štev. i95 Novi list izhaja vsako soboto ob 4. popoluđn z prilogo Mali Novičar. Za naročnike v dezelali salba. rnouarhije naročnina stane: > i celo leto S kron za pol leta 4 krone, zn čtrt leti 2 Utoni. Naroč niki zunaj države plačajo y kron na leto. — Posa mezne številke se prodajajo v sobakarnah po v5 M ovc. (10 stotink). — Kdor nf dobi pravočasno sta rti j reklamira po pošti i nefrankovanim odprtim pismom. Trst, v soboto 3. oktobra 1903. leto V Oglasi se uvrščujejo po pogodbi; za poslana, osmrtnice in druge privatne sestavke je plačati 10 stotink za petit vrsto. — Naročnina in oglasi naj se pošiljajo upra'vništvu lista. — Plačilo naročnine in oglasov je izvršiti franko v Trstu. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu, katero pa ni dolžno jih vrni četudi nepriobčeni. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. — Naročnino in oglase je plačati v naprej. Telefon štev. 677. Telefon štev. 677. Svoji k svojim! Malokatera bjseda menda je, ki bi se med Slovenci tolikrat ponavlj Ip, kot bodrilno geslo za bodočnost in blagostan našega naroda, nego je beseda : Svoji k svojim I Nasprotniki naši jo razumevajo na dvojen način ali jrn je ta beseda v strah ali pa v — zasmeh. Ta razlika pa obstoji ravno v tem, kako mi to geslo izvršujemo. Ako to ostane samo pri besedi — kakor ž-ilibig opazujemo več krat se lahko nam posmehujejo, vse drugače pa bi bilo lahko, ako se mi tega sredstva pošteno in stanovitno poprimemo. To jim zavdaje kmalu strah, da nas obsujejo z raznim natolcevanjem in ščuva,-njem, kar ravno je nam cajgotoveje poroštvo, da smo zadeli pravo pot v ohranitev našega ljudstva pred sosedi, kateri hlepe po našem obstanku V naslednjem hočem nekoliko opisati, koliko bi nam ono geslo koristilo, ako se ga resno stanovitno in složno poprimemo. Kadar se v b:tki zgodi, da sovra?n;k razškropi četo in je le malo še raztresenih bojevnikov ostalo, takrat velja za ostale povelje : .kare" imenovano, kar pomeni da se naj združijo ostali. Slovencev nas pa opazujemo žalibog, je čedalje manj, ker ob vsakem ljudskem štetju je videti manjše število. Le tem naj toraj velja beseda „karé*, to je zjedinimo, združimo se ! To pa ne velja samo v političnem obziru, temuč še bolj v gospodarskem. Žalibog da, je naše ljudstvo ravno na tem polju najbolj zanemarjamo ter odvisno od ptujca. Tega si je pa veliko samo krivo. Ako pogledamo v mesta, vidimo na najvišjih prodajalnah in podjetjih ptuja imena. Ako gremo v borno vas na deželi, najdemo morda le po jedno gostilno in priprosto štacuno, pa še to ima v rokah ali ptnji barantač, — če ne celo žid. Tako moramo priznat', da je trgovina med naš;m narodom žalibog večinoma v ptujih rokah. Razume se lahko, da te grabežljive roke prav pridno predejo mrežo, v katero love našega ljudstva blagostan. Od kod vendar to?, bode marsikdo vprašal. Nič druzega vzroka ni, nego naša brezbrižnost in plašljivost je tega kriva. Našemu ljudstvu manjka poguma in podvzetnosti za trgovino, navrli pa še manjka tudi sloge. Ako bi mu te tri lastnosti mogli vcepiti, potem smo ga do cela prestrojili. To pa seveda ne gre lahko in gladko. Zlasti posamezniki so preslab', da bi se na večjih trgih mogli meriti z mogočnimi nasprotniki. Toda kar bi ti ne zamogli, storiti se bi dalo z združenimi močmi, z društvi »zadruga" imenovanimi. Teh naj bi se osnovalo mnogo po našej domovini, katere bi naj — roka z roko — skupno delovale. V večjih okrajih povsod naj bi se osnovale zadruge, katerih namen bi bil skupljati od ljudstva pridelke za pošiljati na trg N jprej se bi z domačimi pridelki napolnili trgi po našej domovini in ko bi teh preostajalo, se bi skrbelo, da bi se ti pridelki pošteno spečali v tujino. PODLISTEK Vivisekeije. Piše Kamnosclski. III, Kdo ga je ne$el? (Konec) No, popolnoma mirnega le ni pustilo Joža to bojevito gibanje „vrlih" Radovčanov in skoro mu je bilo žal „impulza", ki jim ga je dal, da bi tako izkusil njihovo „življenjsko zmožnost*, „Vraga, ko spoznajo, da sem jih tako neu^ smiljeno nasamaril, kdo ve, kaj jim trešči v glavo? Morda bodo celo hoteli ohladiti svojo maščevalnost nad menoj ?" Mrzel pot ga je oblil v tej misli in sklenil je ne iz hiše, dokler se ne poleže vihar. Mej tem se je vrčila guerila - vojna pyoti na* mišljenemu morilcu. Kdorkoli pa je bil videl te ljudi oborožene z vilami, grabljami in kuhalnicami, dr-viti čez drn in strn z izbuljenimi očmi jezečih las in režečih čeljusti, moral bi bil misliti, da so nšli i z blanice in plaho bi se jim bil umaknil. Le kdor pozna radovško kroniko, katera beleži nebroj krvavih pobojev, nočnih zastopov ter zanimivih begov zaprtih kaznjencev iz slabo očuvanih občinskih in sodnijskih zaporov, — ta, leta bi se ne čudil po- Tako n. pr. je na Štajerskem, v Istri, na Dolenjskem večkrat precej vina za oddati. Ljudje ne vedo kam ž njim, ak ) ni kupca na dom. Med tem pa kupujejo prebivalci nevinorodnih krajev vina — žalibrg večinoma spakedrana — iz Tirolskega in Ogerskega. Enako je z žitom. Marsikje bi že včasih bila letina, ali cena je takšna, da ni vredno govoriti o njej. Še večji razloček je pri lesu. Med tem ko ga kmetje v hribih oddavajo po vedno nizkej ceni že več desetjetij enako, kupovati ga morajo naši kmetje po drugod za polovico dražje In tako je pri vsej našej trgovini. Kaj je temu vzrok, povedali smo že prej. Sedaj le še dostavimo, da dobiček pri vsem tem gre večinoma v židovske roke. Ž d se je pri nas ugnjezdi! že v vsak > trgovino, tako da je menda ni več stroke, v kateri ne imel bi že on svoje prste zraven. Njega odriniti in v domače roke spraviti našo trgovino, to naj bi bil hvalevreden namen naših zadrug. Toda tukaj bi morali začeti previdno. Pred vsem bi morali osnovane zadruge izročiti v poštene in delavne roke. Te bi se naj kmalo pobrigale spoznati svoje tovariš ce na okoli, ob enem pa tudi poučile se o položaju svojih članov in celega okraja. Tukaj se bi kmalu spoznalo, kakšnega blaga in pridelkov je tu ali tam za oddati, katerega treba naročati od drugod O tem vsem, kakor tudi o ' cenah bi se pa po večkrat v letu razpravljalo v j sejah, katere bi zadružna vodstva imela pritako- : imenovani „Zvezi" vseh zadrug. „Zveza" ta naj bi bila potem središče, kjer se bi utemeljila vsa naša ' trgovina in odkod bi se zajemala pomoč in svet j vsem zadrugam na okrog. Seveda bi