152. štev. V Ljubljani, sreda 25. junija 1919. II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 84 — Pol leta ... „42 — četrt leta . . . „ 21-— za mesec . . . „ 7 — inozemstvo: za celo leto naprej K95— za Pol leta „ „ 50 - za Četrt leta „ „ 26-- 24 mesec „ . 9'— Na pismene narofibe bre« pošiljatre denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj poSlljajo naročnino ar po nakaznici. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in si-er 1 mm visok ter 45 mm .rok prostor za enkrat vin., za večkrat popust. Stov le I,a Starem trgn štev. 19. Telefon — v« 860. — Upraruištvo je na Marijinem trgu & štev. 8. — Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 40 vinarjev. . ,,..isanjeu> g«c«e inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi nuj se franklrajo. — Kokopisi se ne vračajo. Domovi čakajo. Sanje, pravijo so otročarija, ali Vendar je človtku dostikrat zjutraj pri srcu tako, da bi sklonil glavo v dlani •n zaplakal. Glava je težka, misel meri samo v eno in usta ponavljajajo neprestano: Nekaj mi manjka, riekai mi manjka_I Ali ček? češi? SamVg Tak xSem bil danes jaz- Ker vso tanf ^hr fS-ern bi! dorria> doma daleč naše n eh'k' 'n dobnan,i ob bregovih S m0dre Soče- Naša hiša rtnS• VCdn° lePa in bela in ne' taknjena tam kot nekdaj. Vrt se je tprostirsl krog nje v vsej svoji le- oiik V brdu nad niim so pošumevale In *’r.8ni0,{ve. breskve, siive, vinograd. _ ,Ja stara mamica je gospodinjila ,2bi in kuhinji in sestra Anka je Pripovedovala najmlajšemu, Frančku, 0 svojem fantu in poroki, ki da je pred vratmi. Pa solnce nebeško se je smejalo raz nebo, ptice so pele na vrtu 'n Ankine rože na gredi so v dopoldanskem vetriču sklanjaje glave. No, nenadoma se je zamračil dan na za-padni strani, ptice so utihnile, v gorah je dva- trikrat zamolklo zabobnelo, dom moj, vinograd in vit je izginil nekam v nedogled, ostalo ni drugega kot kup kamenja in kadečih se razvalin, na njih je stala moja plakajoča mati in pokraj nje obupana sestra. Iz hribov v dolino so se v divjih hudournikih valili potoki krvi in v njih je tonil Franček, naš najmlajši. Ves bolan sem bil zjutraj in ko sem posedal jo postelji, senci stisnjene v pesti, sem se domislil vseh tistih žalostnih prigodbic, ki sem jih imel priliko doživeti malo pred svojim odhodom preko meje. Sleherni dan opoldne aranžirajo *bor vseh vaških otrok In potem od-*>i°P° enega na kosilo v častnišvo 'dnico. In ko je južina končana, p,»višji častnik k otroku: „Griva, V‘va i’ Italia !u Mali pogleda 114 nadaljevanje. s Drenu* Y1Vd 1 1,a*iai man pogleda Slttnn. i»nim! °Cmi in.zabrb!ia komaj zmaie ”^lv,a Častnik nevoljno 1’ Itajfa ,,Z ft°Vl?rJva forle: Viva 1’ Itaiii... ah ^obudra: »Forte via Italia 1 — „Qrira piu forte: Viva *L&DIMIR LEVSTIK. “"u" Višnjeva repatica. škodoželjno streljfz obe^e8e.dice* samo o velikih dododkih, ki se bližaio s!** u k,obasal sram; gotovo se hoče še enkrat osmešiti ^ je in vse kazalo za nami. Ali druge rešitve ’ni ?„ T*? 7- potem imata z Vido prosto pot. Da d-i t jaz slutim dogodke, ne le v Pohlinovem živiien^n niarveč sploh . . . Grof ni človek, ako mu lepega 6®e ne presede vse to; kar gabi se gledati, kaj po. jjj laio. Šila in kopita pobere ter pojde — tudi jaz možt0r'la tak°- ^ istem razočaranju pristane moj biti -na ,Vse- Potrpite, prijatelj; saj ni, da bi moralo več ^ ptn ‘ • • Mlada sta še, nekaj mesecev čakanja Dajl 1 manj, kaj je vama za to? Jeseni bo vse v reva h01 re^u: v’dva z Vidko srečen par — le jaz, ’ bom zdihavala v dosmrtni ječi,« je dodala s pr°2ornim nasmeškom. da j/^0.da Križaj ni razumel izprva in ji ni zatrdil, v ~i 0 ,‘ebko živela pri njiju; preveč se mu je vrtelo vseh teh reči. Bil je takorekoč zaročen bilo tr svoboda! Nu, hvala Bogu, tudi to je izh^j0. ai’ boljše od dvomov in muk vesti; bbo ie 12 labirinta ... baiaip1!^ te*en se utegne Zavleči,« je menila od-gospa Annetta, »preden ugladim vse; ootrpite, 1’Italia!" zacepeta gospod odrešenik. Malemu zagore oči in zakriči: ,,Piu forte via 1’Italia!" Po nekaterih cerkvah, pri pridigah uče naše ljudi: Odpadite se onega vašega starega: ,.Prosi za ras!" Saj ves ka toliški svet moli v latinskem, oziroma italijanskem jeziku, ki je latinskemu najbližji: „0ra pro nebis! ‘ In nesrečno ljuastvo mora moliti mesto slo venskega: „Pro3i za nas", italijanski: „Roba pro nobis!" (Kradi za nas!) Na obiske hodijo po naših domovih. Rahlo potrka na vrata, vstopi s sladkim obrazom in govori z rokami in nogami: „Buona sera, sposin!,jj (Dober večer, nevestica!) In s pože Ijivimi očmi objema mlado dekliško telo in v kotu stoječo postelj. No ona s pritajeaim srdom; „Idl k vragu, bandit laški —" On s sladkimi ustmi: ,,Si, si, mia carissima sposina! — Prego, prego — 1" Ko so odreševali naš Kras, so iskali Reko med Nabrežino in Trstom in začudeno izpraševali, kje da je to svetovno mesto, da pa ne morejo najti. In dejali so, da mora biti Zagreb kvečjemu kaka gorska vas, ker se tam kakor se jim je povedalo, ne govori — laški. S popoldansko pošto sem dobil pismo iz krajev onstran zelenobelo-rdečih mejnikov. Evo vam odlomka iz pjega: » rr Na Medvedjem brdu je kmet ubil Italijana, ki je hotel posiliti njegovo desetletno hčerko. In potem so gnali skozi vas uklenjenega očeta v zapor, za njim pa so nesli mrtvega Laha in sekiro, s katero je bil oče ubranil čast svojega otroka — V Logatcu je šest »gospodičen ‘ nosnih, v Idriji brez števila in tudi pri nas v Rovtah ne bo bre* vsega. — K nam so hodili plesat, pili so svoje vino in žgali našo luč pozno v noč. Pa smo jih odvadili! In fant Žavske Micike je kajpada tudi vročekrven Italijan: vsaka kontrobantarica prenočuje pri njem." Ljudje božji! Popotniki smo postali in cigani! Razpada vse, tujec gospodari po naši zemlji in tam, kjer so stala nekoč naša ognjišča, raste danes trava in se razpreza robidovje in na podrtine se hodijo solnčit martinčki. O, ljudje božji 1 Domovi naši čakajo ... Čakajo in kličejo!... Pa mi! ? ... I. S. Celjsko pismo. Kakor znano se je prejšnji celjski bojni list „Deutsche Wacht“ v zadnjem času prelevil v »Cillier Zeitung". List je izgubil povsem svoj pomen in tudi večji del svojih prejšnjih naročnikov, izhaja enkrat na teden ter si skuša primorano prilagoditi novim razmeram. List je glasilo onih pravih celjskih Nemcev, ki se dajo sešteti na prste jedne roke in on h številnejših bogatih trgovcev, obrtnikov, tovarnarjev, odvetnikov in zdravnikov slovenskega rodu, ki so se v prejšnjih časih ponemčili in hočejo še nadalje od svojega dela med Slovenci bogateti, tvorili pa pri tem svojo gospodarsko trdno nemško kolonijo med nami. Nam Slovencem, pa tudi celotni naši državi ni in ne more more biti vse-jedno, kako prospeva ta element, ki se opira na pridobitve gospodarske svoje moči iz prejšnjih desetletij. Naš človek v obrti, trgovini industriji in v kateremkoli prostem poklicu, nam mora biti vsikdar bliže, on tvori dušo, kri in srce našega naroda in naše svobodne države, njegov razvoj in napredek nam mora biti predvsem pred očmi. Prava resnična vrednost državljana za državo ne leži samo v njegovi davčni moči, duh je, ki oživlja, volja in ljubezen za pro-speh države in naroda pomen j a na tehtnici vrednosti za državo nič manjši, če ne večji utež. Nekdanjega nemškega nasilja ne vračamo s surovo silo, ni nam pa vse jedno, kako žive in se nemoteno, bogatijo med nami označeni „po'm!rjeni" opazovalci našega državnega življenja, ki brez interesa za naše državno konsolidiianje, tvorijo večkrat faktično oviro in tfapotje našemu napredovanju. Njih glavna in edina misel je, kako še hitro več nagrabiti, dokler je še čas. Pri tem pa skrbno hlinijo pobožno lojalnost in spretno iščejo vsako priliko, kako bi nas izigravali .proti predstaviteljem onega dela našega ujedinjenega naroda, ki je bil v njih očeh vse, samo ne človek. To igro igrajo v Belgradu, poskušajo povsod doma, kjer je prilika. »Cillier Zeitung" od sobote 14. junija ima uvodnik pod naslovom „Serbien", poln hvale in priznanja. Da je vse to sama čista odkritosrčnost, težko verujemo mi, ki smo živeli toliko časa skupaj pod avstrijsko zastavo in smo gledali te junaške obraze one dni, ko so ogrožale koroške tolpe naše obmejne kraje. V kolikor pa najde sladka hinavščina zaslombe pri nas ali v Ljubljani ali v Belgradu je to le verna slika naše nezrelosti, še večkrat pa žalostna slika posledic to-Iikoletne vojne — vsesplošne korupcije. Denar, miljoni! Društvo »Deutsches Haus" v Celju, ki je s tolikim pompom postavilo pred prilično 13 leti pred celjskim kolodvorom svojo bojno trdnjavo v znamenju gesla »Durch muss des Kieles Erz", je kakor poroča »Ollier Zeitung" ta svoj dom začetkom junija prodalo ,.požrtvovalnim" nemškim celjskim možem, ki so plačali za to velikansko stavbo »ogromno" vsoto K 260.009. Pred tako požrtvovalnostjo Slovenci nimamo rešpekta, društvo „Deutsches Haus“ je deželna vlada stavila pod nadzorstvo in sekvester. Listo teh požrtvovalnih celjskih nemških gospodov, kakor jih hvaležno nazivlje sobotno njihovo glasilo, priobčimo enkrat prihodnjič, da se tako ustreže vsakomur po njegovih zaslugah. Da nimamo v Celju še uličnih tablic, se prav neprijetno občuti, tudi z novimi napisi na obratih gre le po malem naprej. Opaža se, da se nekateri teh preostalih »opazovalcev" hudo potrudijo, da iznajdejo izhod, da rii treba zapisati na pročelje hiše besede teli zaničevanega jezika onega naroda, ki so ga prodajali in čegar kruh so jedli in ga še hočejo jesti. Včasih je za take izhode bila kaj dobra latinščina, danes ni moderna, treba bo znajti kaj drugega. V tem pogledu so pa tudi Slovenci pravi mojstri: bog varuj prejasno pokazati kaj si! Ni nam bilo v čast, danes je lahko vsak junak. saj bosta potlej tem srečnejša. Cez teden dni pa stavim glavo, da lehko pridete spet, kakor nekdaj, vsak dan in kadarkoli vam bo drago. Matere smo iznajdljive.