» j'e dobii't -.u, namreč urad "pomožnega | voznika za mestnega elektrikar-ja." Dočim je Tarcai urednik in mora skrbeti za časopis, pa obenem vozi elektrikarje mestne vlade po mestu, namreč one, ki plezajo po drogovih in popravljajo žice. Omenjeni; služba je, popolnoma nova pri mestni'vladi in so jo ustvarili pri civilni komisiji na zahtevo direktorja Krugerja. In odkar je bil Tarcai imenovan za "pomožnega voznika' mestnega truka, se ga dostikrat vidi v glavnem stanu republikanske stranke v National City poslopju in na prostorih, ki nimajo ničesar opraviti z mestnim delom. Urednik in "pomožni voznik," hm, hm! Pred par tedni smo poročali o nekem republikanskem wardnem Vodju v naši soseski! Dober prijatelj V nedeljo je imel urednik srečo, da se je spoznal z najstarejšim naročnikom "Ameriške Domovine," namreč kar se tiče časa, odkar je naročen na list. Je to naš prijazni, še vedno čili Mr. Prank Maver, ki stanuje na 1105 E. 71st St. Preteklo soboto je obhajal svoj 65. rojstni dan, pa je še pri dobrem zdravju, živahen in vesel. Povedal nam je, da se nahaja že 41 let v Cleve-landu, da je bil med prvimi naseljenci, in takoj, ko se je pred 32. leti pojavil slovenski časopis v Clevelandu, se je naročil in je zvest naročnik še danes. Mr. Maver je samec in stanuje Pri svoji poročeni sestri. Pripovedoval nam je, kako je delal Pred 40. leti. Prinesel je $15.00 "pede" domov za 14 dni, pa je bil vesel. Mr. Maver ima mnogo prijateljev, ki ga vsi čislajo, in ob priliki 65. letnice temu Čvrstemu in dobremu našemu Naročniku tudi mi prav iskreno Čestitamo. Kot Mr. Maver danes Ogleda bo še najmanj 35 let naročnik "Ameriške Domovine." Bo treba hraniti Uprava Community fonda v Clevelandu naznanja, da je odredila, da se prispevki raznim organizacijam znižajo za $350, °00, in se ta denar vporabi za Potrebe družine tekom zime, ko se pričakuje velikega pomanjkanja. ...-oMV aff „ ije v Indijo, č,j()b lmij dolga pot. že takoj ko je zrakoplov zapustil Anglijo, je naletel na silno neurje. Nad neko dolino v bližini mesta Beauvais, v Franciji, se zrakoplov ni mogel več dvigniti. Pilot Leach, ki je poveljeval R-101, je izjavil sledeče: 'Naleteli smo. na strašno nevihto, in zrakoplov se ni hotel dvigniti navzgor. Dal sem mu več plina, toda vse je bilo zaman. Dež je tako gosto padal, da smo bili prisiljeni k tlom. Dvakrat je zrakoplov zadel tla, potem pa se zarinil v zemljo. Temu je takoj sledila silovita razstrelba. Mene je zagnalo ven, in deset minut pozneje sem se znašel kakih.20 čevljev od uničenega zrakoplova. Kmetje v okolici so se zbudili radi raztrelbe in so hiteli na lice mesta, toda vročina radi gorečega zrakoplova je bila tako silna, da ljudje niso mogli blizu. Nesreča se je pripetila kmalu po večerji na zrakoplovu. Potnikom v zrakoplovu je bilo dovoljeno kaditi. Tudi berači so danes pravi športniki Tiffin, Ohio, 6. oktobra. Neki policist je hotel danes aretirati berača, ki je moledoval in nadlegoval ljudi po ulici in trgovinah. Ko je policist hotel poklicati policijski voz, je berač odvrnil, da ni treba, ker ima svoj avto. In res se je odpeljal v zapor s svojim finim, novim avtomobilom. - . '.'.v..'.*-.-,,-.1 Najnovejši angleški zrakoplov, R-101, se je v neds-ljo žalostno ponesrečil, ko je bil na patu iz Anglije preko Francije v Indijo. To je največja zrakoplcvr.a nesreča v zgodovini zrakoplovstva. Ob tej priliki jo skora 50 oseb zgubilo svoje življenje, med njimi angleški minister za aviatika. Slika nam kaže zračnega orjaka, ko je plul pred odhodom nad Anglijo in štiri prominentne potnike na krovu, med njimi Lord Thomas, zgorej na desni, angleški zrakcplovni minister. V sredini vidite poVdjnika zrakoplova G. H. Scctt. Zgarej na levi je mapa, ki kaže, kje približno se je R-101 ponesrečil. Kako se sodi Zadnje čase smo čitali in pisali precej o škandalih, ki se vršijo na mestni sodni j i. Upeljana je tozadevno velika preiskava. Sedaj je zopet prišlo na dan, da je neki Peter Voroby plačal 14. avgusta nekemu Enoch Bartos-zevizcu $107.00, in sicer na hodniku mestne sodnije. Ob istem času bi moral biti obsožen radi kršenja prdhjbicije. Omenjeni Bartoszevizc je povedal Petru, naj njemu da $107.00, kar je Peter tudi storil, šel lepo domov, sodnik Moylan je pa v knjige zapisal, da je bil Voroby oproščen. Bartozsevizc je bil sedaj aretiran, in lepe stvari prihajajo na dan. Triletni otrok na zverinski način umorjen v družbi pijancev New Martinsville, W. Va., 6. oktobra. V tukajšnih okrajnih zaporih se nahajajo štirje moški, ki so priznali, da so tekom pijančevanja na nekem