pri snovanju zadrug kakor posebno ' še pri „Zvezi" trebalo mnogo zatajevanja, da se ne bi pojavil vmes oni nesrečni razpor, kateri j a navadno k ri v, da nam Slovencem že skoraj vsako večje podjetje koj pri začetku razpade. Z geslom : Vsi za jednega, jeden za vse: lotili naj bi se pametni nepristranski in požrtvovalni možje sprožene ideje, katera uresničena, bila bi sčasoma lahko pravi'' rešitelj našemu ljudstvu. Da je z podvzetnim duhom in z združenimi močmi to mogoče, pričajo nam ravno naši nasprotnik', kateri sedaj bogate med nam;, dočim mnogi pred par desetletji niso imeli še pridnih hlač na sebi Toraj na delo rodoljubi slovenski, ker tužni za nas in — resnobni so dnovi, deli in trud pa Bog naj blagoslovi ! Socijalne naloge velikih mest. j Velika mesta še ve(luo nimajo one dovršene socijalne uredbe, kakoršn}h zahtevajo razmere v dyajsetem stoletjju t. jj. v dobi „splošne prosve-te". Ne goyorimp, baš o prvih stolicah nap edne Evrope ah Amerik^, v katerih je že dokaj poskrb- javom, kakoršni so mogoči v Radovici, drugače pa ne na tri sto milj okoli. Vkljub skrbnemu zasledovanju vendar ni bilo mogoče najti vroče zaželjjenega. V fantaziji zasledovalcev so se dojavljale najgrozovitejte podobe, ka-žoče .onega", ki kolje in jemlje iz kože ubogega (lečaka — kdo ve kje v kakem še neznanem skro-niščn. Ko je poldan zvonilo, snidejo se kakor dogovorjeni, na nekem griču Znoj, j,im j;e bil z obrazov pa se odkrije stari Figovec in pomoli angeljevo če-ščenje, — vsi drugi za njim. Škoda da ni bilo v tem trenutku fotografa ; slika, ki bi jo bil tu lahko posnel, služila bi bila lahko za predmet uprizoritvi „Andreja IJoferja", „Vilj ema Tela" ali pa „Kmečkega kralja" iz kranjskih puntov proti oderuškim grajščakom. Po molitvi reče Figove s povzdignjenim glasom ; „Prijatelji in sosedje, možki in ženske ! Poldne zvon', čas je, ko tirja lačni želodec svoj del ; a naša ognišča so danes mrtva, ker mi moramo daleč od svojih ognišč lačnih črev čuvati čast svojega rodnega kralja !" .Res je, oh to ni prav nič dobrega !" se glasi v zboru, čemur so sekundirali glasovi iz notranjih delov teles utonjenih zasledovalcev. A Figove nadaljuje : ,Mi zasledujemo in lovimo nekoga, ki ga ne Ijene za vse človeške potrebe tudi ne govorimo o onih .mestih", ki nosijo sicer naslov in obliko velikih mest, a so v socijalnem oziru tako zaostala kakor zadnje zakotno mestece, kajti v teh mestih je še ogromno dela dokler se prikopljejo do naj-p imitivnejših socijalirh naprav ; — govorimo marveč o povprečnih velikih mestih, kjer so sicer vsi pogoji za dovišen socijalen napredek, a ni dovolj djpbre volje za tj v merodajnih krogih. Taka povprečna „velika nrsta" so naš Trst, naši Ljubljana, Gorica, Celje, Maribor, Celovec, Gradec, Zagreb itd. itd. itd. Ako govorimo osobito o socijalni uredbi onih večjih mest, v katerih živimo Slovani in v katerih ima slovansko prebivalstvo kolikor toliko odločilno besedo, storimo to v želji in nadi, da se baš ta naša mesta povzdignejo do one socijalne uredbe, ki jo zahteva duh našega časa in ki je primerna vzvišenemu obzorju slovanskega elementa. S tega pogleda nam je torej danes govoriti o socijalnih nalogah naših večjih mest." Pri tej priliki se nam zdi vredno spomniti se knjige velikega socijalnega pisatelja Belamy - ja v Ameriki, naslovljeno. . Pogled iz leta 2000 nazaj na leto 1878'. V tej knjigi so naslikane razmere, kakoršne bi imele vladati na svetu, a v prvi vrsti po mestih čez — sto let, ko .bode" vrejeno življenje po mestih na čisto komunistični podlagi in ko „bode" zavidalo še le pravo človeka vredno življenj« in sreča na zemlji. Ako prav razmotrujemo stvari, moramo priznati, da niso brez vrednosti stvaritve sccijalno - komunalne politike v mestih, kakor je n. pr. v prvi vrsti zadružništvo, kreditna organizacija, delavsko posredovalne in delasko zavarovalne naprave, seveda na pošteni, zares človekoljubni podlagi. V kolikor se socijalna demokracija po mestih prizadeva, vresničiti te misli, jej pritrjujemo tudi mi, odločno pa obsojamo soc jalne naprave, na katerih se v škodo članov okoriščajo posamezni nečedni elementjp. Zaradi tega morajo bašte naprave biti pod stalno strogo javno kritiko, ker sicer gre vse šviga švaga čez dva praga brez' razumne in stanovitne organizacije. Za današnje razmere v mestih je jako potrebno da prevzema mestno vodstvo kar največ splošno koristnih naprav pod svoje varstvo. Nikako pa ne sme biti pristrano in mora v teh stvareh popolnoma nevtralno biti v političnih rečeh ter sploh narodnostno in versko politiko pustiti v stran. Mesto prevzemi v svoj delokrog kreditno organizacijo in vse v to organizacijo spadajoče naprave. Nekaka sveta dolžnost vsake mestne uprave bi bila skrbeti za najnujnejše potrebe preb valstva. Tako n. pr. bi morala mesta imeti svoje mlekarne, svoje preskr-bovalnice stanovanj dela, v danem slučaju tudi svoje kreditne zaloge živil itd. Po naših mestih se vse premalo skrbi obrači na udobnost mesto obi-skujočih dež-elanov. V ta namen bi vsako večje mesto imelo imeti svoj mestni hotel, restavrac je ; nadalje čakal šča združena z informacijskim uradom, v katerih se vnanji človek lahko pouči o vsem, kam se mu je obrnit', da bi ne bil opeharjen. Razun tega so potrebni v vsakem mestu lokali, v katerem bi deželani brrz skrbi odkladali nakup'j -no blago ter je shranjevali do odhoda. Brezposeln h Ijudij je v mestih neštevilo ; taki lokali bi prehranili lahko nekaj oseb za zavijanje paketov in noš« njo na kolodvore in do hotelov. Da bi mestte u-prave smele skrbeti za primerno razvedrilo in zabavo obiskovalcev z dežele, ki nosijo v mesto denar se tudi samo ob sebi umeje. Do telefonično spojenih koncertnih dvoran po Belany-jevem načrtu seveda še ne pridemo kmalu, pač pa so mogoča druge vrste zabavišča, zlasti pa shajališča, kjer bi občinstvo lahko čitalo časopise in se zabavalo ne da bi trebalo kdo ve koliko trošiti za nepotrebne pijače in m arkerje. Posebno pozornost bi morala obračati mesta na stanovansko vprašanje, katero je še vedno v štadiju mizerne nedostatnosti po vseh mestih. V ta 'namen naj bi mestne uprave zidale svoje hiše in ; oddajale stanovanja po krščanski ceni. Tudi občin-jski davki naj se preurede na človekoljubni pod-( lagi, zlasti pridobninski in hišno najemninski davek istotako doklade na zemlj ški davek, kar vse je v nekaterih mestih tako pretirano, da se ljudje bojijo graditi lastne domove in da so odprte na široko duri raznim pijavkam in špekulantom. (Konec prih ) JPolififia. ' poznamo in ne vemo kdo, kako in kaj ? Ali ste že preudarili, kdo bi zamogel biti ta in uni? Unisono se čuje odgovor : „Re? je, nič nismo še preudarjali." Kdo bi torej bil, ki je nesel dečaka — kdo je v našem kraju, ki bi zmogel take reči ?