlomljivo in neranljivo fronto, se v tein pozicijskem boju še ni pokazala nikdar v toliki meri, kakor v sedanji borbi za Trst, Se celo nečuvena srditost artilerijskih bojev, zlasti uporaba raznih artilerijskih sredstev, ni mogla Italijanom zasigurati zaželjenega cilja predreti soško fronto. Končno je pa v bojih moža proti možu padla odločitev, zmagala je jeklena volja-braniteljev. Ali bo vodstvo italijanske armade v stanu znova poživiti deseto soško bitko, se sedaj ne more presoditi. Da bi mogli Italijani svoje dosedanje- malenkostne v-spehe v vojaškem oziru izpopolniti, je izključeno, ker jim še manjka zelo veliko. Dotlej je pa treba počakati na nadaljne rasvoje, kajti italijanska armada ne more seda,j dati in žrtvovati najboljše, mogoče tudi poslednje, kar ima, da bi to zastavila za dosego vojnega cilja. Na drugi strani pa postajajo, avstrijski upi, oslabiti napadalca do popolne onemoglosti, večji od dne do dne, tako da Italijanom ne bo več dolgo mogoče brez kakega oddiha nadaljevati bitke v. velikem obsegu. Porodila slovenskih bojevnikov. Na Sv. gori pri Gorici, 25. maja. Slovenski mladeniči stojimo vedno prvi v rojni vrsti proti izdajalskemu Lahu. Prišel je čas druge obletnice, ko je pretrgal prijateljske vezi z Avstrijo. Rad bi si zopet odtrgal kakšen košček našega trdega kamna, a mi mu tega ne dovolimo. Lah je poskusil svojo srečo in je začel napadati svetovnoznano Sveto goro pri Gorici. Sreče pa ni imel pri tem nobene. Prišel je sicer gledat nekoliko v naše jarke, a naši hrabri domobranci in lovci so ga zopet naglo pognali nazaj. Imel je neštievilno ranjenih in mrtvih. Svoje jeze nad nami pa ni pozabil; prišel je še drugi dan zopet nas obiskovat. Naši 87ti so priskočili na pomoč in so ga zdrobili na kosce, da skoraj nobeden ni u-šel. Kar jih je še ostalo živili, smo jih vjeli, đ|a bodo pri nas kamenje tolkli ob cestah. Boji so bili u-prav strahoviti. Ni ga prostora,, kjer ne bi granata udarila. Skoro vsako drevo je izruvano. Hvala Bogu, naših fanllov Lah ni prepodil; stali so kot hrast neomajano in čakali nestrpno na življenje in smrt! Naša stotnija ni, hvala Bogu, dala več na žrtvenik domovine kakor dva moža. Drugi smo še vsi na svojem mestu in prosimo, da bi nam ljubi Bog, in Marija izprosila mir in skorajšnjo srečno vrnitev. Franc Novak. T i r o Iško bojišče, 27. maja. Živim z nekaterimi tovariši raznih jezikov na visokih tirolskih snežnikih. Pripadamo havbičnemu polku. Od pomladi še ne slutimo dosti. Tukaj je malodane celo leto zima. Snežiti že začne meseca avgusta. in neha, meseca junija drugega' leta. Letos smo bili prav posebno obdarjeni s snegom in ledenim (vetrom, ki sta zahtevala tudi obilo žrtevt, Kjer ne more živeti nobena žival, kjer v mirnem, času ne najdemo Človeka, tam se nahajamo sedaj mi, da. branimo domovino proti izdajalskemu polen tarju. Da pa nam ni predolgoČasno, prideta, k nam že nekdanja, stara prijatelja „Straža“ in „Slovenski Gospodar.