otoku na Ohio reki, na zverinski način umorili triletnega Garlan Bailey. Umor se je pripetil zadnjo nedeljo. Truplo otroka so našli v pondeljek. Med aretiranimi sta dva brata Charles in Henry Ray, ki imata svoje bivališče na omenjenem otoku, ter James Dunn in Clyde McBee, oba iz Grandview, Ohio. Povedali so, da je mati prinesla otroka na otok zadnjo nedeljo, in da so otroka najprvo mučili, potem pa umorili. Mrs. Bailey, njen otrok Garlan in dva prijatelja Dunn in McBee so se v nedeljo s čolnom prepeljali na otok, kjer so se hoteli napiti. Tu so se sestali s Henry Rayem, ki je paznik vladnega svetilnika na otoku. S seboj so prinesli mnogo žganja, s katerim so se pridno zalivali. Navzoči otrok je menda jokal, ker so ga zanemarjali, in ker se je pijanim ljudem in materi zdelo to sitno, so ga zgrabili in zadavili, nakar so truplo vrgli v reko. Potem so pa pili naprej in naprej, dokler ni postala tema, nakar so se prepeljali nazaj proti vasi. Vso noč so potem še popivali. Neki čolnar je drugo jutro našel truplo dečka, na katerem se je opazilo strahovite udarce. Policija je slišala o pijančevanju, dognala je, kdo je bil navzoč, nakar je aretirala vso družbo. Streljajo v križ in na delavce pri križm Fredericktown, Va., 6. okt. Tu so včeraj odkrili ogromen križ ob javni cesti, ki vodi iz Wash-ingtona. Križ je bil postavljen v spomin prvega prihoda katolikov v te kraje. Governer Pollard je bil navzoč pri odkritju. Ko so postavljali spomenik, so delavci dobivali grozilna pisma in več strelov je bilo oddanih na nje, kot tudi v križ, ki je bil dvakrat zadet. "Zlata lopata'" Pozlačena lopata, ki bo obrnila prvo plast prsti za temelj nove cerkve sv. Vida se lahko vidi v izložbenem oknu Grdina Hardware na 6127 St, Clair Ave. Mr. Jos. Zalar V soboto je dospel v Cleveland Mr. Jos. Zalar, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Prišel je sem radi novih pravil, katere je konvencija naročila. Ob tej priliki je obiskal Mr. Zalar svojo hčerko, Mrs. Ray J. Grdina, ki se je pred kratkim poročila. Mr. Zalar odpotuje v sredo iz Cleve-landa. Petletnica Jutri, v sredo, 8: oktobra, se bo ob 6:30 zjutraj brala sv. maša pri fari sv. Vida za pokojno Johano Juračič, ki je umrla pred 5. leti. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeležijo. Pogreb rojaka Janc-a j Včeraj smo poročali, da je umrl rojak John Jane. V novici je bila izpuščena številka hiše, kjer se truplo ranjkega nahaja. Rojak Jane bo pokopan iz hiše na 16007 Huntmere Ave. Izvrstna grozdje Letos je grozdje izredno dobro. John Leustik, 1144 E. 63. St., pravi, da ima posebno dobro grozdje in mošt po zelo nizki ceni. Oglasite se pri njem. Dobra nostrežba Kdor želi dobiti v resnici dobro grozdje in mošt, se ne bo zmotil, ako se oglasi pri Mr. Louis Eršte na 6209 Schade Ave. Bo dobro postrežen. Podrobnosti o pogodbi poroke med bolgarskim kraljem in Italijani Rim, 6. oktobra. Laška vlada in papežka država je danes podala javnosti podrobnosti 0 pogodbi glede poroke med bolgarskim kraljem in hčerjo laškega kralja, Giovanno. Pogajanja za poroko so se vršila dolga meseca, ker je papež na vsak način zahteval, da laška princezinja ne sme menjati svoje vere in je končno tudi zahteval, da morajo njeni otroci biti vzgojeni v katoliškem duhu. Kralj Boris se je končno podal v to. Vendar je moral papež končno v toliko odnehati, da je pristal, da bo prvo rojeni otrok kraljevega para grško-katoliške vere, a vsi drugi otroci pa morajo biti katoliki. Bolgarska državna poštava namreč zahteva, da mora biti vladar državne vere. Ko so se o tem zedinili, je papež dal dovoljenje za poroko, in Italijanka bo bodoča kraljica slovanskemu bolgarskemu narodu. Boris šam je bil predno je postal bolgarski kralj, katoliške vere, toda ko je zasedel prestol je prevzel ortodoksno vero, dasi med obema verama ni dosti razlike. Poroka se bo vršila v katoliški cerkvi okoli 15. novembra, v glavnem mestu Bolgarske, v Sofiji, potem pa se vršijo poročni obredi tudi v grško-katoliški cerkvi. Vsa pogajanja tozadevno so se vodila direktno s papežem potom zastopnika slednjega. Kralj Boris pride v Rim v nekaj tednih, kjer se bo vršila zaroka. Boris je star 36 let, lep človek, visok in precej dober vladar. Njegova nevesta ie stara 23 let. Baje so Bolgari zadovoljni z bodočo kraljico, toda koliko upljiVa bo dobil Mussolini v slovanski Bolgariji radi te poroke, to mora biti vsakomur znano. Italijanka, kraljica slovanskega naroda! Znameniti govor demokratičnega kandidata Bulk-leya glede Hooverja : in "hum. 1110 kapitu vednimi Slovenci