•' Zdajci stopi trifolium radovških opravljivk : Bošticova Reza, Cengletova Buša in Figovka pred zbor kakor nekdaj cesar Yiljem I., Bismarek in Moltke pred bombardiranjem Pariza pa začno : „Kdo more to biti ? Ej, veš kdo ? Vrtnarjev vajenec, tisti bledi, ki nosi vedno kamen v žepu, je prebito seme. Nikogar ne pusti pri miru, ne s kamenjem ne s jezikom, — nobeno čudo bi ne bilo ako bi bil našel kar je iskal in prav pošteno zaslužil I' »Prav govoriš, Reza. A sad ne pade daleč od drevesa. Glej njegovega ujca tega grajskega vrtnarja z rudečimi lasmi, Judež Iškarijotove postave. Ali mu ne čitaš hudodelca že iz daleč na obrazu ? Kakoršen mojster tak Djegov učenac!" „Veš, Buša, to je vse prav, — a jaz bi rada znala, na koga je paglavec naletel, da bi ga bil....' „Ne skrbi, — dovolj jih je že žalil in koj tu le — i no, ko se je uni dan toliko govorilo..." „Govorilo ali ne govorilo!' se zdajci razto-goti Figove ter udari z nogo ob tla „Kar se v Hazmere na Ogerskem. V seji državnega zbora ogerskega, ki je bila v torek je prišlo do nasprotstva med vlado in vladno straLko in ministerstvo Khuenje dimisioniralo, seja se je vršila približno tako: Poslanec Barabas je preklical svoje besede .Mi ne zaupamo kraljevi besedi!" in je dejal, da je izustil le pomotoma. Hotel je le I reči, da to niso besede kralja, kar je Ivoerber pov-darjal v avstrijskem drž. zboru kot mnepje vladar-I jevo in kar je v nasprottju s tem, kar je povedal , Khuen kot ogrski min. predsednik. Nato je tudi po-[ slanec Ivubinyi preklical svojo psovko napram Ba-rabasu. Posi. Bakony je predlagal, naj zbornica 'proglasi odredbo vojnega ministra glede pridržanja ' tretjeletnikov za nepostavno. Prihodnji govornik poslanec Krasnay, član ogrske neodvisne stranke, je 1 ostro napadal avstr. min. predsednika ter napovedal boj za popolno gospodarsko in politiČoo ločitev od J Avstrije. Poslanec Eotwiis se je obračal proti nekaterim govornikom v avstrijski gosposki zbornici ! in napadal vladarja. Grof Julij Andrassy, eden najvplivnejših članov liberalne stranke, je izjavil v svojem govoru, da je armadno povelje v deželi vzbudilo največje pomisleke, izjava, katero je pa podala vlada v imenu krone v zbornici, pa nas je prepričala, da vladar ni Radovici govori, to ni da bi obesil ne kravi na rep in ne luni na rog ! Poglavitno je zdaj, da se ne osmešimo in se prepričamo, kaj je pravo. Hitro ve tri k vrtnarju, da vidite ali ni morda dečak izginil!.,.* Trifolij se napoti po ukazu ter se vrne z vestjo, da je dečak pri domu, a da ga baš kar njegov ujec drži med koleni ter obdelava s pestmi za kazen nekega nečuvenega prestopka. „Ta torej ne bo I Za danes ustavimo lov in poizvedujmo mej tem kdo in kako !• reče starosta in glavar narodne vojske radovške ter veli na odhod. ,Ako pa nas je" — dostavi Figove ter zagrozi s pestjo v zraku - ta preklicani Gokmajnih na-samarit, potem gorje njemu I" „Gorje mu, gorjé!" glasi se v zboru in čela se razide na domove. Veliko je bilo govorjenja one dni po Radovici o tej zadevi. Veliko si je prizadeval glasoviti trifolij, da izerpi vse svoje zmožnosti obrekovanja ter pritisne Radovici na novo pečat najbolj častikradnega in obrekljivega kraja na Slovenskem. Vse zadeve posameznikov, resnične in izmišljene so prišle iznova v javnost in doba, ko si nikdo ni upal na ulico, da bi ga drugi ne gledali po strani, jedni pomilovalno, drugi jezno in zaničevalno, — je zopet zasijala Radovici, kakor zarija „lepše bodočnosti*. nameraval razžaliti naroda. (Klici : Dejstva drugače govore !) Nato je predložil kot predlog znani sklep liberalne stranke o armadnem povelju. Opozicija je burno zahtevala, naj predsednik da ta predlog na dnevni red, predsednik je pa izjav.1, da bo predlog prej tiskan in potem razdeljen. Khuen Hedervary je nato opravičeval svoje postopanje ter je izjavlal, da je branil koristi dežele. O Korberjevem govoru je dejal, da je hotel pridobiti si tisto stališče, kakeršno bi tudi on napram željam, ki bi izšle iz Avstrije in bi si zadevale ob ogrske interese, zavzel Tako se mora razumeti Kiirberjev govor. Ob teh base lah je nastal v zbor niči šum. Ne samo opozicijski, tudi liberalni poslanci so klicali Khuenu, naj izjave Kiirberjeve odločno obsodi. Poslanec Horav : „Pogum ministerski predsednik, ne strašite se Korberja ! Poslanec Ivanka (liberal, stranka) : Ne razlagajte Korberjeva. govora, zavrnite njegove izjave Liberalna stranka je sklenila v tej zidevi izjavo. Poslanec Hock : „Ne gladite Korberja, ampak udarite I" Poslanec Barta : „Mi ne potrebujemo nikogar, ki bi branil avstrijsko vlado !" Khuen : Iz mojega govora lahko razvidite, da bi naskoka na ogrsko ustavo ne trpel. (Klici : «Zavrnite Kiirberjeve besede, sicer Vas ne poslušamo I" Ivanka : „Pi čakajte naj konča svoj govor. Tudi nas ne zadovoljuje njegova 'zjava." Khuen izjavi še, da v vi jaških zadevah ni z Korberjem nič govoril in da v Kiirb rjovem govoru ne more videti interpretacije, ki bi bila v nasprotju z ogrsko ustavo. Ako se gre za interpretacijo postav je v tem oziru merodajna le ogrska legislativa. Nemir v zbornici. Klici : „On opravičuje Korberja. To ni nkaka izjava. Liberalna stranka je vender sklenila, da bo zavrnila Kiirberjeve napade!" Predsednik zbornice Apponvi popusti predsedstvo podpredsedniku Danielu in živahno konierira z poslanci Ivanka, Kobinvi in drugimi liberalnimi poslanci, ki očitno kažejo nezadovoljnost s Khue-novo izjavo. Poslanec Pichler izjavi, da so besede ministrskega predsednika zbornico vznemirile. Kiirber je dejal da se brez dovoljenje Avstrije na Ogrskem v vojaških zadevah ne sme nič spremeniti in da je k tej izjavi pooblaščen od krone, s katero, če tudi ne s Korberjem je imel Khuen konference in po Khue-novih avdijencah je bil vedno tudi Kiirber sprejet od cesarja. Pričakovali smo po seji liberalne stranke da ogrski ministrski predsednik zavrne Kiirberjeve besede. Košut