“ Prineseta nam mnogo novic, krepčila in tolažbe za dušo in za srce. Zadnje dni nas je tudi polentar močno napadal, ali njegova vroča kri se mu kaj hitro polijadb Poučile so ga že pač premnoge izkušnje, da je proti avstrijskemu orlu vsak napad zaman. Žato rajši premišljuje one zlate Čase, ko je še hodil po naših krajih, brusil britve in škarje ter popravljal stare dežnike, <)b kolenu reke Črne hudi artilerijski boji. Na ostalem delu ma--■cedoriske. fronte nobenih posebnih dogodkov. Francosko bojišče. Na fronti pri Arrasu se boji nadaljujejo. Vsi angleški napadi so bili odbiti. Na ostali fronti razveji artilerijskih in zračnih bojev nobenih večjih vojnih činov. Turška bojišča. Razen artilerijskih bojev v Mezopotamiji .nobenih važnejših vojnih dogodkov. Ribot proti stockholmskim pogajanjem. V francoski zbornici je rekel ministrski predsednik Ribot sledeče: Že nekaj časa se govori o tem, da je nameravan nek meddržavni sestanek. iTa načrt pa ni nastal v Franciji. Najglavnejša napaka takega sestanka, ki je že napravil zmešnjavo v jaynem mnenju ter je razcepil socialistične stranke, pa je, ker bi utegnila nar stati domneva, češ, stranke imajo pravico nastopati namesto vlade. Mir more samo biti francoski mir in. bo moral obsegati u,o cele države. Kdo more zastopati vlado? Nihče drug kakor vlada in zbornica. Sedaj, ko ima, sovražnik še zasedene dele države, , ali so mogoči pogovori ž njim? V tej uri je potrebno, da proti koncu vojne zbere država vse svoje sile. Mir more iziti samo iz zmage. Kaj pa bi si mislili v A-meriki, kjer se pripravljajo, da nam prinesejo tako arajgojceno pomoč? Ne, vlada ne smej dati dovoljenja za potovanje v StoMholm ali ga olajšati. Francoska vlada je v trajnem stiku z ruskd vlado in je ;v to svrho že poslala tri svoje člane v Petrograd ter Še bo druge poslala, ko bo izginila, stokholmska konferenca. Z vestmi o miru, ki so predčasne, ne smemo dovoliti, da bi se javno mnenje spravljalo v zmešnjavo. Govorilo se je. da je bila sklenjena z Rosijo napadalna in obrambna zveza. Francoska vlada bode ■sporazumno z rusko vlado objavila vse tozadevne listine brez izjeme.. Zbornica je sprejela Ribolov govor z velikim navdušenjem. Avstrijska vlada ni poslala socialiste v Stockholm. Avstrijska vlada izjavlja, da ni poslala avstrijskih socialnih demokratov v Stockholm, ampak 'da jim je samo preskrbela potne listine. Vse govorice, ki trdijo, da so potovali soeialdemokrašln zastopniki po naročilu naše vlade v Stockhollm, so torej iz trte izvit«. Anglija hode ofenzive. List „Nieuwe Rotterdamsche Courant“ piše, da želi Anglija nadaljevanje velike ofenzive na vseh črtali in na morju. Ofenziva se mora nadaljevati po angleški želji na zahodu, na vzhodu, v Maeedoniji, na. italijanski fronti, na Kavkazu, v Palestini in na vseh morjih, kjer plujejo nemške ladje. Angleži bodo zasedli Tesalijo? „Daily Mail“ poroča iz Soluna, da se v tamošnjih merodajnih krogih pričakuje z vso gotovostjo, da bo Anglija zasedla Tesalijo (severovzhodni del (Grške). S tem se hoče preprečiti, da se del žetve ne porabi za kralja Konstantina. Sedaj prevladuje mnenje, da Angleži v 'Fesaliji ne bcido zadeli na kak poseben odpor. Politične vesti. Mariborsko oemškonacionalno junaštvo. Prijatelj lista, nam piše: Nemški časopisi polnijo dan na dan svoja predala z opomini, (da morajo v sedanjih važnih dnevih, v katerih se nahaja držatvta. narodi pozabiti narodno-strankarske zahteve. Interes drža. ve, da gre pred vsako drugo skrb in ves svet da gleda na avstrijske politike-državnike, zastopnike avstrijskih narodov v državnem zboru. (Državni zbor mora pokazati svetu enotnost želja vseh avstrijskih narodnosti. Ti časopisi seveda zahtevajo vse to samo od nenemških narodov. Nenemci naj pozabijo vse svoje življenjske narodne zahteve, za to da bi se ne zaznalo, da Nemcem ni za absolutno enakopravnost. In že grozijo med vrstami: Co bete prijšli s svojimi narodnimi zahtevami, ste odgovorni z>a vse, kfcr bi mi izvajali iz njih posledic. Igra je ista, kakor pred : vojno: Za se vse. za druge niČčsar, potem pa kone-čno urnebesni „halo!