i.rvati. Združili so se namreč s svojimi j političnimi klubi v eno celoto in pokazali amerikanskim političnim mašinistom — moč in zobe. Nas je to poročilo jako razveselilo, kajti Slovenci in Hrvati v družbi s Slovaki bodo imeli v bodoče veliko moč v Jolietu, in od njih se pričakuje tudi čiste politike. časopis "Review" zaključuje svoje poročilo sledeče: "Mr. Joseph Zalar is entitled to a rising vote of thanks for the effective work he accomplished." -o- Ženska, ki res veruje v prohibicijo Demokratični kandidat za zveznega cenatorja države Ohio, Robert J. Bulkley je preteklo soboto v posebnem govoru, ki ga je imel pred člani City kluba, odgovoril na govor, ki ga je imel predsednik Hoover pretekli četrtek v Clevelandu. Izjavil je, da je Hoover sicer odkrito govoril, toda ponovno je povdarjal, da poštenja v ameriški politiki ne Mrs. Helen Greene, bivša bo, dokler ne bo preklican 18. councilmanka v Clevelandu, ki amendment ameriške ustave, kandidira sedaj za kongresman-Obenem je posegel Bulkley v vi- co v 22. okraju, je pridigala v soke republikanske politične kro-1 nedeIjo v neki protestantovski ge, ko je citiral bivšega zvezne- cevkvi in se jzjavila, da je prohi-ga pravdnika v New Yorku, t,icija prinesla veliko blagostanje Charles Tutttle, ki je sedaj kan-- Amerike. Ako ne bi imeli pro-didat republikanske stranke za hibicije, se je izjavila Mrs. governerja države New York.; Green, danes sploh nihče ne bi Tuttle, ki je bil dolgo vrsto let;de]al v Ameriki. Tudi v Fran- ciji, v Angliji, Nemčiji in drugod ne delajo prav nič, ker nimajo prohibicije. Mrs. Green je republikanka. zvezni pravdnik v New Yorku in je imel kot tak uradno dolžnost preganjati kršilce prohibi-cijske postave, se je izjavil, da se pod Hooverjem prohibicija ne spolnuje niti uspešno niti pošte- Lena igra no. Bulkley je izjavil, da ima predsednik Hoover prav, da za- Društvo Kristusa Kralja št. govarja visoki standard življe- 226 K. S. K. J. priredi dne 19. nja ameriških državljanov, toda oktobra, en teden pred svojim vrgel mu je v obraz, da ravno on godovanjem, prav mično igro pomaga s postavami kot je tarif- "Kakcršen gospod, tak sluga." na postava, da se ta standard J Po igri bo pa prosta zabava in vedno bolj »niža. Nova tarifna Ples. Igra se vrši v Knausovi postava, katero je Hoover zago- dvorani. Igra je vseskozi smeš- varjal, je povzročila, da se je po- na in šaljiva, da bo smeha za rušila ameriška trgovina, da je zgubilo milijone delavcev svoje delo in da smo zgubili naročila iz Evrope in iz drugih tujezem-skih krajev. Brez dela in pri nezaposljenosti, kot jo imamo danes, ne more imeti visokega standarda življenja, to je, dobre plače in stalno zaposljenost. * Cene delnicam na borzi v New Yorku so ponovno začele padati. poč't. Občinstvo je že sedaj prijazno vabljeno. Izvanredna seja Društvo Kristusa Kralja, št, 226 K. S. K. Jednote bo imelo nocoj, v torek, 7. okt. ob 7:30 zvečer izvanredno sejo. Tajnik I Mr. Jos. Grdina se je odpovedal, in ima društvo sedaj novega tajnika, Mr. Jos. Ponikvarja, katerega naslov je 1030 E. 71st St. člani so vabljeni na sejo nocoj. .w^a, da nc ~»i4gi materinega je-v njem izpopolnjevati, ^a in hrvatskega elemen-.m društvih Italiji škodovati, j oi italijanske oblasti zaupale iz-venskega ljudstva v Julijski krajini in ^ r .i-erno javno in kulturno ter gospodarsko iiocj. vovanje, bi marsikaj drugače izgledalo tam doli nego izgleda danes, ko renegati in skrajneži ženejo narod zopet v skrajnost odpora in obupa. Naj se fašizem le spomni, kako sistematično na primer ovira, smeši in skuša izpod-kopati pozicijo slovanske duhovščine, od katerih eden lažje duhovno obvlada naše ljudstvo nego en milijon fašistične milice. Ta duhovščina pa je gotovo lojalna, miroljubna in legalistična, kakor je ljudstvo, ki ž njim živi že stoletja in stoletja isto življenje. To so tore'j fakta, gospod Avenanti, ki bi, če bi se primerno vpoštevala, ne ustvarila samo normalnega odnosa ined italijanskim in slovanskim elementom v Julijski krajini, ampak bi po čisto naturnem vplivu izboljšala tudi sosedske odnošaje Italije pa bila obenem trden garant za mir v Evropi sploh. Večnemu poudarjanju, da "Slovani v Italiji uživajo iste državljanske pravice ko Italijani," pač gospod Avenanti sam ne verjame, čeprav fašističen tisk to danes v skupnem zboru ponavlja. Iste pravice, da, če se namreč poitalijanči, svoj rodni jezik pozabi in duševnost izpreme-ni, kolikor se ta sploh da! Sicer pa je preziran in preganjan pa kot nedržaven element opazovan in osumljen. Zato bi bilo dobro, če bi se nehalo to vprašanje s praznimi frazami ua eni in nasiljem na drugi strani reševati, pa da bi na me-rodajnem mestu enkrat uvideli, da je dosedanja politika groba zmota ter no svoji neliberalnosti Italijo samo izpod-kopuje! __At; .m dedom ve- nujlop&e t in le redkokdaj imena, izvirajoč«.