je predlagal naj se otvori o Khuenovi izjavi debata in naj se drugi dan dopoldne ob 10 uri vrši v ta namen seja Kolutov predlog ,je bil skoro soglasno sprejet. Samo kakih deset poslancev in ministri so obsedeli. Lengvel je kričal : „Tako je prav, Khuena se mora vreči tu v parlamentu, sicer te bo nikdar šel proč!" Opozicija je ploskala in vpi!a: „Vlada nima večine!" „Vlada je padla! u „Khuen je mrtev !' Košut je baje svoj predi- g predložil na nasvet Apponvjev. Ob 5. uri popoludne ie ministrski svet imel sejo. Po seji je Khuen cesarju brzojavno sporočil svojo demisijo. Vsled sklepa zbornice, da bo zopet seja, ministrski predsednik ni bil zapustil Budimpešte in tudi ni bil prisoten pri vsprejemu ruskega carja na Dunaju. V naslednji seji je Khuen zbornici naznanil svojo demisijo in predlagal odgodenje zasedanja za toliko časa, da se konstituira nova vlada. Ogrski državni zbor. Danes ima drfavni zbor ogerski sejo, ki jo je predsednik sklical na zahtevo opozicijonalnih zastopnikov, kateri hočejo razpravljati o izjavi mini-sterskega predsednika dr. Koerberja v avstr jskern dižavnem zboru, Vkljub najagilnejšemu delovanju raznih faktorjev se vendar ni dalo iztakniti nič pravega. Vsled tega se nečega dne zbere na trgu vsa radovška garda in stari Figove stopi pred Jožo s temi le besedami : „Veš, Joža, vse smo si prizadevali, da bi našli hudodelca, a nismo imeli vspeha. Prišli pa do prepričanj», da si nas ti grozovito našemil — ali povej nam Joža, s kako pravico ? Pri teli besedah starega F'govca se jamejo iskriti oči okoli stnječib in stitiskati se pesti. Fi-govec pa nadaljuje : „Za to razžaljenje zahtevamo zadoščenja in Joža, dati nam ga moraš pri tej priči, drugače ti damo čutiti svoje pesti!' Joža, vidši, da se ni šaliti s svojimi rojaki, reče mirno in odločno : „Rojaki, someščani ! Resnica je, da sem Vas nasamaril, — a namen moj pri tem je bil plemenit. Čujte torej I Hrup, ki Vas je razburil in spravil po konci, ni bil nič druzega nego ta, ki je prišel iz mojih prs : kihnil sem, prav nalašč sem kihnil, da bi Vas predramil iz strašnega spanja Vaše vsak- Vladoa stranka se je d govorila z naslednji vojaški program: 1. Ogrski oficirji se premeste k ogrskim polkom ; 2. Emblemi se tako prenarede, da dobi izrara državna in narodna samostojnost Madjarov ; 5. Vojaške š>le na Ogrskem se reformirajo tako, da se bodo nakateri predmeti pouče čevali v madjarskem jeziku ; 4. Grb na pečatih bodi tak, da bo poteg avstrijskega grba tudi ogrski ; 5. Ofii ijalni uradni jezik vojaških sodišč ostane nmščina in se sodba razglasi v nemškem jeziku, in sicer le „v imenu Nj. Vel. cesarja" — zagovorniki pa lahko govore madjarski; fi. Slušbcni jezik ostane nemščina in tudi velevanje ostane nemško, a tudi v tem oziru mora vojna uprava odnehaM še bolj, nego je dosiej pripravljena. Ruski car v Avstriji V sredo se je dopeljal ruski car Nikolaj IV Kodanja v obisk avstrijskemu cesarju z katerim se je koj odpeljil na lov v Štajersko. Car se ni peljal po dunajskih ulicah, ampak je šel iz kolodvora ns-r u vnos t v carski dvorec Scliiinbvunn kde • je bil skupni dvorski obed. Pri obedu sta cesar in car izrekla naslednji zdravici. „Posebno prijetno mi je, izreči Vašemu Veličanstvu svoje veselje, ki ga občutim danes, ko Vam izrečem „dobro došli*. Ker se je Vaše Veličanstvo odzvalo mojemu vabilu na lov na Štajersko, dali ste mi nov dokaz Vašega prijatéljsva, ki ga visoko cenim in ki nahaja v meni ravao tako živahen kot odkritosrčen odmev. Prisrčnost, ki izvira iz tega za naše razmerje, je vplivala že opotovano dobrotvorno na politične razmere naših držav, in laska mi upanje, da bo popolno soglasje v nazorih in prevdarkih ki obstoji me I nama glede obž ilovanja vrednih dogodkov na balkanskem polotoku, znova, prispevalo k uspehom aakcije, ki jo izvajamo sporazumno tam tam doli v interesu evropskega miru. S teme čustvi prešinjen. pijem na zdravje svojega ljubega prijatelja Nj. Veličanstva carja Nikolaja." Car Nikolaj je odgovoril : „Besede, s katerimi me je Vaše Veličanstvo sprejelo, me živahno dirnejo in zahvaljujum se iz c-lega rrca. S posebnim vesel,em sem sprejel prijazno povabilo Vašega Veličanstva in srečen sem, da Vam morem osébno ponoviti izraz čutil, ki me prešinjajo. Naše srčno sporazumljenje in popolna harmonija, ki izvira iz tega za akcijo naš h vlad, je, kakor je reklo Vaše Veličanstvo, dragocen pogij za uspeh velikega pogoj za uspeh velikega pomirjevalnega dela, ki smo se ga lotili v skupnem soglasju. Humanitarni namen. kiga zasledujemo, izključuje vsako strankar-stvo in se mora doseči s trdimi in vztrajnimi sredstvi, ki so sposobna za resnični in trajni mir. Naša prizadevanja bodo prispevala, tako upam, k utrditvi splošnega miru." Pijem na zdravje svojega ljubega in spoštovanepa prijatelj*, Nj. Veličastva cesarja Franca Jožefa," Obe napitnici sta bili izvršeni v francoskem jeziku. Sodeči po teh besedah ste vladi ruska in av-stJijska popolnoma edini v rešitvi vstočnega praša-nja naproti turški vladi. Zatorej je vsako upanje o intervenciji ene tel; držav brezpomembno in macedonska raja ostane še naprej na voljo turški sili, a v sramot civilizovane Evrope. Car in Hedervary. Poroča se, da Hedervary ni prišel iz Budimpešte, da prisustvuje na Dunaju sprejemu ruskega carja. Ker merodajoi krogi nočejo vedeti, da je Hedervary klal, obešal in kruto varal hrvatske Slovane, da stavijo tega krvnika pred obličje vladarja Slovanov ? To je politični} morala par excel-lence !