“ To se ponavlja pri vsaki reči, v vsakem slučaju, naj gre potem za kaj velikega ali malega. Na zunaj bi vse prikrili, na znotraj potem bolj pritiskali. Samo mal slučaj naj naslednje navedemo iz najdžjega. kroga: Neka stranka hoče tožiti drugo. Da prihrani kpleke. gre z ubežnim spričevalom na mestno županstvo. Spričevalo je dvojezično (nemško-slovensko) in že izpolnjeno in sicer nemški, a kljub temu župan, oziroma uradnik,-ki mu gre skrb za to, ne mara podpisati ubožnega spričevala . preje, predrio stranka, ne prinese samonemško tiskovino, samonemško izpolnjeno. Vojska divja Vedno huje. sovražnik buta ob vrata, grom tisočev topov buči preko gora in pripoveduje, da so Slovenci run straži ob Soči in na Krasu ter ob bregovih Jadranskega morja in da branijo z železno pestjo vhod skupnemu sovražniku. Kljub temu pa se iz vehi ni gospodje danes brigajo še manj za postavne določbe, kot šo se popreje. Saj pred vojno, dasi naši hudi nasprotniki, si niso upali to, kar si upajo sedaj. Nauk iz vsega je ta, da moramo skrbeti ravno sedaj, da bo konec takemu ravnanju. (To pa je le teklaj mogoče, če pridemo Slovenci v mestih Maribor, Ptuj, Celje itd. do sobesede pri Upravi teh mest, oziroma mestnih občin. Krivica bi bila, če bi se ne iipeljale v Mariboru. Celju in Ptuju itd. proporcionalne občinske volitve. Ali naj bodo te veljavne samo v Ljubljani za, nemško manjšino? Tudi za Slovence morajo biti upeljane po Slovenskem Stajerju. koder smo doslej v manjšini in brezpravni. Češki radikalci za dr. Kramarja. Iz Dunaja se poroča, da ie devet čeških radikalcev pri volih-i zborničnega predsednÜcI oddalo svoje glasove obsojenemu in zaprtemu poslancu dr. Kramaru. *Ceška skupina v gosposki zbornici. Češki člani desnice gosposke zbornice so si ustanovili svojo posebno skupino, ki bo v stalni zvezi s Cehi v državni zbornici. Novo ministrstvo. Cesar je ustanovit novo ministrstvo, ki se imenuje ministrstvo za ljudsko zdravje in socialno skrbstvo. Naloga tega ministrstva je boj proti vojnim kužnim boleznini in socialno skrbstvo za oškodovane po j vojski in zaostale po padlih. Pod to skrbstvo bodo tudi spadale te točke: skrb za mladino, stanovanjske zadeve in socialno zavarovanje. Priprave za novo ministrstvo vodi minister dr. Baernreither. Nov vodja poljedelskega ministrstva. Cesar je poveril vodstvo poljedelskega ministrstva, katero je dosedaj imel ministrski predsednik grof Clam-Martinic — sekcijskemu načelniku dr Ernstu vitezu plem. Seidler. Poljski minister odstopil. Minister za Galicijo dr. Bobrzinsky je že pred časom podal svojo ostavko, katero je cesar dne 1. junija sprejel, ä Ob slovesu mu je cesar izrazil svojo zahvalo in popolno priznanje in mu je podelil briljante k velikemu križu Leopoldovega reda. Skupni finančni minister posreduje. Baron Bu-riao. naš skupni finančni minister, je dobil od cesarja nalogo, dat posreduje v Budimpešti pri merodajnih ogrskih politikih glede zamotanih dogodkov pri sestavi novega ogrskega ministrstva. Baron Bur ion je te dni dospel v Budimpešto, kjer se je posvetoval z grofom Tiszo in s člani opozicije; s kakim vspehom, še ni znano. Nemci in O grl. VsenemŠko in ogrsko časopisje kar sita jeze in razburjenja radi državnopravnih iz- jav, ki sta jih imenom Cehov, oziroma. 