^njih. Povod, da na lovu in označujoča prebivali- se srrie niso razmnožile, je bil šča divjadi, posebno pa praylji pat ta, ker je bilo po Miših go ce, polne 30Čno romantike, ki so zdovih preveč roparic. se deloma obdržale do današnje Lopi spomini i . o ostali met suhoparne sebične dob«,. Veči- ir-išim narodovi na gamse. Ni Euclid, O.—Pozna se povsod, i ostale sirote, a pravi katoličan da je dovolj časa za kritiziranje Če bi bili ljudje bolj zaposljeni, ne bi opazili vsake malenkosti. Zato je "Prosveta' te dni priobčila članek od nekega "Janeza, ki še pride," ki pravi, da se na- skrbi tudi za svojo dušo. Kc boste vi že davno pozabili na umrlo članico, bo naše društvo še naprej vsak mesec darovalo sv. mašo, kar ji bo več v korist, kot bi ji vi mogli dati iz svoje hajamo še v srednjem veku tu-j blagajne. Vera pa ne bo pro-kaj v Euclidu. Zgleda res ta- i padla, bo prej nas siromakov ko, kakor v srednjem veku: ve-!konec. Naše drijštvo pa lepo na-ra lepo uspeva, preganjalcev pa preduje, in če koga to v oči bo- de, nas to nič ne bri^a. Vseeno pa: hvala lepa za poklon v Pro-cveti! Mica, ki več ne pride. je bilo takrat dovolj in jih je še danes. Ampak potem ste pa tudi vi v srednjem veku, ker ne pustite katoličanov pri miru." Vaš napad naj bo v opomin vsem onim, ki spadajo v dve stranki. Cleveland, O. — Prosim vas Če si katolik, bodi katolik, če si za malo prostora med dopisi, ker brezverec, bodi brezverec — i nisem še nikoli poslala kakega ne bo prepira. Če si pa na dve dopisa. Rada bi se zahvalila strani, pa sam sebi pripiši slabe vsem mojim prijateljicam na-posledice. I šega kluba in to je "Klub vdov," Sploh se pa ne spodobi prepi- ker so se spomnile na me in mi rati se o mrtvem človeku. Ker podarile lepo sliko. Slika pred-če sramotite društvo, sramotite -tavlja prizor iz stare domovine s tem tudi mrtvega člana, ki je in kadar bom to sliko pogledala, spadal v dotično društvo. Re<= se bom spomnila na dobre in le-je, da podporna jednota skrbi za pe čase, ki sem jih doživela v Gdanskom ravno Poljska s svojo na ljudi hoče biti bolj modra kot stvarstvo ter skrbi samo za svoj, večkrat prav umazani dobiček. Naši dedje so najbolj poznali medveda in jelena. Menda je ni v Sloveniji pokrajine, kjer ne bi imenovali kak kraj po jelenu, kakor: Medvedji štant, Medvedji dol, Brlog, in slično. Kdo naših kmečkih sinov ne pozna ta-kozvanih medvedovih hrušk in kdo ni pozorno poslušal babice, ko mu je pripovedovala zgodbico, kako sta se pretepala divji mož in kosmatinec medved. Sladko smo se smejali, ko so nam pripovedovali pripovedko, kako je medved tresel podžagano hruško, ki se je zrušila in sta se medved in drevo valila v jarek, v potok, kjer so ga čakali kmetje. Prav tako važno vlogo je igral v življenju naših dedov jelen. To nam potrjujejo razni jelenovi žlebovi, kaluže, kjer si je jelen hladil žejo, Jelenovice. kjer so jelene gojili, kakor tudi več pravljic. Da so jelene naši dedje dobro poznali, pričajo razne stare slike in okraski, kjer poleg kranjskega srca ne s m c manjkati jelen. O medvedu in jelenu nismo slišali nikoli nič slabega.. Kot nevarno zver so medveda razupili šele v poznej- je planina i Vasice, kjer ne bi pripovedovali starčki, kako so lovili po planinah lepo divjad in kaj vse so slišali že od svojih dedov. Gamsom, kakor tudi raznim delom njihovega trupla, so naši dedje pripisovali posebno čarobno, zdravilno moč. Najlepši spomin na gamsov lov pa je ovekovečen v pravljici o 'Zla-torogu,' o belem gamsu, ki je imel zlate roge in so ga čuvale bele žene rojenice. Dolincem in prebivalcem polja je bil najbolj znan dolgouhec zajec, stric jazbec in zvitorepka lisica. V poznejših letih pa so se naši dedje zanimali tudi za lov na divje peteline. Kako zelo so naši dedje cenili divjad in lov, pričajo končnice na starih panjih, kjer najde mo večkrat mnogo zanimivih prizorov iz lovstva. Naslikana je lovčeva svatba, lovčev pogreb kakor tudi mnogo živali. V sedanji dobi, ko izginja nnogo drugega lepega, ko se ljudje sramujejo romantike, pa je tudi naš narod zelo odtu jil od matere prirode in ostalo nam je le še malo od tega, kar je bilo sveto in drago našim dedom in le malo se zanimamo za lepo delo stvarstva Gospodove- ših letih. Jelen se je osovražil ga. Vladimir Kupus. -o- IZ RIBIŠKE VASI—MODERNA LUKA Mesto Gdansk je bilo z ver- uvozno trgovino in mesto, ki šte-saillesko mirovno pogodbo pro- je okoli 400,000 prebivalcev, je glašeno za svobodno mesto, imelo najlepše možnosti, da s5: Dr. Connor. 