« Ista misel je bila razsvetlila obadva hkrati. Križaj je prosil grofa še tisti večer, naj zastavi svoj vpliv pri humanistu in ga spravi v človekoljubnejšo voljo. Povedal mu je vse razen Pohlinkinega obiska ter dodal, kakor bi se hotel opravičiti: »Volja je dobra, ali meso je slabo I Pa končno — prav je tako; čemu je žalil sirotico z brutalnim >ne‘ ? Čas celi vse rane, in tudi ona se izpametuje ... Kajpak, koristno je, da ostanem v njeni bližini; psihološke procese v tako nerazvitih dušicah je treba voditi, nadzorovati! Smili se mi . . .« »Komu se ne bi!« je pritrdil grof odkritosrčno. »In zato bi vas prosil dobre besede; ravno zdaj je rosebno mučno, ker ne morem do nje, ne da bl izpostavil njo in sebe nevihti.« Muzaje se sam pri sebi, je grof obljubil najiz-datnejšo pomoč. Takoj po lekciji se je napotil k Pohlinu, pograbil prvo priliko ter izrazil svoje obžalovanje, da ne vidi tudi suplenta, »tega ljubeznivega, skromnega pa tako nadarjenega moža.« ^Tolikanj se mi je omilil! Vsaka^ ura, ki jo prebijem ž njim, mi je prekratka ... Že delj časa ogibljem, kako bi ga bolj navezal nase.« Profesor je mencal in se grizel v ustnice, dočim je gost nadaljeval: »Tako izvrstnim ljuderp je treba pomoči; prvf koraki, da pride Križaj v razmere, kakršnih je vreden, so že storjeni.« Počehljal je tudi humanistovo samoljubje ter prilil olja njegovim upom. Bila sta sama v kabinetu; Pohlinovo srce se je otajalo, stvar je šla brez težave, skoraj sama od sebe. Ko je izprežala gospa Annetta pripraven hipec, da je mogla potožiti grofu svojo nadlogo med Štirimi očmi, je bilo že vse storjeno. In drugi dan, v gimnaziji, je suplent strmč sprejel profesorjeve opravičbe, češ, da ga je zapeljala nervoznost in pravzaprav sam ne vč, kako si je brusil jezik: »Vsak je katerikrat nasajen, gospod kolega; pozabiva to neprijetno reč! Saj niste več hudi, kaj ne? Prihajajte, kadar se vam zljubi, in bodite prepričani, da ste nam vsem dobrodošli; tudi grof Kiinnigsbruch bo vesel, da vas najde pri meni.« Omenil je, da misli sploh odpreti hišo nastežaj, ker je sit tišine in samote. »Poslej bomo imeli večkrat številnejšo in zabavnejšo družbo; vsak je vesel, če se more razvedriti.« Križaj je obljubil; toda razumel je poseben ton, s katerim je dejal Pohlin nazadnje: »Tak niti besedice, niti misli več o tisti neumnosti; le kaj sem sklatil, hoho! Vas da bi sumničil skritih namenov 2 Ne Ženite se, prijatelj; vi ne veste, kaj je očetovska skrb in kakšne strahove vidi . . .« (Dalje.) V petek nas je zapustila »jugoslovanska legija". Vse dobrovoljce in poveljnike, Srbe, Hrvate in Slovence ohranimo radi njih vzornega in taktnega nastopanja v najlepšem spominu. Dogodki v Prekmurju. (Došlo zakasnelo.) Radgona, 4. junija 1919. Vesti, da so se Prekmurci izjavili za priklopitev k Nemški Avstriji in da se nahajajo nemške čete na prekmurskih tleh, se potrjujejo. Roka, katero so moleli kvišku naši bratje na Ogrskem, je bila namenjena Jugoslaviji, a zgrabili so jo Nemci. Naše meje napram Prekmurju so bile iz strahu pred boljševiškimi bacili hermetično zaprte, nemške pa cel čas popolnoma odprte. S soljo, svečami, usnjem so zvabljali Prekmurce v svoje naročje, dočim smo mi besedičili o neki neznani odločitvi mirovne konference. To se danes maščuje. Madžarski boljševiki so zahtevali, da morajo domače čete odriniti na romunske meje, v Prekmurje pa pridejo madžarske. Vojaki so se odločno uprli in so stopili na stran ljudstva, ki se itak že dolgo b«Wi proti boljševikom. V tej usodni zmedi je stopil na površje advokat dr. Obal v Murski Soboti in izročil Prekmurje Nemcem v roke. Ljudstvo je obupano, kakor popotniki na potapljajoči se ladji. Te dni so komunisti zbrali svoje čete in začeli prodirati v Prekmurje. Včeraj so zasedli središče Prekmurja, Mursko Soboto. Streljanje strojnic se močno sliši semkaj v Radgono. Posamezni begunci pripovedujejo o zverskih na-silstvih in grozodejstvih, ki jih vpri-zarja rdeča garda nad našim ljudstvom v zasedenem delu Prekmurja. Boji se nadaljujejo. Če bode Prekmurje kdaj naše, bi radi vedeli ali bodo Prekmurci po tolikem trpljenju še našli kaj navdušenja za osvoboditelje? ! Celovška kotlina. Saint Germain, 22. junija. (ČTU) Svet četvorice je definitivno odločil v prašanju celovške kotline in sicer v zmislu svoječasnega predloga „Tempsa“. Yse ozemlje se bo delilo t dva pasa, v Jugoslovanski in nemško avstrijski. Jugoslovanski pas zasedejo jugoslovanske dete, nemški pas pa nemško-avstrijske. Vojaška evakuacija se ne izvrši. (Ldu) Vprašanje naših mej. 23 junija. (DunKU) ,.Manchester Guardian1' piše: Prihodnji teden se bodo mogli veliki državniki skoro nemoteno posvetiti vprašanjem juga in severovzhoda. V zadnjem času so malo mislili na Avstrijce. Splošno mnenje je, da bo Dunaj kmalu sledil, ako bo Berlin podpisal. Ostane pa še težkoča, Spominu Srečka Puncerja, stud.iur. in urednika »Jugoslov. Korotana*, padlega dne 29. aprila pri Vovbrah nad Velikovcem. Nemogoče je, uživeti se v resnico, da te ni več, Srečko! To vse je tako neverjetno in nemogoče, da človek ob tej misli zmaje z glavo in ne razume. Ali ta misel postaja trša in neizprosnejša in zdi se mi, da ji bom slednjič moral verjeti. Težko in prazno mi je takrat in razločneje čutim vso trpkost spoznanja, ki ga še ne morem obseči, občutiti v vsej silni resničnosti. Deset let, polovico življenja, najlepšo mladost sva živela kot z bratom brat; vso dobo smelih sanj in neizmerne vere, ko smo se sešli ob »Savinji". Sest nas je bilo takrat in zdaj si ti že tretji, ki si šel to neznano pot od nas. Blaženo Celje, naša presto-lica v tistih časih in življenje, pre-sanjano v opojni sladkobi Čustev in nad! Naša Savinjska dolina onih brezskrbnih dni, kako je bila vsa naša in vsa čudovita! Vojna nam je zatrla »Savinjo" in tebe, Srečko, so popeljali bajoneti iz kako poravnati nasprotujoče si zahteve Nemške Avstrije, Jugoslavije, Če hoslovaške in drug h držav. (Ldu) Ofenziva proti Madžarom. Bukarešta, 23. junija. (Dacia) Vse ententne čete v Romuniji so dobile povelje, naj bodo pripravljene na pohod. Te čete naj bi sodelovale pri ofenzivi proti Madžarski. Si bi n j, 23. junija (Dacia) Madžarska protivlada grofa Karolyja v Aradu je poslala romunski vladi spomenico, v kateri izjavlja, da soglaša z ofenzivo proti madžarski vladi svetov in prosi, naj bi se priznali njeni madžarski polki, ki se naj jim dovoli boriti na romunski strani. Praga, 23. junija. (ČTU) Včeraj je sovražnik napadal z velikimi napori zahodno od Košič, kjer se še bojujejo. Skupina Hennoque: Močni sovražni napadi med Jasovim in Sabi-novim. Po ujetnikih so dognali nove polke, kar dokazuje, da je sovražnik pomnožil svoje sile. Naše čete se junaško bojujejo. Vsem beguncem na znanje. Begunski sosvet v Ljubljani daje vsem beguncem brezplačno pojasnila v vseh begunskih zadevah, bodisi v prošnjah, bodisi v slučaju kakih pritožb itd. Kjer bo uvidel potrebo, bo begunski sosvet tudi posredoval pri oblastih in zasebnikih v prilog beguncev in to v stvareh kateregakoli značaja. V ta namen vabi begunski sosvet vse begunce brez razlike poklica, naj mu čimpreje pošljejo svoje po-pisnice, spisane po temle uzorcu : Ime in priimek družinskega glavarja, t. j. očeta, oz. matere, rojstno leto, rojstni kraj, domovinska občina, političen okraj in dežela, poklic in stalno bivališče (ulica, hiš. štev.) pred begom, dalje natančni naslov sedanjega bivališča in s čim se peča sedaj; ima v domovini kaj nepremičnega imetja ali ne, ter kedaj (mesec, dan, leto) je bil vsled vojne prisiljen bežati z doma. Tudi naj vsakdo sporoči v popisnici ali je bil vojak ali ne in če je bil morda ranjen. V slučaju, da je kak član katere družine padel v vojni, oz. če se ne ve, ali je živ ali mrtev, naj se naznani v popisnici tudi to. V tem smislu in s temi podatki naj se nato po vrsti popišejo vsi družinski člani. Vabilo begunskega sosveta velja vsem beguncem brez razlike, tudi tistim, ki se nahajajo po