'Jugoslovanov podala Stanek in dr. Korošec. Vsenemci in Ogri so se našli v bratskem prijateljstvu v boju proti opravičenim slovanskim željam in zahtevam. List „Pester Lloyd“ pravi, da čeških in jugoslovanskih zahtev, za katere bi naj plačala račun tudi Ogrska, še nihče ni zavrnil. Tedenske novice. Visoko odlikovanje namestnika štajerskega deželnega glavarja. Namestniku štajerskega deželnega glavarja, državnemu poslancu in članu kontrolne komisije državnih dolgov, okrožnemu zdravniku dr. F. Jankoviču v Kozjem,, je cesar podelil Častniški križ Franc Jožefovega reda. Zaslužnemu odlikovancu iskreno čestitamo! Iz politične službe. Okrajni tajnik celjskega okrajnega glavarstva Josip Kramberger, je stopil v začasni pokoj. Velika izguba. Dne 26. maja, ob Lil. uri dopoldne. je padel poročnik Mihael Zafošnik pri Mede-azzi, zadet od sovražne krogle v glavo. Bil je nenavadno prikupljiv človek, izboren častnik in vrl kato-1 iško-naroden Slov«n»c. C. kr. gimnazija v Mariboru. (Dne 23. maja so se vršili tekmovalni izpiti iz Štajerske zgodovine, .prvikrat tekom vojne. Udeležili so se jih tekmovalci v tolikem Številu, kakor niti v miru: 10 četrtošolcev. Radodarnosti plemenitih mladjholjubov se Ima- gimnazija zahvaliti. da so mogli biti vsi tekmovalci obdarovani, kakor so po svoji pridnosti tudi zaslužili; saj se razume, da se izpita udeleže le taki dijaki, M so v predmetu izborno pripravljeni. Posvetili so namreč darila sledeči prečastiti gospodje: Njegova ekscelenca prevzvišeni gospod knezoškof dr. Mihael Napotnik 20 K; po 10 K:, preč. gg. stolni dekan Jožef Majcen, ravnatelj knezoškolijske pisarne kanonik-se-nior dr. Martin Matek, kanonik dr. J. Tomažič, ravnatelj bogeslovja kanonik Rudolf Janežič, kjanonik Alojzij Arzenšek, ravnatelj deškega semenišča Jožef Zidanšek in profesor dr. Anton Medved. ‘Vrhu .tega j« učitelj omenjenega predmeta, dr. Strmšek, kot darilo namenil strokovno knjigo in gimnazijsko ravnateljstvo je tekmovalcem vročilo vojni spominek in pa Lechnerjev zemljevid Štajerske. ^Običajni spominski kolajni deželnega odbora sta dobila dijaka: Peitler Alojzij in Puschmann Srnst;’ (Šarila v denarju ostali m sicer: Simonič Anton, Cajnkar Stanko, Mahnert Herman, Šijanec Franc. Tominšek Teodor. Klingöerg Jožef, Frangeš Viktor. Majhen Majdin. — Ker, se šolsko leto na gimnaziji konča, dne 28. junija, se bodo premestni in izpiti privatistov pričeli dne 19. junija. ustmeni zrelostni izpiti bodo dne 20. junija; sprejemni izpiti za prvi razred bodočega šolskega leta bodo pa še le prve dni julija, o Čemer se bo izdalo posebno obvestilo. Umestna graja. Na Dunaju je pomožni.škof dr. Pfiuger pri birmi v stolnici sv. Štefana ostro in glasno grajal dunajske ženske, ki so prišle v kričavo in pretirano nališpani obleki v cerkev? kot botre. — Škof je rekel med drugim: ,„Tako se pač oblači za gledališče, pa ne za tako sveto opravilo, kot je sv. birma.