_ Še nekaj k obisku ruskega carja. Soc. dem. krogi pridno hujskajo na to, da bi se ruskemu carju, ko obišče našega cesarja in ital kralja, prirejale sramotilne ovacije z žvižganjem in razžaljivimi klici danjesti. Na to sem si bajko o nekem, ki je nesel nekoga, — to Vas je spravilo iz ravnotežja, senca resnice, izm š'jena povest. In glejte pri tej priliki sem iznova spoznal vso slabo stran Vašega bitja in žitja. stran, ki še utegne postati usodna ne le za Vas in ta naš mili kraj, marveč tudi za vse Vaše potomstvo. Rojaki, someščani ! Vi bežite od resnice se pehate za senco. Gorje Vam. ako izkoristi Vašo lahkovernost zvijačni sovražnik Vašega obstanka ! Potem izgubi svojo moč tudi vsa Vaša nelosežna obrekljivost, katera one-čašča ta kraj bolj nego bi bilo gnezdo roparjev in morilcev in ki odganja od Vašega praga vsakega poštenega človeka. Spreobrnite se ! Veselo znamenje pa vidim v Vašem živem zanimanju za najneznat-nejšo stvarico. To zaniroenje rabite v svrho svojega napredka in čez malo let bo našo lepa Radovica raj uzornega slovenskoga življa in v čast njegovim prebivalcem ! Te besede Jožeba so šle globokook srcu Ra-dovčanov, da so svečano prisegli poboljšati se in pričeti uglednejše življenje. Kaj nameravajo sociusi s tem počenjanjem. je s stališča treznega razuma težko pogoditi. Saj je vendir znano, da je Rus ja, dasi absolutistični viadana država, baš v socjalnem pogledu mnogo bolj napredovala nego ona „napredna" Nemčija, katera je gnezdo soc. rovanja. Pa bodo pač drugi uzroki tnokraškim eksperimentom. Ruski car noče dati iz rok vajetov, kar bi bilo po želji sovražnikov slovanstva iu Rusije a bi bilo v gotovo pogibelj poslednjih. — So pač grdo vmazani ti mokraški židovsko prusaški plačanci. Avstrija Srbija in drugi. Kakor vse kažJ, je smoter političnih vladarskih sestankov dokaj — obsežen. Kaj vse si dajejo opraviti izvestni diplomatski krogi na Balkanu 1 Mej drugem je razširjena vest, da hoče Avstrija okupi- razvito industrijo* preplavlja z izde'ki te svoje industrije nenemške kraje ter s tem p kalu zaduši vsako samostojno industr. gibanje druzih narodov. Ali ni morda aneksija in pospeševanje nemškega naseljenja dejstvo, da nemški element gre za svojimi „znanci in prijatelji" v tuje kraje, — katerih „znancev in prijateljev* se je pa namnožilo že toliko v teh krajih, da se že čutijo — gospodarje teh dežel ter z zasmehovanjem gledajo domačije. Biilow v svoji skrajni nemški hinavščini seveda lahko trdi da Nmèija {ofieijelnem smislu) ne misli anektirati Južne Amerike, kajti aneksija z orožjem v roki je popolnoma nepotrebna, ko pa nemški element s tihim in skritim delovanjem in rovanjem že itak popolnoma anektira nenemške kraje. Taka je perfidna dvorezna politika Nemó'je ! Kako malo misli rati Srbijo, ako bi se zopet pojavili častniški nemiri Nemčija na nasilje, pa je pač dobro pokazala v Ve-v srbski armadi. Že za umor kralja Aleksandra so nezueli, ko je brezobrazno in krvoločno nastopila rožljali z orožjem izvesni krogi ter grozili, da Av- proti tej južnoameriški državi, da izterja svoje ži- strija okupira Srbijo, cbleže Belgrad in kdo ve kaj dovsko prisleparjene terjatve ! Ako bi se nenemški še vse. Da so take budalosti razš;rjati avstrijski — narodi ho.eli dosti zarana otresti nemške tihe anek- Prusaki, je poznato na prvi pogled. Kaj pa ima sije, s katero hočejo ponemčiti ne le južno Ameriko Avstrija iskati v Srb ji? .Te-li Srbija okupacijsko o- marveč celi svet. morali bi takoj začeti z radikal- zemlje, brez gospodarja? Alibi morda kaka druga nim iztrebljenjem nemškega elementa na vseh koncih vlast pretila Avstriji z ziseJenjam, ako bi se spuntali avstrijski častniki ? Jako značilno za to stvar je, da taki nameri od strani Avstrije pritijujeta Anglija in Nemčija, torej germanski državi s Slovanom sovražno tendenco, da pa se protivijo Rusija, Francija in Italija torej Slovani in Romani. Torej nemški cesar, ki se navidezno odpoveduje intervenciji na Balkanu, pa hoče „intervenirati s pomočjo Avstrije — zakaj ? Zato, ker se mu škoda zdi kosti jednega jedincatega pruskega vojaka, do-čim naj bi Avstrija zopet žrtvovala svoje Slovane ! Taka je stara slovanožrska politika Germanije in radi bi jo v Berolinu za ispremembo zepet videli uresničeno. Povsem tem je naša že davno izrečena slufnja popolnoma opravičena da upor med srbskimi častniki hujskajo oni in isti nam sovražni elementi, kateri so zavedli nesrečnega Obrenoviča proč od slovanske poti v prezgodnjo — smrt. Ako s takimi sredstvi hočejo spraviti Balkan v ogenj in krajih No, v tem slučaju bi pa tudi hoteli slišati, kako bi govoril kak Biilow o namerah anek-tiranja. Nemci tako dolgo trdovratno tajé vsaki sovražni namen nemške diplomacije nasproti drugim narodom, dokler niso dovršili svoje podle misije in postali na vseh koncih in krajih tako močni, de se jim nikdo več upreti ne bi mogel in bi se izpolnilo kar jo prorokoval že njih Friderik Veliki, da postane zemlja---»nemški planet". Glavna skušnja za carjev sprejem. „Berliner Borsenkurier" jeden najgrših židovskih listov v tem pruskem Bablu, piše zelo razža-Ijivo za avstrijskega in ruskega vladarja povodom vladarskih obiskov na Dunaju. Za tem ko trdi, da je obisk nemškega cesarja na Dunaju le kot dodatek k lovskemu izletu na grad nadvojvode Friderika na Ogerskem, pripoveduje, da so bile za ta „dodatn obisk" na Dunaju vprizorjene „najvelečastneje priprave, kakor še nikdar poprej/ Te priprave, pa da in Rusijo angažirati na dveh straneh, — potem so so bile le „glavna skušnja" za carjev — prihod na se že dvakrat temeljito opekli. Kot Slovane pa nas Dunaj, kar se mej vrstami čita tako, da so bile je sram biti zajedno Avstrijci, ako je Avstrija prirejene pač le za nemškega cesarja, za ruskega zmožna službe tacih političnih činov. carja pa naj veljajo kot — ostanki od sprejema nem- škega cesarja. — Nemčija in Južna Ameriki. V nevjorških listih se je razširila vest, da hoče Nemčija poslati na južnoameriška obrežja vojne ladije v svrho iztiranja svojih tirjatev pri tamošnjih državah. V južni Ameriki pa se je ta vest še raztegnila in tamošnji listi pišejo da je Nemčja dobila apetit po južnoameriških republikah. Uprav značilno za lisičje zvito nemško politiko je ono, kar je odgovoril nemški državni kancelar na vprašanje jednega sotrudnika nekega bra-zilijanskega lista, da li Nemč ja zares goji take namere. Grof Biilow je vseskozi zanikaval namen Nemčija ne goji nikakega poželjenja po aneksiji izven-nemškega ozemlja ne tu ne drugod. Ali na vprašanje dopisnika, zakaj Nemčija pospešuje nemško naseljenje v Braziliji in se prizadeva ohraniti po-vsodi pristno nemško svojih naseljencev, je Biilow precej nervozno in razdraženo odgovoril da Nemčija ne pospešuje nemškega naseljenja v Braziliji, ker temu nasprotujejo sploh interesi nemške vojske ter delavcev potrebni industrijalci in kmetje. Ne more pa braniti da bi nemški podaniki ne šli za svojimi sorodniki in znanci čez morje, kjer so se oni naselili že v prejšnjih desetletjih. Isto se še v večji meri dogaja v Severni Ameriki, kar je tudi popol noma naravno. Vkljub temu pa želi kancelar, da ti izseljenci no pozabijo