taboriščih, duhovnikom, uradnikom, učiteljem, upokojencem, dijakom, železničarjem, trgovcem, obrtnikom itd., kajti begunski sosvet hoče sestaviti zeznam vseh beguncev, kar mu zelo olajša delovanje pri zastopanju njih koristi, ka- teh lepih dežel v resničnost; marsikaj je ubila v tebi, a vse drugo je izčistila in utrdila. Samozavest in vera v vstajenje in svobodo sta vzrasla zatirana, v trpljenju ponosnejša. Najglobljo piškavost in revščino časa sva prečakala v barakah in bolnicah, bedna, a z vero in temnoponosnim nasmehom preko vsega. Kakor malokdo sem znal za bogastva tvoje široke duše, ti človek volje in dela, Srečko! Ob prvi zarji smo se napotili na Koroško, z Malgajem tudi ti. S silno energijo si uresničil svoje davne in najlepše sanje, ko si postal urednik ..Jugoslovanskega Korotana1' v Velikovcu. Novi, še višji načrti so vzrasli v tebi in v nas, a bodo 11 kdaj izpolnjeni brez tebe, brat, ki si bil duša in srce vsega našega stremljenja? „Vrednost življenja ne obstoji v njegovi dolgosti, ampak v tem, kako živimo, to je v njegovi vsebini. Marsikdo šteje mnogo let, pa je prav malo živel." Ta citat iz M intaignea sem našel kot motto zapuščenih »Zapiskov". Ni te več in ostala so samo še pisma, pesmi, črtice in prevodi; z mlado, a Izredno globoko in ostro zrelostjo pisani znanstveni, literarni in kor tudi direktno občevanje z njimi, ko jim bo treba kaj sporočati. Vljudno prosimo našo inteligenco, naj beguncem pri sestavljanju po-pisnic pomaga, jih bodri, da iste čimpreje vpošliejo. Najbolje bi bilo, ako bi v vsakem kraju 3 ali 4 intelegentne osebe kar same vzele v roke to popisovanje in nam poslale izdelek v skupnem zavitku na naslov: Begunski sosvet v Ljubljani, Pražakova ul. 3. Ker je zadeva velike važnosti in nujna, kajti gre za enotno ureditev pomoči beguncem v vseh ozirih, prosimo ponovno, naj se vsi begunci točno, in čim najhitreje odzovejo našemu vabilu. Odzvati se je le pismeno. Begunski sosvet v Ljubljani. Politični pregled. p Bosansko komunistično glasilo. V Sarajevu je začel izhajati komunistični list »Glas Siobode«. p Protesti Bosne in Hercegovine. Sarajevo, 23 junija. Iz vseh večjih krajev Bosne in Hercegovine prihajajo poročila o protestnih shodih povodom vesti o sklepih mirovne konn ference. Ljudstvo izjavlja, da je pripravljeno žrtvovati vse za osvoboditev zadnjega dela naše zemlje. (Ldu) P Jugoslovani zapustili Temeš-var. (DunKU. Zakasnelo.) Romunski dopisni urad „Dacia" poroča, da so Srbi jeli izpraznjevati Temešvar. Blagajno Narodne banke in opravo javnih poslopij so odnesle s seboj. (Ldu) p Občinske volitve na Nižje Avstrijskem. Izid občinskih volitev na Nižje Avstrijskem še ni popolnoma znam. Socijalni demokrati so dosegli lepe uspehe proti združenim meščanskim strankam, krščanskim socijalcem in naprednim nacijonalcem. Čehoslo-vaki so priborili lepo zmage: 1 je zmagal v Atzgfrsdorfu, 1 v Oberlaa in 1 v Vdsendorfu. V Rotneusiedlu je bilo izvoljenih 5 čehoslovakov in 5 Nemcev. (Ldu) p Dnevi ruskega boljševizma. Glasom »Nieuvve Rotterdamsche Cou-rant« poroča »Daily Mail« iz Helsing-forsa: Trockij je na zborovanju osrednjega sovjeta v Moskvi imel govor, v keterem je izjavil, da je vojaški položaj boljševikov kar najslabši, in sicer ne samo radi ogrožanja Petrograda, marveč tudi radi porazov v južni Rusiji. Ako bo boljševizem imel Še več takih porazov, mu ne bo več mogoče kriti potrebo železa, premoga in žita. (Ldu) Pokrajinske vesti. kr Jesenice. Zakaj niso bili drž. penzijomsti deležni enkratnega nabavnega prispevka za maj 1919, kakor je bilo to do sedaj običajno? Kako naj živi pensijonist, kateri ima štiri otroke in ženo z mesečno penzijo 122 kron z vsemi dokladami vred? politični članki in osnutki in par esejev. Vse še neizpovedano bogastvo pa si vzel seboj in se zdaj sam opajaš ž njim. Kakor da te vidim v novem domu z lahkim in mirnim usmevom, ki ga ne more premotiti noben trpek spomin, nobena naporna misel več. V Korotanu, ki ga je osvobodila najplemenitejša kri, tam ob vaški cerkvici vovberški je tvoj grob, Srečko! Vaščani so ga okrasili z zelenjem in rožami in siv križ postavili nanj. Pod planinami, katerih zasneženi vrhovi so meja tvoje domovine, sredi v solncu šumečih polj počivaš. Mnogo jih žaluje nad grobom in tudi mi, kar nas je še, žalujemo za teboj, kot za svojo izgubljeno lepo mladostjo, ki je s teboj odšla in se ne vrne; od tebe je bila bogata in s teboj je sklonila glavo kakor v malodušnosti in onemoglosti. Globoko vase smo shranili spomin nate, iskren in prisrčen. V srcih smo mu postavili oltarje in v njih boš živel dalje vso našo bodočnost. Pozdravi nam Videmška, Vasleta, Malgaja, ti naš naj dražji, naš najboljši Srečko! Franjo Roš. Je morda kaka izvanredna podpra za penzijoniste za pričakovati? kr Tržič. Korupcija ir. pro-tekcija, Pretekli teden se je pripetil v TižiČu dogodek, ki je preznačilen za naše javno življenje in ves naš mladi državni aparat. Iz dogodka, ki je sicer malenkosten, se vidi, kako si predstavljajo gotovi gospodje urejeno našo državo, kako se bo ustvarjal red in delila pravica. Mi, ki imamo tu sami | kup Nemcev in nemčurjev, smo naj- f bolj občutili avstrijsko korupcijo in f protekcijo in nas tudi najbolj boli, da ima mlada naša država dovolj prostora j in tudi visokih mest za ljudi, ki so živeli in bogateli pod črno žoltim sistemom. Pod avstrijsko protekcijo so taki ljudje prilezli iz neznatne malenkosti -do visokih mest, se klanjali v prahu vladarju in dvoru, samo da so . zase in za svoje uživali vse dobrote in bili deležni vseh odlikovanj, ki jih je ranjka Avstrija naklanjala le naj-zvestejšim. Narod so taki ljudje poznali le takrat, kadar so ga potrebovali. Ujedtnjenje našega troimenega naroda jim je bila deveta briga. — Kvrupcijo in protekcijo, od katere so v Avstriji živeli in bogateli, so nam v škodo vsega ljudstva prenesli v našo upraao in hočejo biti še nadalje pa-rasiti na našem narodnem telesu. Ne gre za osebe, gre za stvar, za pravico, ki naj vlada povsod. — Pretekli teden je prišel v Tržič k štacijskemu po1 veljstvu g. Pogačnik ml. in zahteval pojasnila, zakaj se rekvirirajo vprežni konji njegovega gospoda oče'a, ki le posestnik na P. (za časa ofenzive na Koroškem so morali vsi posestnik' kranjskega in radovljiškega okraja v£" f žiti tovor za vojaštvom). Gospo j1 | A niati ~ inlmU-r 8e ne moreruo stri- ne skrbe £ -Vuk?'® »S1?« smo prosili za otroški vrtpp dolgo Letošnjo šolslo ffio KS ^ novembra lanskega leta SJt £ e,° Prvega septembra pričnefo politiSce* poučevalo pa se je komaj od srede januarja do začetka majnika. Sedaj ,e vse polno vojaštva v šoli. Šola je popolnoma oropana, oprava poškodovana, deloma pokradena, Škode nad 50.000 K. Vrhutega je še na šoli dolga 5 000 KI Kaj naj rečemo k vsemu mm pjačevajj bodemo, ca posta-mo Črni preden poravnamo to škodo 1 azadnje se moramo vprašati — za-a31' ko pa nihče ne skrbi za pouk. V.e®u nam je šola, akonebo pouka? “v1 res v celem mestu nikjer drugod j'Pro8t°ra za vojake, kakor ravno v jZanimivo bi bilo zvedeti, kdo ma izmed ..merodajnih" tak srd na u*o, da ne privošči mladini nobene ^goje n naobrazbe! Kakšna pa bo ,na' ako bo tako rasla brez Šiiia« P,,ne* Pfej smo morali posedal n otroke v nemško šolo — **aaJ pa sploh nobene ni. Mislimo pa, da imamo pravico zahtevati pouki Mesto — a brez šole! Opozarjamo višji šolski svet v Ljubljani na naše razmere in ga prosimo, da čimpreje ukrene kar treba. Mladina mora v šolo! Več Pliberčanov! Seja občinskega sveta ljubljanskega. Črtanje generala Boroevlča iz častnega meščanstva. Včeraj ob 5. popoldne je imel ljubljanski občinski svet svojo redno sejo. Po končanih formalnostih so bili sprejeti 1. predlog glede proračunskega provizorija za mesec julij 1019, ker proračun «še ni dotiskan in bi s 30. junijem nastopilo ex listanje; 2. sprejeta je bila prošnja Trboveljske družbe glede nakupa dveh stavbnih parcel na bivšem vojaškem oskrbovališču; 3. dalje prošnja Ljubljanskega športnega kljuba glede nakupa parcele ob Ljubljanici, kjer stoji sedaj čolnarna. Nato je začel občinski svet razpravljati o poročilu personalno-pravnega odseka glede izbrisa generala Boroeviča iz imenika častnih meščanov ljubljanskih. Obč. svetovalec Rasto Pustoslemšek je kratko utemeljeval predlog, kakor sledi: Občinski svet je izvolil v svoji seji dne 5. avgusta 1915. Takratnega poveljnika soške armade generala Svetozara Boroeviča za častnega meščana. Pri tem so bili pač merodajni oportunitetni razlogi. V dobi, ko ni bil noben narodno zavedni Slovenec varen pred ovaduhi, biriči in rablji, se Je hotelo pridobiti naklonjenost moža, o katerem se je vedelo, da ima glavno besedo kot poveljnik vojske na našem ozemlju. V koiiko se je ta namen z onim ukrepom dosegel, se da objektivno težko dognati. Motivi, ki so svoječasno napotili občinski svet, da je izbral sigurno s težkim srcem Boroeviča za častnega občana, so bili gotovo plemeniti, saj jih je narekovala skrb