“ — Tudi v Mariboru tak opomin- ne bi bil odveč. , Odlikovan postil jo«. Postil jun pri graški pošti Alojzij Sernec, doma iz RuŠj pri Mariboru, je bil radi zaslug odlikovan z vojnim križcem 4. razreda za civilne zasluge. Razpuščen občinski zastoji. Cesarsko namestništvo je občinski zastop občine Gradiška (župnija Spodnja ®V- Kungota) zaradi nesklepčnosti razpustilo ter sporazumno s štajerskim deželnim pdborom poverilo začasno oskrbovanje občinskih poslov g. nadučitelju'Martinu Vodenik pri Spodnji Sv. Kungoti. Uš — slovanska- narodna žival. Po „Edinosti“ posnamemo: Dne 20. maja je imelo Hrvatsko prirodoslovno društvo svoje zborovanje, na katerem je predsednik Tucan naglašal, kako se je delovanje tega društva poživilo, kako je sedanji odbor reformiral svoje glasilo ..Prirodo“, ki je danes zelo čitan in razširjen list. V svojem govoru pa je omenjal tudj, slučaja, ki kaže, kako so pobesneli iz vest ni nemški z-nanstveniki. Nuj novejša priloga nemškega popularnega časopisa „Kosmos“ •—1 knjiga dr. K. Floerike II. „Plagegeister“ — meče to-le žaljivko na slovansko pleme: .„-Die Laus hat sich zum slawischen National-tier entwickelt!“ (Uš se je razvila v| slovansko narodno žival!) Kaj naj rečemo drugega, nego da, so ta,-ki zagrizene! res prave — uši na telesu skupnega MoveŠfva, ustvarjenega po isti božji podobi z nalogo, da se vsi ljubijo in spoštujejo med seboj 5n da vsi sodelujejo kot kulturni činitelji za splošni napredek in blaginjo človeištva. Zaplemba premoženja. Graško deželno sodišče je odredilo zaplembo premoženja bivšega poslanca Mihaela Vošnjaka, ki se sedaj nahaja v Genevi v Švici. VoŠnjak je star že 80 let. Nikljasti lOvinarski novci pridejo iz prometa. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, ki določa, da so nikljasti lOvinarski novci veljavni samo do dne 31. decembra 1917. S L jamwjem 1918 pridejo iz prometa. Dražbe občinskih lovov v celjskem okrajnem glavarstva se p a m. piše: Na podlagi § 1Č postave z dne 21. sept. 1906, dež. zak. št. a iz 1907, se bo za- Konoplja. Svojo veljavo v tej vojski je zopet kup občinskih lovov v St. Petru nad Med. selu in v dobila konoplja. Danes velja 100 kg konoplje 250 do Loki pri Zid. Mostu, potom javne dražbe za šestletno 300 K, za čisto otrto predivo pa se dobi tudi ,380 K. dobo, t. j. od 1. oktobra 1917 do 30. sept. 1923, na Dandanes torej nimamo skoraj nobenega pridelka, ki sledeči način vršila ih sicer: 1. Občinski lov v St. bi se bolje izplačal, ker na enem oralu se da pride-Petru na Med. selu: v torek, dne 19. junija 1917 ob lati 6 do 10 q otrtega prediva in da to nese, računali. uri predpoldne v občinski pisarni trg Šmarje pri no po 300 K. celih 1800 do 3000 K na 1 orallu. Tako Jelšah. Izklicna cena 28 K. Površina 893 ha. 2. 'Ob* bogato oral malokdaj daje. — Konoplja se seje Ar či-činski lov Loka pri Zidanem Mostu: V; četrtek, dne sto njivo, na deteljišča, po sočivju ’ in okapavlnal). 21. junija 1917 ob 11. uri predpoldne v gostilni Ju- Par let lahko raste na isti njivi, če se dobroignoji. vančič na Zidanem Mostu. Občinski lov Loka pri Zi Seje se meseca maja in tudi še junija. Za letos bi danem Mostu je razdeljen v štiri dele: a> davčna ob- kazalo dobiti nekaj zrn konoplje, ki naj.se vsejejo čina Loka in Radež: 100 K, površina 1276 ha; b) med krompir ali med peso po več metrov narazen. St. Jurij in Okroglica: 50 K, poAršina 1195 (ha; c) Za 1 oral se potrebuje 170 litrov ali 80 kg semena. Lokance in Št. Peter: 63 K, površSna 1560 ha; d) — Posebno, dobro rodi konoplja na