stare domovine in jej ostanejo zvesti. Za južnoameriške države ni nikake nevarnosti od nemške strani ; ,.pač pa hočemo gospodarski kot država z zelo razvito industrijo kolikor mogoče se udeležiti južno ameriške trgovine*. Kolikor besedi toliko lisičjih zvijač ! Le čujmo! Nemčija ne misli anektirati — po zatrjilu B(i-lowem — nenemških držav in ne pospeševali na seljenja ondi, pač pa ne more braniti, da bi ne šli k svojim znancem in sorodnikom nemški rojaki iz domovine. Kako se to zvito glasi I Kdor čita iz vestne nemške liste, nahaja v njih vse polno poročil o širjenju nemštva v nenemških deželah. Ta poročila bahato navajajo ogromen naraščaj nemške krvi v Severni Ameriki, razvoj nemškega t. j. po-mmcevalnrga šolstva v južni, osrednji Ameriki, v Avstraliji ne glede na ponemčevanja nenemških na rodov v Evropi, v prvi vrsti Slovanov in pa rmoč nemške trgovine" v teh deželah. Ali vse to mar ni aneksija ? Nemški živelj — in o tem imamo krvavo prepričanje že mi Slovenci, v katerih vendar ni niti toliko pogojev za bogatenje tujca — odriva uenem-ško prebivalstvo kamor pride, od vseh javnih ko*-risti, kajti Nemec se uprav osede v korito javnih koristi vsacega naroda. In to ni aneksija ? Ali morda ni aneksija — seveda v drugem pomenu a z istim — uspehom! — ako Nemčija „kot država z zelo V pričo tolike podlosti prusožidovskih krogov potem pač ni nobeno čudo, ako je ruski car odločil ne iti na Dunaj skozi ostanke priprav za obisk nemškega cesarja, marveč našel levo v Sehonbrun, koder ne bo nobenih priprav. Ako se taka brez-obraznost prusaške svojati ne bo še enkrat kruto maš'evala, potem ni pravice na svetu. Civile in Argentinija. Mej tema dvema južnoameriškima državama ter med Brazilijo se je sklenila tajna zveza, ki ima namen razdeliti si Bolivio in ozemlje Acre. Te države so zjedinjene v tem, da se kolikor mogoče o meji ameriški upliv v južni Ameriki. Chilenski minister Ilerbero se je napotil po južni Ameriki, da obišče Venezuelo, Kolumbijo, Ecuador in Perù in energično posreduje pri njih vladah za južao ameriško zvezo. Stališče kolumbiškega senata v zadevi Panama pogodbe izvira že od te agitacije. Deželni zbori. Deželni zbor češki bode prihodnji teden razpravljal adreso na cesarja naj se uveljavi češko državno pravo. Radikalni mladočehi so postavili predlog naj se od vlade išče, da deželnemu zboru češkemu predloži spis poroke prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Ta zahteva hoče doseči ravnopravnost češkega deželnega zbora z ogrskim in avstrijskem državnim zborom, ali večini ni s tem sporazuma. Kranjski deželni .ibor je imel včeraj drugo sejo. Poslanci katoliško-narodne stranke so odnesli več nujnih predlogov, ker hočejo zaprečiti vsako razpravo, ako se prej vedoči zakon za spremembo volilnega reda za obče volilno pravo. Tudi drugi deželni zbori kakor štajerski, koroški, nižjeavstrijski in tirolski so imeli te dni seja v katerih se je razpravljalo o manj važnih zadevah jRazlične oesfi. Našim častitim naročnikom. Prestopili smo v 4. 6etrt.let.je. Prosimo torej one cenj. naročnike, kateri nam niso v tekočem letu še naročnine doposlali, ali kateri so zastali, naj blagovolé nemudoma doposlatj naročnino, saj smo svoječasno v to svrho doposlali odr nosne nakaznice. Prosimo torej naj vsakdo pomisli, da tudi upravništvo „Novega Lista" ima obilo slroškov in mnogo dolžnosti, katere mora zdaj izpolniti. Cesarjev imendan. Jutri se uradno proslavi cesarjev imendan z slovesno sveto mašo, katere se udeleže predstojniki civilnih in vojaških oblastnij. Otroci nekaterih šol praznujejo danes ter so prisostvovali sv. maši. Na višje nauke Prihidnji teden pojde rnnogč. goz Kastavščine. Slavnost se je na splošno zad »voljhtvo razvila nepričakovano sijajno in v lepem ndu. Udeležba je bila velika, dasi je č. g. novomašn'k še ptuj v naši fari, kjer biva komaj mesec dni Ob 9. uri ga je spremljala domača in bližnja duhovščina, domače slovenske pevke „Ceci-lijanke", italijanske pevke in šolska mladina iz žu-pnišča v krasno opravljeno župno cerkev. Slavnostni govor o dostojanstvu in nalogi katoliškega duhovnika je imel domači g. kapelan Jak. Ukmar v slovi nskem, jeziku. Pri obedu so bile zastopane vse tii narodnosti, ki so popolnoma harmonirale glede naj itnic kakor tudi g'ede občevanja inje tako bila lepo izražena ideja, ki jo zastopa katoliški duhovnik in ki je baš v našem Rojanu živo potrebna. Konečno je še pohvalno omeniti veleč. g. župnika Jurizza, ki se je s toliko požrtvovalnostjo potrudi), da se je s'ovesnost v cerkvi in zunaj cerkve dostojno zvršila in da ostane Rojančanom v blag spomin in poiok boljše bodočnosti. Roman „Ženska tridesetih let", katerega priobčuje .Edinost", je spisan od Francoza Balzac-a, anktorja torej, koji je na indeksu. Kaj porečejo temu gospodje, ki hočejo izliti sveti Ciril Metodijev duh nad naš „divni, mili narod" ? Upamo, da nas čitatelji razumejo, in da bo „Edinost" nohala z nadaljevanjem romana. Slovenski jezik pri sodniji. Pri razpravah na sodiščih proti zatožencem s katerimi so zapisniki napravljeni v slovenskem ali hrvatskem jeziku, je ministerstvo določilo da seeodnijska razprava vodi v teh jez kdi. Italijanski odvetniki so ovirali tok teh razprav v tem jih je podpiralo predsedstvo odvetniške, zbornice tržaške, katero je določalo za take razprave vedno italijanske odvetnike, akoravno so se slovenski odvetniki ponudili, da prevzamejo vedno nalogo branitelja v slučajih ko se mora razpravljati v slovenskem jeziku. Predsedstvo odvetniške zbornice tržaške je vpirajoč se na homatije, ki so je upriličili razni italijanski odvetniki pri razpravah proti osebam slovanske narodnosti in na dejstvo, da se je eden s'ov. odvetnik odpovedal branitvi z izjavo da hrvatski jezik dovoljno ne pozna, zahtevalo pri minister-stvu da se odnosna naredba prekliče, Zdaj je ministerstvo odgovorilo, da naj se pri takih razpravah imenujejo odvetniki, kateri so slovenskega odnosno hrvatskega jezika zmožni. Na vse strani pozor ! Prijatelj nam pik : Naši ljubi domači nasprotniki poberejo vsako zrnce v „klerikalnem taboru ', ter je namočijo v svojem „liberalnem" črnilu, da se napne in tako razpuhneno pošljejo v široko javnost. Najbolj se drgnejo ti ljubi slovenski bratci ob „nazadnjaštvo" naše čč. duhovščine po deželi, češ, da ista ni za noben napredek, da