19:01: Ruth and Blair. 11:80: Starr Piano Program. 1:45: Banjo Dave. '. M. 12:01: Roc k k f Austin. 12:1ft: Juki Potpourri. 1:15: Organ Moods. 2:1ft: Stray Gems. 2:30: I.yrir Radio. .1:00: WJAY Serenade to Springfield. O. 4 :00 : Georgene and Ed. 1:80: Studio. 4:4ft: Tapa Nu Keg Fraternity. 5:15: Starr Piano Program. 5:30: Merchants and Consumer*. 6:00: Sign off. neKc farme in je prosil tan... ja, da 'nu da kaj jesti, češ, da že tri dni u; vide gorke Žlice v* želodcu. Farmer je bil usmiljenega srca in je hotel trampu pomagati, zato mu reče: "Pri meni imaš lahko za par dni dobro hrano in dal ti bom tudi pet dolarjev na dan, če pomagaš izkopati onole njivo krompirja; pa kar takoj lahko začneš kopati." Tramp pogleda doli če?, v 1-! ko njivo krompirja, se pop Ka zu ušesi in reče: "Saj bi ga rad kopal, krumpir. ampak mislim, da je najboljše, ako ga vi sami kopljete. Vi sami ste ga namreč sadili in najbolje veste, kjer ravno se krompir nahaja." £ "Včeraj zjutraj si me pustil zadaj s svojim avtomobilom. Strašno si drvel. Kam se ti je pa tako mudilo?" "Predvčerajšnjim sem bil pred sodnikom radi prehitre vožnje. Kaznoval me je z globo 5 dolarjev. Dal sem mu desetak in ker sodnik ni imel drobiža, je rekel, naj grem in še enkrat hitro vozim za ostalih pet dolarjev." A Gospa je najela novo kuharco in jo vpraša: "Če bom kedaj dobila večjo družbo na večerjo, ali boste znali servirati?" "Da, gospa. Lahko serviram na oba načina." 'Kako na oba načina?" "Lahko serviram tako, da bodo gostje še prišli, ali pa tako da jih ne bo nikdar več k nam na večerjo." rA' Četo rekrutov so postavili pred pisarniškega narednika, da jim da iz skladišča obleko; Narednik se obrne do prvega in mu reče: "Povejte svoje ime in naslov." "Kaj?" "Ime in naslov', tele!" "To morate pa že sami vedeti, saj ste vi poslali po mene!" fA Hči nekega trgovca se je poročila, pa je kmalu po poroki v neki nezgodi ubilo njenega moža. Mlada vdova brzojavi o tej nezgodi svojim staršem prav po trgovsko: "Janez danes ubit, cestna nezgoda. Izguba krita z zavarovalnino." AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 7TH, 1930 DVA TEDNA V KANADSKIH GOZDOVIH Piše JAKA DEBEVEC "Pa kdo vama je povedal, da sem v gostilni?" se začudim na vsa usta. "Nihče ni nama povedal. Toda ker te ni bilo pol ure nazaj, sva zavila kar v prvo gostilno, dobro se zavedajoč, da boš ti tam, Jaka." Glej ga zlomka, pa sem mislil, da se bom zmazal in da ga bom lahko na skrivaj spil par kozarcev, da se mi ne bo vedno očitalo, da bi samo za mizo sedel in pil. Ker smo se tako nenadoma zopet sešli, je kazalo, da smo to srečno svidenje praznovali po lepi slovenski navadi in zopet naročili tri steklenice pive. Pa smo še malo posedeli. Kaj bi ne: nakupljeno je bilo vse potrebno, naš Johny je sedel pri kolesu v avtomobilu in čakal, kedaj se bo ostalim pasažirjem ljubilo zapustiti gostilno in se )• »dati na pot. Vesta kaj, fanta," predlani; ..a jaz pri šesti steklenici, "vesta kaj. . ". ekaj^ že veva, samo če ti ko j \ >š," se vtakne doktor v moji prijazno in dopadljivo govorjenje. "če bi se vaši gnadljivi milosti dopadlo vzeti na znanje enakost in bratstvo ter svobodo govora, bi morda počakali toliko časa, da se odkašljam in po-veii). kar mislim," branim jaz «vc i opravičeno zgovornost. )rajt, pa povej, kar misliš," ra\ doktor. "Saj kaj pametnega itak ne bo." "Se nič ne ve; morda bi pa le bilo pametno, če bi me ne bili s svojim dodatkom in pripombo k mojemu predlogu zmotili, da sedaj- ne vem, kaj sem mislil povedati." "Bom jaz povedal, kaj je mislil Jaka povedati," se oglasi modro Frank, ki je kratkih be^ sed in ki računa za vsako besedo, ki jo da na svitlo. "Stavim nikelj, da je mislil Jaka predlagati, da ga spijemo še vsak eno steklenico, p r e d n o gremo naprej." "]■ ;tnk, ti si zlata duša, imaš > e n; mestu in pamet v ta pra-vi omari, da tako imenitno po-gruntaš težnje in koprnenje, strah in ipanje človeškega grla. Ja, predlagati sem mislil, da se •spodobi in da ni več kot prav, da ga spijemo vsaj še eno steklenico. Ker Bog ve, če ga bomo še kedaj skupaj žajfali, ko gremo v nepoznane kraje, kjer hodijo medvedje in volčje zjutraj pred prag dobro jutro voščit. Pa ga tudi še nismo spili enega kozarčka na zdravje našim dragim ameriškim suhačem žalostnega spomina. Naročimo torej še vsak eno steklenico in dvignimo čaše na