močvirnih bars-Velike Sirje: 100 K, površina 1283 ha. Vsak draži- kih tleh. telj naj pred začetkom dražbe položi izklicni ceni pri- Papir, stelja in krma. Profesor Mehner je o- merni znesek v gotovini ali vrednostnih papirjih kot pozoril gospodarje na novo uporabo papirja,, ki bo na-varščino. Dražitelj mora položiti takoj stroška draž- ročna posebno gospodarjem v mestih in v bližini tve-be, enoletni zakupnini primerno varščino v gotovini čjih mest. Rahlo zmečkan in stisnjen papir je dobra, ali vrednostnih papirjih, zakupnino za eno leto v go- zdrava stelja, vsrkuje vlago in drži toploto ravnota-tovini ter za kolekovanje pogodbe po lestvi II. po- ko kakor slama. Saj je papir tudi rastlinski izdelek, trebiti znesek za, koleke. Opomni se, da, ako bo v- ko se izdeluje sedaj večinoma iz lesa. Tiudi papir je sled končnoveijjajvnega odloka brez morebitno danih pravzaprav, gozdna stelja, saj gredo celi gozdovi tv ugovorov ali v smislu nadaljnih določb te' postave prirastek ali odpadek na občinskolovskem ozemlju nastal, se pri dražbi dosežena zakupnina v rajzmerju prirastka ali odpadka površine zviša ali zniža. --Družbeni akt mora biti po e. kr. okrajnem glavarstvu potrjen. Oskrba invalidov. Za dve mesti, za kateri sem iskal (slovenske invalide, se je zglasilo toliko proš-njikov, da me je napotilo skušati dobiti za vse reveže primernih služb. Boli človeka, da si morajo iskati junaki, ki so krvaveli za dom in .cesarja, ibrezvspeš-no primernega dela. In kaki so ti možje?' Ta je ranjen na desni ali.levi roiki, na desni ,ali levi:nogi, drugi je izgubil desno ali levo roko, desno ali levo nogo; zopet drugi je bil zadet od kroglje v glavo ali celo v pljuča itd. Za te . junake moramo skrbeti, posebno ker bi še radi delali. Delo jih bode (še, tolažilo, da pozabijo marsikatero gorje. Zato pozivam in prosim vsa podjetja, gospodarje in. obrtnike, ki rabijo primerno delavsko moč, da se zglasijo pri meni pismeno za invalide. Naznanijo naj natanko, za kakšno delo bi rabili invalida in kake pogoje da stavijo. Le na ta način zamorem nakazati sposobnega invalida. Prav rad se lotim tudi tega dela za uboge trpine. Naslov: Državni poslanec in deželni odbornik dr. Karel Verstovšek, Maribor, Wildenrainer-gasse 6. - Clospod&rske rioyiee. Pridelovanje vojne (sladkorne) pese. Cesarska namestnija nam piše: Kot vojno peso so označili sladkorno peso, ki _ ni namenjena za pridobivanje belega sladkorja, temveč za krmo in v sili tudi za flo- j veško hrano. Sladkorna pesa uspeva povsod tam, ko- j der sejejo ozimno žito. Dobro uspeva le na globoki, \ močno gnojeni in skrbno obdelani zemlji. Na slabših l in plitvih legah daje manjši pridelek in je boljše, da ' se sploh ne sadi, v taki zemlji. Sadi se v vrste, iki . naj bodo oddaljene druga od druge okrog 40 cm. Ja- j mice, v .katere se položi več semen skupaj, pa mora- j jo biti 20 cm narazen. Ko pesa požene in ima kore- ! ninice debele kot močna slapia, se polijo na vsakem kupčku vse rastlinice in se pusti le najmočnejše, ki j morajo biti 20 cm vsaksebi. Peso je treba tri- do štirikrat okopavati, v začetku bolj plitvo, kateri e.j e bolj j globoko. Ko se listje toliko razraste, da perje pokriva, zemljo, okopavanje ni več potrebno. Rast sladkor- : ne pese traja 20—30 tednov in spravljajo pridelek še le v oktobru. Ker sega korenina dozorele pese zelo