je narodno nezavedna, komodna v najvitalncjših rečeh našega ljudstva ter da sploh ne izvršuje svoje dolžnosti čez okvir svojega poklica po zlatem Gregorčičevem géslu : „Ne le, kar veleva rodno skupšč no je silil, naj odstavi Boga in u-vede postavno brezbož vo. Obglavljenih je bilo pred njim dvesto skupščinarjev, med njimi kraljevi morilci girond sti. Za njim pa Danton s svojo stranko in slednj č Robespierre s svojimi pomagači. Vse njene otroke je požrla revolucija. Zakaj ? Ker božje vladanje sovražnike reda pokonča brez pardona. In sedaj je bogokletneža na potu pod sekiro zasramovala druhal z njegovimi lastimi besedami. Chaumette je namreč nekoč, ko je besnel proti Bogu in krščanstvu, surovo vzkliknil: Ni Boga I Naš Bog je naš8 ljudstvo. Če si ti res, — je kričal ter uprl in dvignil oči in roke proti nebu, — zakaj ne pošlješ svoje strele, da me pokončaš ? — Teh based se je sedaj spomnil neki Jakobinec Svojo rdečo kapo vihteč je kričal proti odborniku : Chaumette, — he, — Chaumette ! Ali čuješ? Danes ti je bog poslal svoje strele- — Olcrog stoječi so se smejali. —Chaumette Ilrabri Chaumette je že ubit, — strah pred smrtjo ga je ubil, — sekira bo odsekala glavo mrliču, — so ga zaničevali drugi, In zares je sedel Chaumette okamenel na vozu, po vsem telesu ometan z blatom in odpadki. Poleg njega je hodil brezhlačnik z zastavo, ki jo je mu stan, kar more, to mož je storiti do'žan !" Ker ničesar ne govorim in ne trdim, o čemer se n sem osebao prepriča', hotel sem si na to stran nabrati nekoliko gradiva. Občeval sem z mnogim1 duhovniki, zlasti župniki po dež ili in razpravljal ž njimi o politčkih in gospodarskih vprašanjih našega naroda. A reči moram, da sem b 1 v ogromni večini iznena len ! Duhovnik na deželi ima zares tako polno svojih pastirskih dolžnosti, zlasti ako vodi razsežno župno občino, da mu skoro ne ostaja časa za kaj druzega. In vendar so naši duhovuiki tako izborno poučeni o tekočih političnih vprašanjih in o splošnih nar dnih težnjah, da bi bilo prav srčno želet', da bi bili tako poučeni tam gori na osrednji vladi na Dunaju, — morda bi se nam potem v marsičfm bolje godilo ( ? op. ur.). Reči smem, da je vsak župnik po deželi tako informiran o naših razmerah, da bi lahko prav dobro izvrševal deželnozborski mandat svojega okraja. — Mimo teh izbornih mož — in tega no smemo prezreti — pa se tudi nahaja nekaj zares popolnoma indifirent-nih gospodov, katerim ni dosti za javno narodno delo. Nasprotno : zadel sem tu in tam na župnika, ki je v temelju zanikaval možnost domačega napredka in ki v narodnih rečeh ni bil na nivó idej, katere zastopa naša katoliško narodna organizacija. Taki slučaji so me nekoliko vzaemirili, to pa radi tega, ker vem, da naši nasprotniki — popolnoma v stran pustivši vrle narodnjake in narodne delavce v duhovski suknji — iztikajo ravno po takih duhovnikih, da potem pavšalno dclžć celi duhovski stan nazadnjaštva, nevednosti in narodne mlačnosti. Baš zaradi tega pa, da se odbije ost zlobe naših nasprotnikov, naj merodajne cerkvene oblasti v kolikor in kjer je istim za resnični blagor našega naroda, skrbe za to, da nastavljajo vsaj na nevarneje tečke take moči, ki so preprčmo narodni, ki so organizotarièni talenti in ki so zmožni voditi tudi gospodarski napredek našega ljudstva. Naša organizacija mora danes obvladatrivse narodno delo in to zaradi tega, ker so se naši domači nasprotniki odrekli narodnemu de'u, ker so vrgli puško v koruzo in podali roko v zvezo našim političnim sovragom. V čegavem taboru ,je„ Avstrija ? Prav mnogokrat moramo z žilostjo konstatirati, da se naši c. kr. uradniki udeležujejo priredb in ustanov, katere so prav protiavstrijske in protidiuastične tendence. Kar se tega tiče, nam treba pregledati samo obisti naših primorskih ,c. kr." one vrste, ki plovejo v morju — ž:dovskih interesov. Ali to, kar čitamo v .Slovencu" od 26. s»pt. t 1. št. .222 z Jesenic, to pa presega vse, česar smo bili dosedaj navajeni čuti o onih, ki na debelo zrò kruh avstrijske države, odnosno avstrijskih davkoplačevalcev, ki so po dveh tretjinah Slovani. Poročdo z Jesenic namreč govori o nekem slučaju, ko je v kantin' na Savi neki c. h-, uradnik uslužben pri ministerstvu na Dunaju, vstal ob mizi in intonirsl velegermansko pesem „Die Wacht. am Rhein". Ko pa je neki gost takemu počenjanju nasprotoval s tem da ni hotel peti te pesmi in si raje zatisnil ušesa, je ta isti ministerski ura lnik rekel : „Ako bi kdo kaj tacega storil na Češkem, bi ga olio-fidali•' in res se je hotel jeden navzočih panger-manov odzvati temu c. kr. pozivu, a njegova lastna žena — Švicarka — ga je zavrnila z ojstrim ukorom, češ da je kaj tacega mogoče pri ljudeh, ki jedo avstrijski kruh. — Ta slučaj nam pojasni veliko, veliko. Pojasni nam pi v prvi vrst;, zakaj se na osrednji vladi tako malo ali celo nič ne brigajo za težnje avstrijskih Slovanov in zakaj roma neš'e-vilno naših prošenj ad calendas grccas t ja — od koder so prišle brez upa zmage onih, ki so jih za upali — — pisarnam dunajskih ministerstev. Često tožimo, da merodajui ministri in še kdo višji noče slišati naših vzdihov, — ko pa pogledamo v obisti minis'er.ske birokracije, — obisti, v katerih gori v črno-zlato-rudečem žiru — pruski patrijotizem, potem se ne bomo čudili, zakaj je tako in nič drugače ! Čudno, prečuduo je le to, da v to misteri-jozno in škandalozno tem i še niso posvetili zastopniki slovan-k h narodov v Avstriji. Morebiti ako bo se to zgodilo, bi se marsikaj predrugačilo vsaj na naših šolah in uradih. Se jeden c< kr. Pavel Pogačnik, c. kr. poštni uradnik v Trstu, rolom Slovenec in narodni izdajale-, je izvoljen v odbor evangeljske zveze za Avstrijo, katera ima namen strti v avstrij-sk h narodnih katoliško zavest in pripraviti ljudstvo do padca v naročje — Hohenzollerncem. j— Da Pogačnik ziradi svojega evangeljskega delovanja še ni občudil posledic, se jako čudimo. Zanimivo pa bi vsakako bilo, temu — gospodu obrniti narobe žep, da bi se videlo, od koga je odvisen. Kajti izkušnja nas uči, da je že marsikaka baraba v Slovencih izdal svojo narodnost in vero za — lačni groš ter potem za tako Judeževo plačilo pridno delal za „nemško stvar" onih faktorjev, ki se ne sramujejo imeti med svojimi političnimi sotrudniki izdajalce, nenemških narodnostij. Sinagoga v hlevu. V Hrušici na