čast osemnaj-temu amendmentu in njegovi žlahti, da bi jih ljubi Bog zopet kmalu spravil na prava pota žeje in potrebe. Naj jih pes potip-lje in koklja brcne, mi pa jim odpuščamo njihovo zmoto in kri vo vero, amen!" Ko smo se orijentirali, v katerem delu gostilne so vrata, smo odšli možatih in trdnih ko-l'akov ven pod milo solnce. Zunaj sem pa jaz videl dva avtomobila in na vsakem je sedel naš kuhar Johnyl Začudeno vprašam doktorja: "S katero mašino se bomo pa peljali? Do sedaj sem mislil, da. smo prišli sem samo z enim avtomobilom, sedaj pa vidim, da imamo kar dva. No, če to ni potrata: štirje, pa se vozimo v dveh avtomobilih." "Kaj si slep, Jaka," se oglasi Frank, "da vidiš samo dva avtomobila, kaj ne vidiš, da imamo tri: eden je za doktorja, eden zame, eden pa zate. Jaz se bom Vsedel v svojega, vidva pa naredita kar hočeta." "Doktor!" pošepetam na uho doktorju, da ne bi Frank slišal, "ali ste slišali, kaj je rekel Frank, da vidi tri avtomobile, ko imamo vendar samo dva? Vi ste zdravnik, pretipajte mu Jnalo žilo. Nekaj je narobe ž njim. Bog ve, če imajo kako umobolnico v tem mestu? Najbolje je, da ga spraviva na varno, predno se mu bolezen še bolj razvije." "Saj se tebi meša, ne Franku," odgovori doktor. "Frank ima prav: tri avtomobile imamo na razpolago, pa bomo vzeli samo enega seboj. Dva avtomobila in dva Johnyta bomo pustili tukaj za vsak slučaj, če se nam ta polomi." "Na, sedaj pa imam," si mislim. "Saj ga imata oba pod kapo, pa vidita kar tri avtomobile. Sreča je, da sem vsaj jaz trezen." Pa se je vseeno vse tako srečno izšlo, da smo se znašli vsi trije v enem avtomobilu in naš Johny je pognal. V par minutah smo pustili mestece za seboj in zavili ob reki Ottawi na peščeno pot proti severo-zaho-c(u. Komaj smo pustili zadnje hiše za seboj, se Frank spomni, da se okrog poldne jako prileže kozarec vina. Ker ni bilo nobenega oporekanja, je kar sam na svojo roko odprl steklenico bur-gundca, ki je kaj prijetno drezal po grlu in spravil kri v naša lica in še naprej gori pod lase, da sem jaz brez vsakega posebnega prigovarjanja zavriskal, da so vrane na bližnji njivi z glasnim protestom planile iz razorov. "Da bodo vedeli Kanadci, da se naši fantje tod vozijo," sem se opravičeval, ko sem videl, da se je Frank mojega vriska tako prestrašli, da mu je padla prazna steklenica iz rok. Z našim avtomobilom smo se imeli peljati do Otter jezera, male naselbine, oddaljene kakih 75 mlj, tam naš bo pa čakal naš bodoči voznik Joe, ki pride po nas s Fordom. Poti od mesta Hull do Otter jezera ne bom opisoval, ker se je, posebno tje grede, ne spominjam. Za prvo steklenico bur-gundca smo bili odprli še drugo in potem smo se (najbrže) zatopili v tako živahen pogovor, da se ne spominjam: ali smo se sploh vozili in če smo se, kje smo se vozili in kdo nas je vozil. (Pride še) -o- Dvoje gledališč napadenih z dinamitom Tacoma, Wash., 6. oktobra. Nepoznani zločinci so danes napadli dvoje gledališč v tem mestu z dinamitom. Eno gledališče je popolnoma porušeno. Ker se je napad zvršil ponoči, ko ni bilo ljudi v poslopju, ni nobenih človeških žrtev. iiimmiiimiiiiimiiiiiiiiimimiMimiiiiiii T. C. Bridges—Ant. Anžič NA POMOČ! Novele Grazia Deledda Težka redkev Nh farmi Mr. Frank Beretiča na Dock Rd. v Madisonu, je naš urednik te dni dobil in izpulil težko redkev, katero so takoj stehtali. Imela je pet funtov in pol. Priče so Mr. Dežman, Mr. Novinc in Mr. Molan. Kar je najboljše pri tej redkvi je dejstvo, da ni puhla, pač pa solidna vseskozi. Mr. Bulkley pri Hrvatih V nedeljo zvečer je govoril Mr. Robert J. Bulkley, kandidat za zveznega senatorja, v Hrv. Narod. Domu na 6314 St. Clair Ave. Govoril je proti prohibici-ji in obdolžil republikansko stranko, da je ona odgovorna za brezposelnost. Odpovedana prireditev Slovenska Narodna čitalnica je svojo zimsko prireditev, ki bi se imela vršiti v nedeljo 6. decembra, odpovedala in prestavila na poznejši čas. Isti dan je torej dvorana S. N. Doma prosta. Dober mošt Mr. John Možina, 1081 Addison Rd., nam naznanja, da tudi letos stiska dobro grozdje in prodaja mošt. Se priporoča rojakom. * Predsednik Hoover je včeraj govoril na konvenciji Ameriške Legije. iiiiiiimiiiiifiiiiimimimiimiiiimimmi! "Tako, tako, to je torej tista zadeva. No, potem vama pa lahko povem, da to novico že imamo; gospod, ki jo je prinesel, je pa Mr. Thorolda tudi posvaril, da bosta za njim prišla dva potepa z neko zlagano sto rijo. Zdaj pa kar lepo izginita in svetujem vama, da se pobere-ta, odkoder sta prišla, prej preden zaideta v resne škripce." Jim je bil hude