globoko v zemljo,, jo je treba s posebnim orodjem v-zdigniti. Mora se tudi odrezati glajvo in perje in je zelo dobra krma za govejo živino. — Vi splošnem ie treba sladkorno peso pridelovati skoro ravno ta i d ! ot krmsko peso, zahteva le'boljše pridelovanje u. jč- . nejšo zemljo, ki mora biti okrog 40 cm globoko preo- s rana. — Seme vojne (sladkorne) pese se dobi pri podružnici zavoda za promet z žitom ob Času vojne v Gradcu (cesarska namestnija) po ceni 1 K 60 v za i kg. Dotični posestniki, ki bi bili pripravljeni, da sklenejo pogodbo za pridelovanje pese, dobe potrebno seme brezplačno potom komisijonarjev žitnOpro-metnega zavoda. _ obliki lesnega papirja v velika, mesta. Časopisni m zavijalni papir so večinoma, iz lesnega, razmoka ali ■ lesne preje. S papirjem za steljo je treba ravnati! ta- • ko, da ne pride kaj kamenja ali, bodečega vmes, in : da ni preveč umazan. Konjem, prašičem in kuncem s ni treba stil j ati s slamo, ampak s papirjem; tako pa pride slaima v prav za krmo. V najbližjOm, času pa bo tudi papir porabljiv za živinsko krmo. Pot, po kateri se pripravi papir za krmo, je že uvedena, posegli bomo, da bodo nastali iz prebranih časopisov, raztrganih lepenk in ovitkov meso dju mleko. In le-te krme in hrane bo zelo veliko. Dan na dan vozijo hžj tovarn v tiskarne papir in vozovi s smetmi So zopet dan na dan polni papirja. Avstrija zalagate Ijica armade z živino. V o-grskem listu „Pester Lloyd" je čitati sledeče zanimive vrstice: Armadna uprava ima z rekviriranjem živine za armado na Ogrskem velike težave. Vsa ne-obhodno potrebna živina se je morala veČjidel rekvirirati v Avstriji, ker Ogrska ni 'dajala niti približno tiste množine živine, katero bi morala dajati. A ker se take razmere ne morejo dalje vzdržati iz vzroka, da se dobi za armado na bojišču neobhodbo potrebna živina, je dovolilo ogrsko vojno ministrstvo.v sporazumu z ogrskim poljedelskim ministrstvom za mesec juni višje živinske cene, ki pa bodo od meseca julija naprej zopet znižane. Istočasno je dogovorjeno, da, ako bi tudi za te dovoljene višje cene Ogrska ne hotela dajati potrebne, za Ogrsko določene množine goveje živine, bi storilo ogrsko poljedelsko ministrstvo najostrejše odredbe, da se množina goveje živine, ki se rabi 'za armado, dobi prisilJbiim potom. Eäm® ncnrfee. Sv. Oče dobi pisma po zraku. Dne 23. maja je došla v Rim prva zračna pošta iz Turina. Mnogo katoličanov v Turinu je porabilo priložnost, med njimi tudi turinski kardinal, da po tej novi zvezi, med Turinom in Rimom pošljejo sv. Očetu svoje poklone in pozdrave. Papež se je tega čina otroške pozornosti Svojih vernikov prisrčno veselil. Usodna starost slavnih ljudi. Mnogo slavnih mož in žena je umrlo v svojem 56. ) letu. Tako slavni pesnik „Divine komedije“"Dante, tako Henrik VIII. in Henrik IV. Tudi umetnik na gosli Paganini je umrl v tej starosti, tako tudi Rimljan Mark Aurelij, •pruskr kralj'Piriderik L, francoska cesarica Marija Luiza, sultan Saladin, Julij Cesar, rimski n ir avo-sldvec Plinij in mnogo drugih. jp Razne vrste usnja. Poleg drugih vrst kož se ustroji tudi koža nekaterih rib in kač. Iz krokodilove kože dobimo trpežno in drago usnje, iz katerega izdelujejo tudi mošnjičke in torbice. Posebno mehko je ribje in kačje usnje, ki ima tudi lastnost, da ne pro-puišča vlage. Na Norveškem stroje kože velikih sulcev, v