za ogroženo bodočnost Ljubljane, skrb za številne one elemente v našem mestu, ki so bili na sumu protldržavnega mišljenja in čustvovanja in nad katerimi je neprestano visel Damoklejev meč pro-gona In obsodbe. Ti motivi so odpadli, čim se je tazširil kavdinski jarem, pod katerega smo čisto škripaje z zobmi, morali uklanjati svoj tilnik. Zasijala je nam svoboda. Avstrije, ki je nas z bičem, z vislicami in s svinčenkami silila, da smo ji proti svojenm-boljšemu prepričanju služili in robovali, ni več in ž njo ,so izginili s površja tudi njeni generali, ki so preje s krvavim mečem krotili zarobljene narode ter j''m z rabeljsko vrvico vcepljali poslušnost in pokorščino. Moč Avstrije in njenih generalov spada sedaj preteklosti Treba je sedaj izbrisati tudi zadnje spomine nanje! Zato predlagam v imenu personalno pravnega odseka: Slavni občinski svet skleni, da se bivšega generala avstro-ogrske vojske Svetozara Boroeviča črta jz imenika častnih meščanov ljubljanskih. Predlog je bii sprejet. Socijalno kratični klub se je glasovanja Pri tem so se čule raz seskih V sociia,no demokratičnih občin-Sicer«t0va,cev Ironične opazke: orav nrEli Č° *mošoče Boroevič še r ,ŽuPan dr- Ivan Tavčar SShl* ”WaCal: »Tudi takrat ni bilo IzvzeS sog°RVa0rnika proti imenovanju I demokratje,* 0 *05P°1ie socijalni elit risu l'la zakIiučena, čim je obč. svet rešil in sprejel še ostale točke dnevnega reda. Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. Dnevne vesti. dn Okrajni šolski komisarijat v Velikovcu poživlja vse učitelje-begunce, da takoj nastopijo svojo službo. Vzrok morebitne zakasnitve nastopa naj brzojavno javijo. dn Nemško človekoljubje, Dovolim si v prilogi doposlati vam pismo iz Gradca, kot prispevek, ko se v Ljubljani osmelijo pisati blazne čianke „za kuliuro in človekoljubje". Bit sem v Gradcu član tega društva iz mate-rijelnih ozirov in dasi nisem od me seca oktobra 1918 ničesar potreboval, so vendar smatrali za potrebo v mesecu aprilu 1919, ko so me že davno videli v Mariboru, pokazati mi svojo onemoglo gnev. Vodje so znani zagrizeni Tevtoni, ki razumejo imenitno, držati se molzne kravice in nečuveno zlorabljajo zaupanje uradništva. Trajalo bo komaj dolgo! -Dotično pismo Be-amten-Wiftschafts-Verbanda in Graz, dne 16. aprila 1919, štev. 458/19 poziva vse člane uradnike, ki niso nemške narodnosti, da izstopijo iz društva, ker bi jih sicer izključili. Tako delajo Nemci v čisto stanovsko gospodarskih društvih, mi Slovenci pa bi ne smeli niti sami sebe varovati radi domišljenega človekoljubja. dn Slov. planinsko društvo naznanja, da se Kamniška koča na Kamniškem sedlu v nedeljo 29. junija otvori. Oskrbovana bode s pijačo in jedili. dn Vodstvo Dramskega gledališča prosi vsa dramatična društva, čitalnice in privatne osebe, ki imajo izposojene igrokaze, librete, vloge, knjige itd. od Dramatičnega društva v Ljubljani,- da jih nemuooma vrnejo in pošljejo v Dramsko gledališče. dn Telesni zdravnik Franca Jožefa umrl. Dunaj 23. junija. Na Šemerniku je ponoči od sobote na nedeljo umrl generalštabni zdravnik in telesni zdravnik Franca Jožefa dvorni svetnik Kerzl v starosti 78 let. (Ldu.) dn Državna posredovalnica za delo podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 15. junija do 21. junija 1919 je iskalo delo 211 moških in 72 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 216 moških in 60 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 161. Delo je na razpolago: rudarjem (900), slnžkinjam in kuharicam (142), težakom, hlapcem (125), pom. delavkam v pletilni šoli, polj. in vinog. delavcem in delavkam, cest. delavcem, gozd. delavcem, tesarjem, zidarjem, mizarjem, žagarjem, krojačem Šiviljam, usnarjem, kleparjem, kovačem, kurjačem, slikarjem, pleskarjem, pis. močem itd. dn Begunec krepak, neoženjen po poklicu tesar, prosi za službo gozdarja paznika ali kaj sličnega. Natančnosti se poizvedo pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani. dn Vozni red na progi Maribor—Ljutomer. Da se vzpostavijo boljše poine zveze med Ljutopierom pa tudi ostalo Slovenijo in Hrvaško se vpelje na progi Maribor—Ljutomer z dnem 25. junija tretji mešani vlak, ki odhaja iz Maribora glavni kol. ob 10 38 in prihaja v Radgono ob 1314, v Ljutomer ob 15-26; v obratni smeri pa iz Ljutomera ob 11 01, iz Radgone ob 13 16 in prihaja v Maribor glavni kol. ob 16 08 uri. — Proti Ljutomeru posredujejo direktno zUfczo vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 4 43 in 10-41, iz Zagreba ob 8 59, iz Celovca ob 520. Iz Ljutomera prihajajo vlaki z direktno zvezo v Ljubljano ob 14-51 in 20 54 (odhod iz Ljutomera ob 6 22 odnosnn 1101), v Zagreb ob 15-38 (odhod iz Ljutomera ob 6 32), v Celovec ob 19 23 (odhod iz Ljutomera ob 1101). dn Srčne pozdrave s Koroške pošiljamo vsem prijateljam in čita teljem Jugoslavije borilci IV. voda I. stotnije, I. baona Ljub'janskega pešpolka: Havliček Alojzij, Ljubljana; Sirbič Anton, Moravče; Skubic Franc, Brezovica; Tscherne Gsutav, Ljubljana; Hočevar Martin, Vfnverh; Hegiar Josip, Dobrepolje; Babnik Albin, Ljubljana; bule Karol Ljubljana; Brulc Martin, Kranovo; Zontar Jakob, S frer Franc, Škofja Loka; Molka Avgust, Litija; Pirc Jožef, Sv. Duh Krško; Stegne Mhael, Vinice; Kortnik Ivan, Kamnik; Janc Josip, Zalog; Nilek Josip, Ad-lešiče; Novak Ignac, Dobropolje; Rakove Anton, Not. Gorice; Z bert Janez, Krško; Sever Anton, Ježica. — Zaplenjeno I Ljubljanske vesti. 1 Vidov dan v Ljubljani. Na sestanku gospej, gospodičen in gospodov, ki bodo vodili in izvrševali prodajo' cvetlic in spominskih znakov na korist invalidov, se je sklenilo, da se bo prodajalo v soboto 28. in v nedeljo, 29. t. m. Na čelo te dobrodelne akcije so poleg dam, ki imajo v prirejanju cvetličnih dni že veliko spretnost, stopili slušatelji naše tehnike v zvezi z abilurijenti tukajšnjih srednjih šol. Sestanek požrtvovalnih gdč. prodajalk in gg. spremljevalcev je v soboto, 28. t. m., ob 8. zjutraj v magistratni dvorani, kjer bo obenem blagajna in skladišče cvetlic in znakov. Želeti je, da se priglasi še več gospodov in gospodičen, ker je raztegniti prodajo tudi na Spodnjo Šiško in ljubljanske predkraje. V petek, 27. t. m,, ob 7. zvečer se vrši pred Mestnim domom sestanek vseh ljubljanskih prosvetnih društev, kolikor možno v krojih in z zastavami. Ljubljanski gasilci in določeni člani društev bodo poslovali kot radovoljni reditelji. Pred domom se postavi govorniški oder, na katerem bo imel svečanostno besedo gosp. vseučiliški profesor dr. Fr Ilešič. Pevska društva zapojo pod vodstvom g. ravnatelja Mat. Hubada pred govorom in po govoru primerni himni. Na Vidov dan, v soboto, dopoldne se Vršita službi božji v škofijski stolni in v pravoslavni cerkvi. Zvečer se vrši v dramskem gledališču slavnostna predstava Fr. Ks. Meškove diame „Na smrt obsojeni?" V nedeljo, 29. t. m., popoldne se priredi v opernem gledališču srbskim vojakom brezplačna predstava. 1 Prošnja na starejše dijake srednjošolce! V proslavo Vidovega dne, v soboto 28. t m. uprizori dramsko gledišče Meškovo tridejanko „Na smrt obsojeni?" Ker se rabi tu mnogo oseb, osobito pevcev, naprošamo vse dijake, ki so pripravljeni pomagati pri tej prireditvi, da pridejo v sredo dne 25. t. m ob 16 uri pred dramsko gledišče, kjer dobe natančnejša navodila. 1 Amnestija. Vsled ukaza pre-stolonasi. Aleksandra z dne 5. junija 1919 o amnestiji se je pri deželnem sodišču v Ljubljani izpustilo že dne 18. junija 1919 iz zapora osem oseb, katerim se je ostanek kazni milostnim potom odpustil. Glede vseh drugih, ki kazni še niso nastopili, bo sodišče sklepalo v najkrajšem času Njih število bo previdoma precej visoko. Okolnost, da je med zaprtimi pomilo-ščenih samo osem oseb, je pripisovati dejstvu, da se obsojenci že riad tri mesece niso vabili k nastopu kaz ni, ker se je pričakovalo amnestije. Opozarja pa se na okolnost, da nikakor niso odpuščehe milostnim potom kazni vsem obsojencem, ker so gotova kaznjiva dejanja (namreč ena zoper varnost lastnine, izvršena po železniških ali poštnih uslužbenejh na predmetih, ki so izročeni železnici ali pošti za prevoz ali pošlljatev) vobče izvzeta iz amnestije. Prav tako pa se je kazen odpustila le takim osebam, ki niso obsojene na več kot 6 mesečno kazen > na prostosti ali na več kot 5000 K denarne kazni, ali na katerokoli denarno kazen, razen gori oznamenjene zaporne kazni, to pa le tedaj, ako obsojenci pred zadevno obsodbo še niso bili nikdaT kaznovani zaradi hudodelstva ali pa zaradi kaznjivega dejanja iz koristoljubja — (tatvina, goljufija, poneverba, draženje, veriženje itd.) Vsi oni, kateri so bili že radi takih kaznjivih dejanj obsojeni, ali pri katerih prisojena kazen presega gori oznamenjeno izmero, bodo morali po zmislu danih navodil kazni čimpreje nastopiti, ker jim kazni raVno niso odpuščene. 