krvi in čeprav jo je navadno zna^ obvladati, mu je zdaj pa le vzkipela. "Vi, teslo!" zakriči in plane naprej. "Tisti prvi sel je lagal, ne pa midva! Pustite me, da vidim profesorja le zh eno minuto, pa ga bom prepričal." "Videl boš Barnstaplesko ječo odznotraj, to boš videl!" ga zavrne možic, stegne pri teh besedah svojo roko in sune Jima v prsi, da je odletel in se opo-tekel. če bi ga Sam ne bil ujel, bi bil padel na pesek. Nato pa se vrata drugič s treskom zaloputnejo. Sam, po navadi tako miren, je kar zdivjal. "Pridi ven!" je rjul, "pridi ven, govedo! Pridi, da te na-klestim!" "Pusti ga, Sam," pravi Jim rezko. "Na ta način si ne bova pomagala, č&to prav mi je, kaj sem se pa dal premagati to-goti in vpil nad njim! Saj navsezadnje je le svojo dolžnost izpolnil. Brez dvoma mu je profesor tako naročil." V tem hipu pridejo skozi vrtna vrata trije fantje. Ko ugle-dajo Jima in Sama, se ustavijo. "Glej, saj sta tukaj," vzklikne eden izmed njih z glasom vejlikega presenečenja. Steče naprej in smejaje kriči: "Prijatelja, ali vesta, da smo za vama pretaknili vse mesto?" Jim ga za. hip debelo gleda, nato pa mahoma spozna v tem fantu z lepimi lasmi tistega dečka, ki mu je pokazal fanta, ki se je potapljal. Od ostalih dveh pa je bil eden njegov prijatejl, drugi pa rešeni fant. Lepolasi fant prime Jima za roke: "Greg, to je tisti, to je tvoj rešitelj! Zahvali *se( !mu prav lepo!" Fant, ki so mu rekli Greg, stopi hitro naprej: "To priliko bi mi bil moral dati že prej," pravi nekoliko užaljeno. "Jaz bi bil prav gotovo utonil, ako bi ti ne bil tako strašno uren." "Prav vesel sem, da sva prišla slučajno tja," pravi Jim, precej zmeden. "Lahkcj 'bi bile!tam, kamor sta prišla vidva, cele gruče ljudi, pa bi mi noben ne bil pomagal," ga zavrne Greg. "Rešila sta me samo ti, ki si se potopil, in tvoj prijatelj, ki je znal tako spretno sukati čoln. Mislim, da bi bila lahko toliko počakala, da bi se jaz zavedel in se vama mogel vsaj zahvaliti." "Saj si bil v dobrih rokah," pravi Jim. "Lustyju in meni pa se je zelo mudilo." "Lusty je njegovo ime, ne? Izboren fant tudi on," pravi Greg. "Krepki fant je potegnil težko nerodno kepo, kakršen sem bil in me potegnil v majhen čoln." Prime torej Sama za roko in mu jo prisrčno strese. — "Sedaj bi pa še tvoje ime rad poznal," reče nato Jimu. "Selby, Jim Selby," odvrne Jim smeje. Všeč mu je bil ta prijetni mladi fant veselega lica. "No, pa ne morem pomagati, če sta še tako zelo zaposlena, Selby," pravi Greg; "ti in Lusty morata iti z menoj v hišo, da va ju predstavim svojemu očku." Sam pa kar naravnost in z rezkim glasom vpraša: "Ali je to vaša hiša?" "Zakaj vprašuješ? v Seveda je," odvrne Greg, precej presenečen zaradi Samovega glasu. "Ali imaš kaj zoper to?" "Samo to, da so naju prav kar vrgli iz nje ven," pravi Sam robato. "Vrgli iz nje ven?" ponovi Greg silno začuden in tudi njegova prijatelja nista bila nič manj presenečena. "Prišla sva semkaj, da obiščeva profesorja Thorolda," začne Jim pojasnjevati. "Neki črnolas možakar pa je prišel do vrat in naju ni pustil naprej ter nama grozil s policijo." Greg se obrne k svojima prijateljema in pravi: "Najbolje bo, če danes odideta, fanta. V tej zadevi je nekaj čudnega in moram vso styar poravnati." "Dobro, vedel sem, da boš to storil, Greg," reče lepolasi fant. Kajti če ti ne bi, pa midva. Ta dva pogumna fanta tudi zaslužita, da se jima s tem zahvališ." "Vem," pravi Greg resno. Pobrigal se bom za nju. Lahko noč!" 7. Lažnive pretveze Oba fanta odideta in pustita Grega samega z Jimom in Samom. "Jaz sem sin profesorja Thorolda," pravi Greg. "če ga želita videti, gresta lahko z menoj naravnost k njemu." Jim se je obotavljal, češ: Morda bo bolje, da ti stvar prej pojasnim." "Ne! Pojdimo takoj noter!" pravi Greg. "Jamčim vama, da ne bosta imela nobene neprijetnosti več." Zopet je polizani možic odprl vrata, izraz na njegovem obličju, ko je zagledial Gregova tovariša, pa je bil tako smešen, da bi se bil Jim najrajši na glas zasmejal. "Teh fantov ne smete peljati noter, Mr. Gregory," reče možic. "To sta slaba fanta. Gospoda so pred njima svarili." "No, regila sta me, da nisem utonil, ni še ena ura od tedaj," pravi Greg suho. "Naj potemtakem bosta slaba ali dobra fanta, šla bosta noter!" Jarvisu se je nos povesil. Bil je tako klavern in smešen, da se je moral Jim ugrizniti v ustnico, sicer bi bil prasnil v smeh. "Tega mi nista povedala, gospod. Rekla sta samo, da hočeta obiskati gospoda in gospod sam me je opozoril, da bosta nocoj prišla dva fanta z zlagano stori jo o Mr. Alanu." "No, topot ste pač ustrelili kozla, Jarvis," pravi Greg Tho-rold. "Pojdimo, fanta, k očku!'" Jim se ustavi in vpraša: "Ali je Alan Upton tvoj bratranec?'' "Da; toda kaj veš ti o njem?