Ameriki uporabljajo kože vseh večjih rfb in kač. Iz kože kače-velikanke izdelujejo jako fino o-butev. Krogla v srcu. List ..Provinci a. di Omnona“ poroča o tem-le slučaju: Laški vojak je »bil ob Soči ranjen v ramo. Tožil je vedno, da ga v prsih silno boli. Zdravnik ni mogel najti krogle in ker se bolezen »ni zboljšala, so poslali vojaka domov. Skoro eng leto je mož živel doma in nato umrl, kakor so rekli, vsled srčne hibe. Ko so truplo preiskali, so našli v desni srčni volilni krogjo, ki jo jeunoiž več kakor 11. mesecev nosii&fc srcu. ♦dt" Dopisi. $ Sv. Andraž v Slov. gor. ; V Celovjcu je bil odlikovan z železgim ‘križem s krono na traku hrabro-stne svetinj.^, ipš rojak stražmojster Franc Pignar. Bolefflšak.. Naznanjam Vam, da modra galica za Škropilne pnogradov stane «v ptujskem ‘okfraju-še vedno 4 K L kg. . Ptuj. ‘Z bojišča se nam pijše: Franc CLubaj iz Ptuja je bil dne 29. januarja pri nekem večjem pod-vzetju odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo, in meseca marca je bil v drugič odlikovan^ s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Ker pa že stoji dolgo pred sovražnikom in ima več hudih bitk za seboj, je bil dne 26. aprila odlikovan z zaslužnim kjrižcem cesarja Karla. Odlikovanec je zaveden Slovenec: St. Vid pri Ptuju. Naš rojak in zaveden Slovenec, 'desetnik Ivan Cafuta od (97. pešpolka, je bil odlikovan na bojicu s srebrno in bronasto kolajno* Njegovi tovariši se zahvaljujejo č. g. Petru Žirovni-j ku za pošiljanje slovenskih časnjjkov. „Straža“ in „.Slovenski Gospodar“ sta našim junakom na fronti, v veliko tolažbo. Starši in sorodniki ter prijatelji, naročajte slovenskim junakom na fronti slovenska berilo ! Teharje. Dne 18. maja je v gozdu pri podiranju drevja ubilo Janeza Štor, doma v Osenči pri Te-harjih. Bil je priden mladenič. Vse ga je rado imelo. Prišel je ravno na dopust in zdaj ga je doma< našla smrt. Nesreča nikoli ne miruje. Pokopan je bil v * nedeljo, dne 20. maja, po rani maši ob veliki udeležbi ljudstva. Svetila ti, dragi mladenič, večna (luč! Žalostne starše pa potolaži Bog! Sv. Andraž nad Polzelo. Umrla je daleč naokoli znana „padarca“ Liza Pečnik; izbrala si.je za svoje delovanje prav skrit kraj, da bij jo oblast preveč ne preganjala. — Radi Škrlatice je bila šola 6 tednov zaprta. ’Ta zavratna bolezen je nekaj otrbk pobrala. — Za brambo domovine je dala rodbina Spodnji Jug šest sinov, hiša Ožir pa očeta in pet sinov. — Francu Blagotinšek, ki je prišel na trimesečni dopust, manjka: ena noga, Francu 'Satler pa ena roka. Slovenci, Slovenko I Podpisujte VOJNO POSOJILO pri domačih denarnih zavodih, Kmetska hranilnica in posojilnica V PTUJU v minoritskem samostanu ^ sprejema prijave zrn s VI. vojno posojilo med uradnimi urami. DOM) WL sprejema prijave za VI. vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami - Oficijelno subskripcijsko mesto Ljubljanska kreditna banka podružnica Celje sprejema po originalnih pogojih prijave na vojno posojilo I. Davka prosto 40ittno amortizacijsko državno posojilo po K 92 50 prištevši 572%ne obresti od h maja 1917 naprej* ter daje %% bonifikacije. Ker teko obresti tega posojila že od 1. aprila 1917 znaša nabavna cena le K 9i.5U II. Davka proste &7a°/oire 10 letne državne zakladnice po K 94‘--~ prktevši 572°'o obresti • od I.. maja.- dalje ,in .daje . 72% •. boiiifikhhijfr•