1 Za umetnost. Deželna vladaje kupila od slikarja Henrika Smrekarja akvarelno sliko »deveta dežela1' Slika se Izroči poverjeništvu za socijalno skrb za olepšavo uradnih prostorov. Društvu ..Slovenskih upodabljajcčih umetnikov v Ljubljani" se obljubi nakup nekaj umotvorov iz slovenskega oddelka pariške jugoslovanske razstave, bo se umotvori povrnejo v Ljubljano. 1 Spekulacije s poštnimi znamkami. Ne samo filatelisti, zbiratelji poštnih znamk raznih držav, tudi drugi so se vrgli na nanipovanje poštnih znamk v prepričanju in radi, da je v znamkah denar najbolje investiran. Došleči iz Pariza pripovedujejo, da plačujejo pariški filatelisti jugoslovanske znamke v polni frankovski vrednosti. 1 Shod zaradi stanovanjskega vprašanja v Ljubljani se vrši v Četrtek dne 26. junija 1019 ob pol 20 uri. Okolnost, da se nahaja tu nad 300 družin nastavljencev državnih, deželnih in drugih automnih uradov, ki ne morejo naj i primernih stanovanj, je dala zaupnikom teh strank povod, da se začne smotrena akcija v prid teh družin. Predpriprave so končane, in akcijski odbor sklicuje v informativne svrhe gori rečeni shod. 1 1. splošno društvo jugoslov. vpokojencev v Ljubljani vabi svoje Člane, da glasom društv. pravil § 9. poravnajo mesečne prispevke odnosno pridejo po članske izkaznice v Novo ul. 5. do 3. julija 1919, da bodo društvene zadeve v redu., Ob enem prosimo za na shodu določeni tačni prispevek k stroškom deputacije za v Beograd. 1 Pododbor Udruženja Glumača, Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je v svoji seji z dne 15. junija enoglasno sklenil in odposlal udanostno brzojavko Njegovemu kraljevemu Veličanstvu kot protektorju Udruženja, na katero je Pododbor sprejeli sledečo brzojavko: Primio sam sa zadvoljstvom pozdrav pozorišnih umetnika iz Liubljane in želim Udru-ženju njihovem najlijepši uspeh Kabinet Njegovog veličanstva kralja. Službeno — Aleksander. 1 Društvo inženjerjev v Ljubljani vabi svoje člane na prijateljski večer v Narodni dom v četrtek 26. t. m. Razgovor o izletu v Trbovlje in drugih društvenih radevah. 1 Društvo državnih uslužbecev kraljestva SHS za slovensko ozemlje 'tna odborovo sejo '26. t. m. ob 20. uri v običajnem lokalu, Polnoštevilno! Odbor. I Nevarno streljanje, Ljubljanska okolica je pred nepridipravi še ob belem dnevu nevarna. Nespametniki venomer streljajo. Tako sta bila 22 t m. popoldne dva gospoda na cesti St. Vid—Ljubljana, v veliki nevarnosti, ker je naenkrat pribrnela par korakov zadaj krogla iz manliherke. Strel je prišel iz smeri železniške proge Dravije—šotori za zrakoplove. Čas je, da policija temeljito pobere orožje vsemu civilnemu prebivalstvu. Brez pardona! 1 Veseli Domžalčan. Neki veseli Domžalčan v hotelu je nočeval, v veselju je plaval z lahkoživo deklico, Pustavrh Anico. Ko veselja je konec bi 6, ukrade mu Anica kronic petstb. To Vam, veseljaki v eksempel povem! 1 Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8, do 14. junija 1919. — Novorojencev 12, umrlih 31. od umrlih je domačinov 16, tujcev 15. Umrli so: za Škrlatico 1, za jetiko 3 (2 tujca), vsled samoumora 1, za različnimi boleznimi 26. Za nalezljivimi bo!eznimi so oboleli, in sicer: za osepnicami 1 (tujec) za Škrlatico 1 (domačin) za, tifusom 1 (tujec) za vratico 2. Aventura v temnih javorniških gozdovih. Boj za manufakturno blago. (Izpred ljubljanske porote.) * Cerkničani: Samski posestnik Anton Bavdek in fantje Jože Mramor (Brinarjev), France Kebe (Šte fetov), Jože'Brani sel j (Sežonov), Leopold Kos (Farbarjev), Jože Kranjc (Kržičev) ter posestnika žena Ana Kebč roj. Turk (Štefetovka) so zasedli včeraj dopoldne obtožno klop ljubljanske porote in so se morali zagovarjati zaradi zločina, ropa oziroma Ana Kebe sokrivde ropa in Anton Bavdek še zaradi goljufije in tatvine. Obtožnica navaja, da so Anton Bavdek, Jože Mramor, France Kebe, Jože Braniselj, Leopold Kos in Jože Kranjc dne 5. aprila t l. dopoldne v gozdu Javorniku ob demarkacijski črti odvzeli s silo tihotapcem Tereziji Mervič, Frančiški Ivančič, Francetu Merviču in Martinu Komovcu manufakturno blago v skupni vrednosti 7697 kron. Anton Bavdek pa je za časa poloma soške armade si prilastil dragocene vojaške predmete: 1 daljno-mer, 1 sedlo, jermenje za vprego, 1 bicikelj, 1 telefonski, 2 patruljna aparata, žico, gumijevo cev za avto, v vrednosti 1781 kron in si prisvojil še par »voličkov" za 500 kron. Dejanski stan. Obdolžena Ana Kebe bi bila dobila rada nekaj manufakturnega blaga, katerega so nosili tihotapci preko demarkacijske črte po skrivnih gozdnih potih, toda ker ga ni hotela kupiti, je pregovorila omenjene fante, da naj gredo v gozd na demarkacijsko črto, ondi odvzamejo blago prenašalcem ler je prlneso v samotno hišo Bavdekovo. Kebetovka je izvolila Bavdka za poveljnika, ker je „fest in velik fant". Dalje jim je svetovala, da se oblečejo v vojaško obleko, oborože in v imenu „Narodne vlade" zahtevajo legitimacije od prenašalcev, katerim se naj odvzame robo, jih brcne v r .. in nazaj zapodi. Po dovršenih dogovorih in pomenkih so se fantje zvečer dne 4. aprila sešli v samotni hiši Bavdkovi, se oblekli v vojaške uniforme, se oborožili s 3 karabinkami, eno puško in dvema samokresoma. Bavdek kot poveljnik je imel še bajonet, porlepč in odznake narednika. Za »feldvebdna" ga je imenovala Kebetovka. Po noči so odšli v javorniški gard nad Dolenjo vasjo, tam so v bližini demarkacijske črte polegli ob potu ter čakali na tihotapce. Napad ? Člani nove »Narodne straže" so čakali ves naslednji dan v gozdu. Okoli 9 ure zvečer dne 5 aprila t. 1. so prišli po gozdnem potu od demarkacijske črte Fiance in Terezija Mervič iz Primorske,, Frančiška Ivančič in Martin Komo v c iz Postojne s polnimi nahrbtniki manufakturnega blaga ter so omenjeni odvzeli in sicer Francetu in Tereziji Mervič iz Sesljana pri Devinu 518 m za 4197 kron manufakturnega ženskega blaga, kupljenega v Trstu, dalje gostilničarjevi hčeri iz Ravberkomande pri Postojni Frančiški Ivančič blaga za 3500 kron. Tiste kritične dni se je zbralo na Ravberkotnandi pri Postojni okoli petnajst tihotapcev in verižnikov manufakturnega blaga, katere je skušal vodja tihotapcev Martin Ko mo ve c, konjaški pomočnik iz Postojne, prepeljati pteko demarkacijske črte po javorniških temnih gozdovih v Cerknico. Italijanske patrulje pa so zalo-tfle to družbo, jih vjele le omenjenim štirim se je posrečilo uteči čez črto: Šli so po gozdu. Nasproti pa so jim prišli mladi ljudje s puškami, v slab1 vojaški uniformi. Kot bi bili iz zemlje vzrasli, so stopili obe roženi roparji pred prenašalce s pripravljenimi puškami, kakor izjavljajo priče v svojih zapisnikih. »Kdo je? — Legitimacije!" Tihotapci so jim pokazali italijanske dokumente, katere so pa zavrnili. . »Ne Jugoslovanske legitimacije I" — Na „ukaz narodne vlade" je blago oddati 1" — Verižniki so se branili. Terezija Meivič se je ustrašila, France Mervič in Martin Komovc sta se nekaj časa branila, a pozneje so se udali. Blago so mladeniči pobrali in trije izmed njih so odvedli tihotapce med »skalovje" po izpovedbi Franceta Mer v;ča. Tihotapci, kjer se je v bližini čulo govorjenje italijanskih straž, so nekaj časa žedeli na onem »grozno romantičnem kraju", a so se pozneje odločili, da krenejo preti Cerknici in tam zadevo prijavijo orožništvu. Res, došli so na orožniško postajo v Dolenjo vas in stvar ovadili. Orožniki so takoj izsledil* prave krivce, jih aretirali odnosno so se nekateri sami prijavili ter izročili preiskovalnemu sodišču v Cerknici. Zagovor obtožencev. Sprva lahen, tih, neodločen zagovor se je od momenta do momenta stopnjeval v živahnih odgovorih in nastopih. Mehko cerkniško narečje je zvenelo iz ust obdolžence/ v samozavest, da so ravnali v nezlobnem namenu pod vtisom vesti in časopisne notice, ki se je po bliskovito raznesla po Cerknici, da se zapleni vse blago raznim delamržnim in tihotapskim elementom , pod vplivom in sugestijo onega velikega momenta izza razsula soške armade in pogina monarhije, ko so vzeli v roke oblast tudi razni veljaki sami za se v Cerknici in na Rakeku, kateri niso ravno v najbolj idealnem smislu pojmovali našega narodnega osvobojenja in so si potom »Narodnih straž, dovolili marsikaj v splošni zmešnjavi. Zagovorniška tribuna: 1) Dr. j Vladimir Pegan zagovarja Antona Bavdka in Jožeta Kranjca, 2) dr. Jos. Lavrenčič — Jožeta Mramorja, 3) dr. Jos. Tominšek — Franceta in Ano Kehč 4) dr. Jos. Furlan — Jožeta Braniselj, 5) dr. Sniolč — Leopolda Kosa. Predsednik porote, dr. Fran R e -gally, podpredsednik deželnega sodišča, stavi obtožencem vprašanje: »Ali ste krivi?" Vsi mu zaporedoma, stopnjevalno enoglasno odgovariajo: »Ne!... Ne!... Ne!... Nel... Nel... Nel... Nel..." Obtoženec Anten Bavdek zanika dejanje in obš.rno opisuje pa-trulovanje v javorniškem gozdu. Predsednik: »Ali ste bili vojak?* Obtoženec: „Bil.