Tečaj I. f Štev. 20. ^Brus* izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. —• Inserati računijo se po dogovoru, sicer pa po 4 kr. vrsta. Romanca o idejalnej ljubezni. Mrak večerni razprostiral Se čez mesto je Granado, V noč zagrinjal nje palače, V noč zagrinjal krasne vrte. A na vrtu. najkrasnejšem, V lopi med zelenjem skriti Je sedela Juanitta, Divno lepa Granadanka. A nasproti njej sedel je Ibrahim, bogati Turek, Ki iz Carigrada prišel Bil pred kratkim je v Granado. Zdajci luna je priplula Izza gor, in svit njej mili Obsijal je par sedeči, Sladki govor govoreči ... Ibrahim: „Glej pri lune svitu čistem, „Pri Dijani, nje kraljici, „Ti prisegam, Juanitta, „Da ljubav je moja čista. „To jedina mi je želja, „Da pri tebi zmer ostanem, „Zrem v očesi Tebi jasni, „Zrem ve lica Tebi zorna, „To jedina mi je želja, „Da smem dotaknit’ ročic se „Tvojih nežnih, — poljubiti „ Cisto Te na čisti ustni!“ Juanitta: „0j možje, vsi ste jednaki, „Jeden laže bolj ko drugi; „Kaj ljubav je idejalna „Ne pozna od Vas ni jeden. „Oj ljubav, kakor nas Plato „Jo uči, bi jaz gojila, „Ako bil bi mož na sveti, „Ki bi tak ljubiti umel. „A možje, vsi so jednaki, „£jrovori]o o ljubezni, „0 ljubezni idejalnej, * „A strast nizka jih navdaja. „Strast živalska jih navdaja „Ta. le jim jedini cilj je . . . „ Ibrahim, in Vi drugačni „Ste ko drugi vsi možaki??" Pred Juanitto je pokleknil Ibrahim, roko na srce Je položil in govoril- Te besede je slovesno : „Juanitta, da Te bodem „Vedno, vedno čisto ljubil, „Naj porok Ti bode to, da „Sem EVNUH iz Carigrada!" „„Ti evnuh! . . Le proč od mene, n „Goljufivec Ti prokleti!"" . . . Vskliknila je Juanitta, Vskliknila in — omedlela. Ibrahim z glavo pomaje, Zmeden Zapusti Juanitto: „Jaz, evnuh, sem vender zmožen, „Za ljubezen idejalno! „Za ljubezen idejalno, ,.Akoprav evnuh, sem zmožen, „In to je hotela ona . . . „Zdaj me je pa zapodila!" In z glavo majaje stopal Je skoz ulice Granadske . . . A z neba smejala se mu Luna je, deviško čista! Izstop Celjanov iz okrajnega odbora Celjskega. Naš župan g. p. t. Nekerman je zbral svoje pokorne kimače 4. t. m. v mestno dvorano ter z resnim obrazom govoril tako-le: n Gospoda odborniki! Vsak izmej nas, mislim, bi rad mnogo, mnogo denarja,*) daroval, ako bi mu bilo v tem važnem trenutku znano, kako da se *) Ko bi ga imel. moremo rešiti velike nevarnosti, ki preti nam in našemu nemškutarstvu od strani naših ljutih sovražnikov, teh divjih Slovencev. Že dolgo sem premišljeval in tuhtal tako. da že dalje časa do polunoči noče sladki spanec zatisnoti mojih skrbečih očij; kajti bojim se za mestno nemčq