Gorenjskem, ondi, kjer zidajo tunel za bohinsko železnico, da so si židje napravili že „cerkev" ali sinagogo v — hlevu nekega tamošnjega slovenskega kmeta. To je res napredek ! Naša vlada, ki se je obvezala, da bo pri delih na bohinjski železnici upoštevala le domače ljudi, omogečuje gališkim judom, da ob železnici odpirajo krčme, prodajalnice itd. ter da že celo snujejo svoje sinagoge, — pa se za pošteno slov. ljudstvo ob tej progi tako malo briga, da se mora isto seliti v tujino, ker ne dobi zaslužka. Judje pa, ki imajo danes svojo sinagogo v hlevu slovanskega kmeta, bodo kmalu imeli tudi njegovo in druzih posestvo in novo sinagogo — slovenski kmet pa le svojo cerkev in pokopališče — vse kakor v Galiciji. Zato pozor gorenjski kmetje, da ne bo kesaDja. Družba sv. Mohorja. Dné 24. septembra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobivajo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti : Škofije: ]. Krška, 2. Amerika in Afrika, 3. Razni kraji, 4. Lavantinska, 5. Ljubljanska, 6. Tržaška, 7. Goriška. Cenjene gospode poverjenike, katerim se naročene knjiga pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso", pošljejo po nje na pošto ah železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročil jej o samo zamudo in nepotrebne stroške! Poštne stroške morajo čast. povernikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjen ke, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. Sovenci ! spominjajte se pri vsaki priliki družbe sv. Cirila in Metoda. ™ povaljal v kanalu z blatom in nesnago. V kratkih presledkih je brisal z zastavo Chaumette-jev obraz, čegar usta so bila zamašena. Vse to je napravljilo neizrečeno veselje in naslajo surovi druhali Vozovi so se ustavili pred odrom. Obs«j?ni so stopili raz voz, nekateri trepetaje in vzdihovaje drugi pogumno in srčno. JJTi so srčno hiteli po stopnicah navzgor, kjer so jih rabelji pričakovali. — Šanson, — je zaklical nekdo, — danes se moraš postaviti ! Stošestdeset glav je treba odsekati. Pokaži nam danes svojo umetnost 1 — Šanson, podvizaj se! — je dejal drugi. — Drug voz je že tukaj I — Šanson je prijel najbližjo žrtev, — Šanson stoj, — najprvo Chaumette! — je tulila druhal. — Veliki Chaumette ima prednost. — Nekdanji vodja vandalizma je dvignil glavo Strast mu je razjedala obraz, obupan pogum je bliskal iz njegovih očij na drubal. — Tiho, — tiho I so kričali. — Veliki Chaumette hoče govoriti ! — Ilrup je potihnil. Nešteti obrazi z zaničljivim smehom in polni pričakovanja so se obrnili na Chaumette a, ki je butal z nogami ob tla in grdo stiskal zobe. — Ilinavsko ljudstvo, — je zahreš'al, -- jaz te sovražim in preklinjam! — je dejal. — P< :zor ! Chaumette preklinja svojega Boga! — mu je donelo nasproti. — Prcč ž njim ! Smit Chaumette - u ! — je tulila druhal in kot grom se je razdlegalo po trgu po ulicah prav do predmestij. Smrt Chaumette - u ! Smrt vsem zarotnikom! Svoboda, enakost, bratstvo ali pa smrt! — Kot bi trenil je bil Chaumette privezan na desko. En prož'jaj, deska je zdrknila pod sekiro sekira je š nila navzdol in Chaumette-ova glava je zletela v velko p'etenico. Diuhal je nepopisno kričala in tulila. Z neverjetno hitrostjo so padale glave. Tekom pol ure je sekira odrezala osem in tri feset glav sovražnikov domovine. Samovlastno ljudstvo je tulilo živijo in ploskala urnim rabeljem. Tu pa je zopet potihnil hrup Iz bl žine se je čul slovesen koral, ki so ga peli nežni ženski glasovi. Nasprotje med divjim tuljenjem na trgu in nežnim koralom je bilo velikansko. Druhal je neizrečeno presenečena priflužkovala. Sa je navadno poslušala republikance, ki so marzeljezo poji.č stopali na oder. Toda to petje ni bila burna mar?e-Ijeza, marveč sveta pesem. — Kaj je to ? Kedo poje ? — Nune z Montmartra ! — (Nadaljuje) Y soboto dne 5. septembra je bila otvoritev dalmatinske gostilne z vrtom (Prijetno shajališče) v ulici Stadion št 19. Točila se bodo prava dalmatinska omiška vina : Vino črno navadno Opolo Pivo najboljše vrste lit, po 32 ine, 36 24 r> rt « Dobi se vedno po domače pripravljena jedila. — Za obilen obisk se priporoča ud ani lastnik. mm^lftWzm& m I co CD 7? pa SM CO aa * « » Sf < o ; S = 0 ! 0 \ M —1 = ? < i ® % i fl< U N — U c+ » Ce 2. § - » «■ 0< I'®» E & s - § y c s o 2 ~ ° ? a 4 ! "čo; o» H—. M m 03 C* HM. O O v« t» O ST a» ? drs n o 2 £ II « i M< N s » Ni 0 p 03 25T e>M« 5. £ O- 0 «3 0 TRST trg. Belvedere štev. IO ž priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici, kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva za mnogoštevilne naročbe. — V zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in druge vrsi.i iz trdega in belega lesa. Cene so merne in postrežba poštena in natančna. J/žcŠ^L. »»«»»»»M Prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča tovarna stolov tvrdke FR ŠVIGELJ na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrine stole, $ugalniko itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnkov z trsja. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. ■v" Restauracija „Alla Stazione' J. Jaklitsuh-a Trst, Kolodvorski Trg (Piazza Stazione) Izvrstna kuhinja, — Dobra vina i pivo. — Umjerene ciene .. .... .. PRVA slovenska zaloga pohištva : pr. p. po p. Prihod in odhod vlakov. Kolodvor Sv. Andrija. Odlazak iz Trsta. Za Ilerpelje, Divaču, Ljubljanu, Beč' Za Ilerpelje i Pulu (samo u četvrtak). Za Ilerpelje, Divaču, Rovinj, Pulil Za Kopar, Buje, Poreč. Za Ilerpelje, Divaču, Rovinj, Pulu, Beč. Za Ivopar, Portorose do Bujali. Brzovlak /a Pulu, Divaču, Villach, Beč. Nedjeljni vlak, 2.SO po p. Za Ilerpelje, Divaču. Dolazak u Trst. Iz Kopra, Portorose, Bujali. Iz Pule, Rovinja, Divače, Beča. Iz Ilerpelja, Divače, Ljubljane, Beča. Iz Bujah, Portorose, Kopra. „ Iz Pule, Rovinja, Divače, Ljubljane, „ Brzovlak iz Pule, Rovinja, Divače, Beča. Nedjeljni vlak. na večer Iz Divače, Ilerpedja. 6.30 8.20 8.45 9.50 4.30 7.10 7.45 8,30 9.35 11.25 4.55 7.— 9.55 .4> pr. p. po p. iz odlikovanih in sve'ovnoznanih tovarn mizarske zadruge v Gorici in Solkanii prej « « ri àNTOM CERHI&DJ-A k se nahaja V T FI STO Piazza vecchia (Rosario) štev. \. t« 9.25 (na desni strani cerkve sv. Petra) f*jf _T______________^^Mk Konkurenca nemogoča ker je blago prve roke Anton Švara, izdavatelj in odjrovorni urednik. Tiskarna Dolenc (Fran Polič — Trst).