“ Predsednik: »Kje ste služili ?" , Obtoženec: »Bil sem vjet, 25 mesecev v ruskem vjetništvu, deial sem na železnici in po cestah." Predsednik: »Ali ste se mogoče tam navžili drugih stvari, drugih misli? Ali ste prišli z ruskimi preku cuhi v stik?" Obtoženec: »Niči" Dalje pravi obtoženec, da ga je na to nagovor la Ana Kebč, ker je brala v »Slovencu", da se lahko zapleni verižnikom blago. Imenovala ga je kar za »feldvebla" in rnu rekla, naj si »Šterne' prišije na bluzo. — Bavdek, kakor tudi vsi ostali obtoženci so bili za časa razsula Avstro - Ogrske v službi »Narodne straže". Enako se zagovarjajo vsi ostali obtoženci, povdarjajoč, da so bili prepričani, da se sme, ker je bilo splošno ljudsko ogorčenje nad ravnanjem tihotapcev, ki so za drag denar prodajali blago, katerega je takrat zelo pomanjkovalo. Pod vtisom novice »zoper ve-rlžnike.“ Dne 3. aprila 1.1. je bila v listih, tudi v »Slovencu" notica pod naslovom »neopravičeno trgovanje in verlženje." Obtožena Ana Kebč je brala v »Slovencu" to notico. Sedaj se zagovarja za svojo organizacijo proti tihotapcem. Ana Kebč,. mala, dobra ženica-revica omenja; »Tako-le je bi!61... Toliko časa je bila vojskaI Raztrgalo se je vsel... Draginja je velika 1... Rada bi bila šla v Trst, a Ital jani na Rakeku nas niso pustili 1. .. Jezilo nas je, ko so se »babe" tam čez bahale, da imajo pri Italijanih vse, kefeta.. . blaga ... Me smo bile vse jezne 1... Pa je bilo v »Slovencu" pisano, da se sme vse to blago zapleniti vsem takim delamržnežem, tem »babam". In mislila sem si, pa bomo šli! Dokazano postopanje: Priči Marija Kranjec in Braniselj ne izpoveste ničesar bistvenega. Nato začne predsednik čitati zaprisežne izjave tihotapcev in verižnikov katerih izpovedi so bile protokolarično zabeležene pri okrajni sodniji v Cerknici France Mervič finančne straže nadpreglednik v p. iz Sesljana izjavlja, da bi blago proda! za 7000 kron. [France Mervič označa mladeniče za »boljševiško roparsko bando I" Tudi Frančiška Ivančič, ki je poznala tihotapka, izjavlja, da bi za 8500 kros kupljeno blago prav lahko prodala za 7000 kron. Po zaključenju dokazanega postopanja in formulaciji vprašanj na porotnike so se pričeli plaidojerji., Državni pravdnik dr. Modic zastopa obtožbo in govori v smislu obtožnice 2 a obsodbo. Zagovorništvo: dr. Vladimir Pegan, dr. Josip Lavrenčič, dr. Josip Tominšek, dr. Smolč in dr. Josip Furlan, nastopa v temperamentnih in krepkih zagovorih za popolno oprostitev. Zagovorniki so poudarjali razmere in vzdušje, v katerem so izvršili obtoženci dejanje, njih doslej neoporečno mladost, vpliv vojne na njih moralni čut, da se niso zavedali da-lekosežnosti dejanja, in poudarjali tudi okolnost, da ima država od tihotapskih verižnikov veliko škodo. Padle so ostre kritike proti brezčutnemu verižništvu! Omenjalo se je tudi, da bi se moralo blago že v Cerknici na merodajnem uies*u takoj zapleniti, čim so tihorapci soduo izjavili, da bi imeli t*1*0 velike dobičke, ker veriženje Je tudi kaznjivo. Po reasumčju predsednika so porotniki odgovorili na ll stavljenih vprašanj sledeče: 1- ghde krivde ropa pri prvih šestih obtožencih enoglasno ,,n«“; 2. glede sokrivde na ropu pri Ant Kebe 9 „ne", 3 »da",, 4, zanikali so tudi vprašanje glede Bavdkove krivde tatvine in goljufije. Na podlagi gorenjega krivdo-reka je sodni dvor vsem obtožencem izrekel oprostilno razsodbo glede vsako kri> de in kazni. Obtoženci s« bili takoj izpuščeni iz tukajšnjih preiskovalnih zaporov. Narodno gledišče. Dramsko gledišče: 25. junija, sreda »Bajka o volku". Abon. A 6«. 2*. junija, četrtek popoldne dijaška predstava : Listnica »Neizprosni stražnik". Izven abonma. 27. junija zaprto. 28 junija, sobota »Na smrt obsojeni": Abon C 68 (Vidov dan.) 29. junija, nedelja „Na smrt obsojeni". Abon. B 68. Operno gledišče: 25 junija, greda »Žongler". Abon. B s/a*. 26. junija, četrtek »Evgenij Onjegin". liven abon. , 27. junija, petek zaprto. 2S. junija/ sobota „Mme Butterfli". Abon. B 2/67. 29. junija, nedelja popoldne »Mamzell Nitouche (vojaška predstava za srbsko posadko). 29. junija, nedelja zvečer ,;ZongIer". Abon. C 3/69. Iz gLd.liške pisarne. Ker je gospodična Thalerjeva obolela in jo muči hud kašeij, se ne vprizori v sredo t. j. 25 t. m. predstava „Mme Butterfli", kakor je bilo napovedano, temveč predstava »Žongler" za abon. B 3/69. Kulturni pregled. ki Za enoten književni jezik. Društvo hrvatskih književnikov je imelo 7. t. m. v Zagrebu svojo glav to letno skupščino, na kateri je predsednik društva dr. Nikola Audrič govoril za enoten književni jezik. Prevzame naj se ekavština za književni jezik, Srbi naj prevzamejo latinico, katoliška cerkev naj se nacijonalizira. ki Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon“ razpisuje tri nagrade v zneskih po 500, 300 in 200 kron za tri najboljše izvirne, še neobjavljene zbore, na besedila domačih pesnikov Komponirani morajo biti v modernem duhu, a ne v pretežkem slogu. Društvo 00 nagrajene skladbe dogrvorno s skladatelji izdalo in si pridrži pravico Pfvega izvajanja. Nagrade bo prisodila en niessc po razpisanem roku posebna strokovnjaška juiy. Skladbe naj se pojejo najpozneje do 30. junija 1919 "a naslov: .Pevsko društvo Ljubljanski £von v Ljubljani,1 z imeni skladateljev v Položenih zaprtih kuvertah. Svetuje Se. da ne pošiljajo skladatelji skladb v rokopisu temveč v prepisu. Gospodu Mirku Korenčanu na Vrhniki. Naznanil sem že včeraj na kratko, sem zadevo zoper Vas oddal svojemu pravnemu zastopniku, ker ate nje neopravičeno napadli v ..Slov. Ker ste pa isto poslano pri-bčiii tudi še v čerajšnjem »Slovencu11, ani takoj odgovorim, da ne mislite, da imam res maslo na glavi. Dne 20. 1 m- je priobčila »Jugoslavija11 pod rubriko »Gospodarstvo11 poročilo z Gorenjskega, da je znani vrhniški bogataš K č-n kupil pri Lescah bivšo bav°eVra/pn0i.ter^ed3iiazProdaia opeko, ker hi U h “* da ie škoda stavbe, varen V i.f l P°.rablt<. qko je pivo- drupo n Preve^* za kako drugo podjetje, ker je v bližini dež. elektrarna m električne moči v izo-ju m da bi 'se ii samopašnih na-P°samezn'ka ne smelo pri nas in vali industrije, ker je to državi ln "arodu škodljivo, suro - to Popolnoma upravičeno in na .kritiko g. Mirku Korenčanu Vrhniki ni dala žilica miru. Čutil se Je tako prizadetega, da je udaril z ‘oparjem po meni. Pišete, da se Vam zdi najbolj neumestno, da Vam očita zgoraj omenjeno »Jugoslavija11, katere odgovorni urednik sem napra-v'l ..briljantno, a obenem zelo nesramno kupčiio z bivšim deželnim glavarjem dr. Šušteršičem; katere kup- čije bi ne bil napravil g. Korenčan in noben pošten Jugoslovan11. Da sem zamenjal svojo bivšo Hribarjevo tiskarno z Zadruž 10 na Starem trgu je že toliko pojasnjeno v javnosti, da vsak, kdor nima hudobnega namena, ve, da to ni bila niti nesramna, niti nepoštena kupčija. Zamenjal sem tiskarno po večdnevnem, da večtedenskem obotavljanju. Informiral sem sproti veljavne može prizadetih političnih strank Narodno-napredne in dr. Krekove SLS. in le na prigovarjanje teh sem napravil to »kupčijo11, ker so dejali, da bi se mi moralo s krampom na glavi puščati, če ne bi zamenjal tiskarni, kajti to pošteni slovenski stvari ne more niti najmanj škoditi kar se je izkazalo za resnično. Ker s to kupčijo nisem storil ni-kakega narodnega izdajstva m ker nisem prodal svojega političnega prepričanja, je pač skrajna zlobnost, mi to očitati, kar so odobrili vodilni slovenski možje, katerih narodnost je vzvišena nad vsak dvom. So mi že politični nasprotniki to očitali, kar Vi g. Mirko Korenčan, pa so morali utihniti, ker mi niso mogli nič nepoštenega dokazati in skusili bodete tudi Vi g. M. Korenčan, da ne smete v zlobnem namenu blatiti drugih in tudi mene ne. , Jugoslavija,11 se poteguje za resnico in pravico, za dobrobit države in naroda, pa če je to temu ali onemu prav ali ne. In če je pokazala na Vaše poslovanje, g. M. Korenčan, ter ga stvarno kritizirala, da je tako uničevanje industrije proti koristim države in naroda, je nečuveno, da v odgovor na to mene blatite, kar v 2 časopisih, j Na ta način bi lahko vsak lopov za- j govarjal svoje lopovščine. Sodišče Vas bo poučilo g. Mirko i Korenčan, da s psovanjem drugih, še ne spravite resnice s sveta in tudi ne operete samega sebe. Anton Pesek, j banke skušale udleževati vseh posve ' tovanj, v katerih se bode na predlog Nemške Avstrije, ali katere druge države — razpravljalo o vprašanjih tikajočih se Avstro ogrske banke, ker pa je državljan Nemške Avstrije, se je pridružil kot finančni izvedenec nemško-avstrijski delegaciji. (Ldu) g Oddaja modre galice vinogradnikom. Slovenska kmetijska družba v Ljubljani nas prosi objaviti: Ker ni bila tukajšnja deželna vlada z nakupom modre galice po družbi zadovoljna, češ,' da je predraga, je poverjeništvo za javna dela kupilo meseca februarja 75 vagonov modre galice v Nemški Avstriji po znatno nižji ceni, da jo družba med vinogradnike razdeli. Tvornica, ki je prevzela dobavo modre galica pa svojo prevzeto dolžnost zaradi pren zke cene silno po časi izvršuje in zato še danes nimajo vsi vinogradniki modre galice v rokah. Dasi kmetijska družba za to kupčijo ni odgovorna, vendar stori vse, kar je v njeni moči, da se pospeši izdelovanje in pošiljanje modre galice, ker ji gre za njen ugled. Družba ima kar naprej svojega uradnika na Dunaju, ki tvornico nadzira, je dosegla, da je tvornica prišla pod državno nadzorstvo avstro-nemške vlade, pošilja se ji premog iz Slovedje in zadnje dni se je celo zapretilo avstro nemški vladi, da se ustavi vsak uvoz živil v Nemčijo, če ves ostanek galice takoj ne od pošlje. Vinogradniki, ki so pri Slovenski kmetijski družbi modro galico naročili, naj vse to vzamejo na znanje, naj družbe nikar ne delajo odgovorne za zamudo, ker ona vsako krivdo odklanja in prosi jo z urgencami ne nadlegovati, kajti ona ne more več storiti, kakor sproti odpoš Ijati vse blago, kakor ji dohaja. Slovenska kmetijska družba je vso galico že meseca februarja na Dunaju plačala in tvornica ima v rokah dispozicije v onem redu, kakor so naročila na modro galico kmetijski družbi došla. Teh dispozicij prenarejiti pa ne gre, če naj ne nastane velika zmešnjava. g Pristaniški promet v tržaški luki. Tržaški »Lavoratore11 objavlja statistiko pristaniškega prometa v tržaški luki od novembra 191 d do maja 1919. V tem razdobju je prispelo v tržaško luko 716 parnikov s 670.985 tonami blaga, 17.496 civilnimi in 48 259 vojaškimi potniki. Odpeljalo je 678 parnikov s 158.787 civilnimi potniki, 12.171 vojaki in 72 377 vračajočimi se ujetniki. V tem času je bilo v tržaških ladjedelnicah popravljenih 90 parnikov s 279 054 tonami prostornine. V teh šestih merečih se je v tržaških javnih skladiščih izkrcalo vojnega in drugega n aterijala za 94.415 kvadratnih metrov. Aprovtzacija a Amerikansko blago za otroke do 6 leta se deli na izkaznice, katere imajo stranke že v rokah le še v torek 21. t. m. in v sredo 25. t. m. od 8. do 11. ure in od 3. do 5. ure popolune. a Zamudniki, ki še nimajo izkaznic za amerikansko blago, pa pripadajo A, B in C oziroma 1. 11. uradniški skupini, dobe izkaznice za amerikansko blago le še v sredo 26. t. m. in četrtek 26. t m. na Poljanski cesti štev. 13 in sicer: 1) A in B skupina ubožne akcije dne 25. t. m. od 8. do li. ure dop. in 2) C ter 1. in II. urapniška skupi ta dne 26. t. m. od 8 do 11. ure dopoldne. Vsaka stranka mora prinesti s seboj izkaznico ubožne akcije in za otroke do 3. leta zeleno izkaznico za zdrob — za otroke od 3. do 6 leta pa krstni izpisek. Pozneje se izkaznice ne bo prav nikomur več izdalo. Kedaj dobe novo priglašeni zamudniki blago - se pravočasno objavi v list h. izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska .Zvezna tiskarna11 v Ljubija”!. Mir na obzorju. J\{ali oglasi stanejo prvih 10 besed 4 }{, vsa/;a nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponvdbe pavšala beseda 1 Jj. Nemčija podpiše mir! Vsa Nemčija v žalju in plaču. Berlin, 23. junija. (ČTU) V današnji seji narodne skupščine se je kazala velika žalost. V zbornici je vladala velikanska razburjenost. Vse tribune so bile polne. Globoko užalo ščen je ministrski predsednik izjavil, da nemškemu narodu ne preostane nič drugega, kakor podpisati mirovne pogoje. „S:cer se priporočamo ^arstvu Usmiljenega11. — Nepopisno azburjenje je zavalovalo po vsej zbor-ž'ci- Zenske so zaihtele, tudi mnogo (Ldu) poslancev se ie bridko jokalo. Pari^er,in’ 23> >uniia- (ČTU) Iz Ersht P?roČajo: Nova delegacija z Par zn8«16,"1. se Pričakuie v torek v l°dPls mirovnih pogojev se PUcakuje v sredo. (Ldu.) Francozi že korakali proti Frankfurtu! c ?nk*urt, 23. junija (ČTU) Francoske čete so ob sedmih jele korakat s pehoto, strojnicami oklonnimi avtomobili in tanki v smeri proti Frankfurtu in so ze dospele do pred mestja. Tu pa se je ustavilo prodiranje, ker je dospela vest, da se je podpisala mirovna pogodba. (Ldu) Mir? P .Dunaj, 23. junija. (ČTU) „Neue »eie Presse11 poroča iz Versaillesa: 0/-i pariških trdnjav oznanjajo p j ®v©tih s svojim grmenjem mir. 1,1 sto zmagoslavnih strelov z b ^alerlen Je izvabilo vse pre-senf Vo na ulic®- Otroci tekajo Jat ya z zastavami. Vojaki so «lu{° .8re^nL Na boulevardlh se po-"ii SovorJ. Pojoča množica se buJ p0 Parizu* F°d milim ne- ie m V'r^° godbe. (Ldu) (Brzojavka Op^“S°ie preuranjena in netočna! Kom?eJ Kr a d, 24. junija. (Izv. por.) skem "J304- *ranc°skih čet na Ogr-Povelj -t rzolav,ia našemu vihovnemu Nemci so sprejeli mirovne pogoje. Jutri 24. t. m. odmor vseh francoskih čet na ogrski fronti. V taboriščih se prirede svečanosti. Bel grad, 24. junija. (Izv. por.) Iz Velike Kikinde, glavnega operacijskega stana francoskih čet javljajo: Iz Pariza je došla brzojavna vest, da so Nemci sprejeli mirovne pogoje in da podpišejo mirovno pogodbo. V mestu viada veselo razpoloženje. Narod pozdravlja mir. Nov italijanski kurz. Curih, 23. junija. (ČTU.) Po poročilih švicarskih listov menijo en-tentni krogi, da preobrat vnanje politike Italije pomeni izpremembo kurza in možnost italijansko-nemškega sporazuma. (Ldu.) London — sedež Zveze narodov. LDU Pariz, 24. junija. (PBA) Svet četvorice je določil London kot sedež Zveze narodov in gospodarskega sveta. Valutno vprašanje. Bel grad, 20. jun ja (izv. por.) Plenarna seja Demokratske zajednice I® sklenila, da naj finančno-eko-nomski odsek razpravlja valutno vpra-«.!! Min CimPrci® poda v plenarni Dnrnj* tOCLnega predstavništva svoje Pggfrlo odnosno predloge.______________ Gospodarstvo. sf Germalnrfst-R*app Je odpotoval V St. Germain, da tam varuje in zastopa posebne interese Avstro-ogrske banke pr. mirovnih pogajanjih, ker je na- ravno, da se ti interesi z nemško-az-strijskimi v vsem ne krijejo. Večina snovi, k. se mora giede na Avstro-ogrsko banko obravnavali, posega v gospodarsko življenje vseh držav — dosledno, ter se dotika deloma tudi interesov nevtra'cev in za sedaj še sovražnega inozemstva. Generalni taj-n k Ripp se bo torej kot poznavalec in zastopnik interesov Avstro-ogrske S* Ft-oda se: Proda se več lepih stav-bišč v Gaberju pri Celju. Izve se pri kreditni in stavbeni zadrugi „Lastni dom“ v Celju. 865 Barva siva iz mirnega časa v kovinastih posodah 70 kg naprodaj. Vpraša se v Sp. Hudinju 37 pri Kancijanu pri Celju. 864 Služb s1’ 3 — 4 vagone prvovrstnega haloškega 8» nega vina se proda. Pojasnila daje 1 Jugoslovanski anonfini' in in-formačni zavod BESELJAK& ROŽANC. Ljubljana, Franče-vo nabrežje 6. 861 Kopalno banjo (pločevinasto) prodam Cunder Anton Tržaška c. 5/1, Ljubljana. 860 črna obleka (smoking) nova se proda. Cena 800 K. Škofja ulica »5/I1I nadstr. 806 Svinjske masti, zajamčeno čiste, ter kukuruza i pšenice veču količinu imam za prodati. Reflektanti koji žele, da kupe moraju Imati izvoznice za žito. M. Mllanovič, Vel. Grdjevac, Kraj Bjelovar. Konjsko angleško opremo za dva konja, skoraj novo, proda dr. J. Pretnar, Marijin trg 3/I1I, Ljubljana. Kupi se: j$ Dobro ohranjen klavir oz. pianino se kupi. Ponudbe pod klavir na upravništvo »Jugoslavije41. 855 Pekarija v kakem spodnještajerskem kraju se želi v najem ali v kup. 836 Kupujem smrekov les, jelka, hrastov In bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani. 419 Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod .Vinski sodi«. Tesarje kakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo, ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubijana, Jeranova ulica št. 13. 747 Učenka v trgovino mešanega blaga se sprejme pri Luki Senica v Šmarju pri Sevnici ob Savi. Deklice pod 15 let stare z dežele imajo prednost. «64 Izurjena strojepiska, z večletno prakso v not. pisarni želi premeniti službo, najraje kje v Ljubljani, gre tudi na deželo. — Ponudbe z navedbo plače na upravo Jugoslavije pod .Strojepiska1. Kuharica pridna in poštena se sprejme v Ljubljani. Naslov v upravi Jugoslavije. 862 Kontorist, z dovršenim trgovskim tečajem išče službe. Cenjene ponudbe na upravništvo pod „Kontorist*. _____________________ 863 Pevovodjo išče pevsko društvo *SIavija“ na Viču-Glincah. Zglasiti se je na Rimski cesti št. 21. G. Loborec. 886 S Razno; gj Desetnik Jožef Ferjančič ljubljanski pešpolk (polkovna pisarna) Koroško išče svojega brata Franca Ferjančiča Naslove industrijskih podjetij, trgovcev itd. bivše Avstrije daje na razpolago I Jugoslovanski anončnl in in-formačni zavod BESELJAK & ROŽANC. Ljubljana, Franče-nabrežje 6. 868 Inteligenten uradnik išče meblovano sobo takoj, event. s prvim julijem. Cenjene ponudbe na upravništvo Jugoslavije, podružnica Novo me-' sto. 852 Godci! Kdor želi dobro harmoniko, bodisi novo ali pa popravljeno, naj se obrne na Gtabnerja in Feguša, izdelovalca harmonik BUDINH 72 pri Ptuju. Nudim 1 vagon sode, 1 vagon špirita 96*4 o/o, 80 kg suhega mesa brez parkljev. O. ČERTALIČ Ljubljana, Reseljeva cesta 20. Hotel,,Balkan" Gnije Dnevnokonceri Dobra vino, sveže pivo, : zelo dobra kuhinja: Krasen vrt. ii Gozdni čuvaj oženjen, sposoben in krepak, dobi takoj službo pri gozdni indrustrijski deln. družbi «Croatia», Ljubljana, Marija Terezija cesta štev. 2. Pisalni stroj popolnoma nov se proda. Vpraša se pri gosp. Frideriku Jakoviču Celje. Posestvo v velikosti ca. 200 oralov z manjšimi gozdovi kupim. Ponudoez natančnim popisom istega, ter z lego gozdov, prosim na Friderika S t a r i c k, Jaška, Hrvatsko. Razkrinkani Habsburžani. Moja preteklost. Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. (13. nadaljevanje.) ž elezna blagajna se ceno proda. Natančneje se poizve v Streliški ulici št. 12, Ljubljana. Pravi njen prostor je bil rred neumrjočniki; snubljena bi morala biti na dišave polnem Parnasu, ali izročena kakor Leda ali Semela kakemu vse-zmagujočemu Jupitru. Prostaštvo življenja jo je odbijalo, kakor jo je njegova lepota privlačevala, in jaz sodim, da je bila nnogo srečnejša, ko so se razvile v njej njene ekscentričnosti in je občevala v svetu senc z duhovi ali se razgovarjala s Heine-jevim duhom, ki si je o njem domišljala da je na-vdihaval njena dela. Njena boječnost je imela vzrok edino v bolestnem strahu, da je ne bi imeli za manj lepo, ko so ji leta pretekala, in samo oni, ki liki Elzabeta cenijo svojo lepoto, ker privlačuje ljubezen, morejo razumet), kaj je občuti a. Navadnemu duhu se bo dozdevala kot nečimurna in plitva 1 ženska in bo dejal, da je mogoče pravo srečo najti pri otrocih svojih otrok, ali taki ljudje nimajo umetniške nravi, kakor jo je imela cesarica. Elizabeta ni bila nič kaj priljubljena v dunajski družbi; držala jo je od sebe, ter je zahajala med sezijo le na enega, dva običajna plesa. Spominjam se, ko sem jo zadnjič v dela, ko'se je udeležila procesije sv. Rešnjega Telesa, ko je stopala v svoji sivosvilnati obleki in vijoličastem žametastem plašču skozi tri dvorišča dvora liki ljubka kraljica iz pravljičnega sveta. Kneginja Pavlina Metternichova je bila vedno priznana voditeljica dunajske družbe. Jako elegantna je, zelo razumna in zna biti neznansko neprijazna. Jaz sem jo vedno rada imela in sem večkrat sodelovala pri mnogih glediščnih predstavah, ki jih je tako rada prirejala. Nene zabave so bile sijajne; ona je rojena pogoščevalka, tipičen vzgled ,,velike dame", ki na nesrečo hitro izginevajo. Kneginja je nekoč prišla jako pozno na ples, ki ga je priredil nadvojvoda Ludovik Viktor. Cesar in cesarica sta b la že nekaj časa tam in hišni gospodar jo je karal zbok njenega zapoznelega prihoda »Vseeno je; kedaj pridem«, je zaničljivo odgovorila. »Jaz imam vedno vse polno časa, da vidim •sn slišim cesarico, kolikor ml je do tega.« Elizabeta j h je videla razgovarjati se in je pozneje vprašala nadvojvodo, kaj je kneginja Metternichova rekla. Nadvojvoda se je obotavljal ponoviti osorno opazko, a cesarica je obstojala na tem. »Oj, uboga kneginja, da bi le vedela, kako ona kratkočasi mene,« je pripomnila Elizabeta, »kajti nikdar ne pogledam njenega obraza, ne da bi se spominjala gotovih zločestih živali v moji opičji hiši v SchOnbrunnu.« Po mojih mislih je teta izprva rada imela razburjenje, da je bila cesarica, kajti kri mojega starega očeta, ki je ljubil konje, ženske in vino, se je pretakala po njenih žilah, in izprva je zahtevala od življenja vse, kar ji je moglo dati. Moj oče mi je pravil, da je Elizabeta zmešala vsem moškim glave s svojo lepoto, ko je prvič prišla na Dunaj; in da so vse njene poznejše neprilike izvirale samo iz neprijaznega ravnanja, ki ga ji je izkazovala cesarjeva mati prva leta njenega zakonskega življenja. Nikdar ni smela biti naravna. Ta pritisk je izzval vso prirojeno ekscentričnost njene rodbine, in ko je nekoč razkrila razmerje svojega moža z neko poljsko grofico, je njena ljubezen do Franca Jožefa zadobila'udarec, od katerega se ni nikdar več opomogla. Njena tašča ji je odvzela otroke, češ, da ni zmožna, da bi jih zaupali njeni skrbnosti, in po mojih mislih je bilo to vzrok, da je malone mrzela Rudolfa in Gizelo, pa obsipala Valerijo z vso svojo ljubeznijo, ki je bila docela v njenem varstvu. Uboga ženska! Malo čuda, daje postala cinična in čmerna, in jaz se samo čudim, da ni sčasoma postala še' bolj taka, ko je spoznala, da je biia večina njenih idealov zgolj iluzije. Za življenja cesarjeve matere je bila Elizabeta takorekoč sama, in ko je tiranska stara ženska umrla, je bilo prepozno, da bi se izpremenila. Ogrska je vedno vzbujala njeno ljubezen, in ona ni bila nikdar visoka, rezervirana avstrijska cesarica ljudstvu dežele, ki ji je b i Franc Jožef kralj. Okolo leta 1885, ko jo je prvikrat obšlo po-željenje po potovanju, ji je njeno dobro srce očitalo, ko je pomislila, da bo njen soprog za njene odsotnosti morda občutil samoto »Ali poznaš kako zanesljivo osebo, ki bi zabavala cesarja, ne da bi poskusila vplivati nanj?« me je neki dan vprašala. Omenila sem več dam, ki bi bile — bila sem prepričana — prevesele, da bi tolažile cesarskega začasnega vdovca, pa teta Cissi jih ni odobrila, in stvar je zaspala, dokler ml ni neki dan povedala, da je našla pravo osebo v igralki Katarini Schrat-tovi, o kateri je šla splošna sodha, da je bila bolj zanimiva zunaj odra dvornega gledišča, kakor pa na njem. Ona je bila in je ljubeznjiva, priprosta ženska, in moja teta jo je zelo čislala. (Dalje prihodnjič.) Gonilna jermena (Treibriemen) vsake vrste se kupijo ali zamenjajo proti premogu, Roman- ali Portlant-cemenlu, strešni ter zidarski opeki. Tovarna za cement Laško pri Celju. Pile orodje za vse svrhe priporoča ODON KOUTNY špecijalna trgovina jeklenine in tehničnih potrebščin Lj ubij nun, Kolodvorska ulica štev. 87. VREČE vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko). Zdravilišče z žveplom tl (Hrvaško). 947 Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. Nov zdraviliščni hotel. — Električna razsvetljava 1 Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom -j- 58°C. Priporočeno proti: protinu, revmatizmu, išiasu itd. Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, jabolku, prsih, jetrih, želodcu in črevesnih boleznih. Električna masaža. BThtne, ogljeno-klslene in solnčne kopeli. — Odprto čelo leto. Krasna okolica Novi hoteli. Moderna oprema. Prospekti zastonj! Zdraviliščni zdravnik: Dr. J. Lochert. lij MEE Priporoča se tvrdka i JOS. PETELINC Ljubljana, Si. Patra nasip št, 7 ob Ljubljanici. Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt Sn njih posameznih deiov, Igel In olja, ter drugega galanterijskega blaga. Večja partija pisemskega papirja v pismih in kartonih ter ovitki za urade. Šmarješke Toplice - Mirni gaj! ce P' Čl Zl Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da so Šmarješke Toplice • Mirni gaj, popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo vseij ki se hočejo iznebiti putike ali pa revmatizma. Vsak, kdor želi čez poletje uživati sveži zrak na mirnem kraju, dot1 okrepčilo in, če je bolehen, tudi zdravje. Do Šmarjeških Toplic — Mirni gaj — je-od Novega mesta po okrajni cesti čd Šent Peter z vozom komaj 3/r ure. Pošti sta Šmarjeta ali pa Bela Cerkev na Dolenjske# BALKAN ima nekaj vagonov zdrave koruze na prodaj. — Oddaja se le cele vagone. a Fl919 % ob jezeru. ^ezona otvorjena! L J Izvrstna oskrba. — Cene pri*tierne' Izvestja daje; Tourist - Office — BLED. Ljubljana Kava žgana „ surova Kavni pridatek Sardine najboljše vrste Keksi Marmelada Paradižna konzerva Riž Kond. mleko s sladkorjem Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. Širite med narod sledeče knjige in brošure: * 1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K. 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje ) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K. 3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K. 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K. 5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alrc-Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajo0 svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprfc' šanjih: Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom! Dobivajo se v upravništvu „Jugoslavije“ v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter V j vseh knjigarnah. Cigaretni tulčki cigaretni papir, vseh vrst krema za čevlje, mast za Čevlje, biks, različne vrste pisemski papir, ribarice, dele za naramnice, toaletno milo vseh vrst, razglednice vsake vrste in druge predmete dobavlja naj-eenejetrg. agent. Inkom. O. Čertatič, Ljubljana, Reseljeva cesta štev. 20. Termalno-radioaktivno kopališče Toplice pri novem mestu, železniška postaja Straža-Toplice zdravi: revmatizem, protin, neuralgijo (ischias), exudaU (ženske bolezni), posledice ran in zlomljen j a kosti itd. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo._____________1030 Vžigalice brez izkaznic prodaje Černak & Val, Ljubljana, Vodnikov trg. J Tjf.y* j/-rs Učne in po nizkih cenah C/ tl/UL L priporoča „Bvezna tiskarna, v Ljubljani, Stari trg slov. 19. \ $ J. C. Kotar ^ £ Ljubljana Wolfova ulica 3 Damsko in moško sedlo proda Iv. Ferlež Celje, Narodni dom.