*' "Marsikaj," odvrne Jim. "In preden gremo dalje, ti moram naravnost povedati, da imam spoorčilo od njega in da moram prav zaradi tega sporočila govoriti s tvojim očetom." "No, vidite, saj sem Vam jaz isto pravil, Mr. Greg," se vtakne vmes Jarvis. Izraz zadrege je šinil preko Gregovega lica, pa takoj spet izginil. "To me prav nič ne briga," reče uporno. "Rešila sta mi življenje in ta fant" — pokaže na Jima — sami se lahko prepričate, Jarvis, je še sedaj ves premočen, ker se je potopil pome v morje. Slab človek bi pa kaj takega ne bil storil. Kdo pravzaprav pa je prišel svarit?" V tem hipu se vrata pri vhodu v neko dvorano odpro in dva moža prideta ven. Prvi je bil mož širokih pl^č, krepko rašen, z veliko glavo in odločnim, du hovitim obličjem. Prisodil bi mu kakih petdeset let in imel je visoko čelo in plešo, kratko pristrižena, črna brada pa je bila pomešana s sivimi nitmi. Drugi pa je bil majhen in suh, imel je jako bled obraz, dolg nos in tako svetle lase, da so bili videti skoraj beli in vse to je Jima takoj spomnilo na belo podgano. 8. Jim izve še več Ko zagleda fante, stopi mali mož hitro v ospredje in pravi s tenkim, ostrim glasom: "Saj sem vam pravil, Mr. Thorold. Naprodaj je popravljalnica čevljev. Dela dober promet. Se proda poceni, kdor se takoj oglasi. Lastnik mora iz mesta. 9911 St. Clair Ave. ' (237) To sta tista fanta, ki sem vas pred njima svaril." "Kolikor vem, sem vam naročil, Jarvis, da jih ne smete pustiti v hišo," pravi profesor Thorold in njegov mogočni glas grmi liki boben. (Dalje prihodnjič)" Na prodaj je skoro nova peč za gretje na plin. Proda se po zelo zmerni ceni. Istotam se dobi tudi soba za dekle. Za naslov pozvejte v uradu tega lista. V najem se da 5 lepih sob, zgorej. Vse udobnosti. Vprašajte na 873 e. 72nd St., spodaj. (236) Stanovanje se da v najem, 6 sob, dve spalnici, solnčna soba, kopališče, spodaj. 1137 e. 167th St. (237) železna peč za gretje za mehak premog se proda po zelo nizki ceni. 3856 e. 112th St. blizu Corlett. (236) Rad bi dobil primerno sobo s hrano za dva otroka, stara od 9 do 11 let. In tudi za očeta, da bi bili skupaj pri družini, in da bi družina malo pazila radi šole. Kdor želi vzeti vse tri skupaj, ga prosim, da mi sporoči do 15. okt. ali prej, in sicer pismeno ali ustmerio. Frank Kos, 19708 Keewanee Ave. (236) se bo plačalo za informacije, ki dovedejo do aretacije in obsodbe katerekoli osebe, ki širi ali navaja koga drugega, da širi kakršnekoli lažnjive izjave, govorice ali namigavanja, ki postavljajo v slabo luč finančno stanje slovenske posojilnice in hranilnice, THE INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN CO. CLEVELAND, OHIO. (Ta nagrada razpisana v smislu državnega zakonika, Gen. Code, Sec. 13383-1. ) Naprodaj je konfekcijska trgovina. Dobra prilika za hitrega kupca. Lastnik gre iz mesta. Blizu gledališča in šole. Vprašajte na 6206 St. Clair Ave. (236) Naznanilo občinstvu Naznanjam, da sem otvoril prostor za ključavničarstvo in brušenje .brivskih potrebščin ter raznih drugih rezil. Vedno bom gledal, da bom vsem našim odjemalcem kolikor mogoč dobro postregel v njh zadovoljstvo. Se vljudno priporočam. Fr. čepirlo, 1342 E. 55th St., vogal St. Clair Ave. (Tue.X) POSEBNO! fine, Cisto svilene nogavice (full fashioned), regularna cena $1.50, dobite sedaj pri nas za samo . 98c Vam se priporočam BENN0 B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slovenskega Nar. Doma Grozdje - mošt in sodi Kdor hoče imeti fino ohijsko GROZDJE ali MOŠT, naj se zglasi pri Frank Marinčič Cene so zmerne 15012 Sylvia Ave. EDdy 0678-W Grozdje - mošt 1 | $ t o Cenjenim rojakom naznanjam, da bom letos lahko postregel vsem z sladkim grozdjem in moštom. Grozdje je fino, črno in belo ter boste iz njega stisnili najboljšo kapljieo. Ako pa želite mošt, vam bom pa tudi z istim ialiko postregel. Kateri pa želi, da se mu grozdje stisne, imam dobro prešo za prešanje. Priporočam se za obila naročila. Anton Baraga 637 E. I52d St. EDdy 3P58-U ali pa se zglasite na 15612 Saranac Road Soba se da v najem za enega fanta. Gorkota in kopališče. 1139 Addison Rd. (235) Pohištvo Mi čistimo, popravljamo in renoviramo vaše pohištvo. Iz starega pohištva naredimo novo. Idelujemo tudi po vašem naročilu novo pohištvo po zmernih cenah. Eulert Upholstering Shoppe 12108 Chesterfield Ave., blizu Superior. Tel. Eddy 8685. Slovenski zastopnik je Mr. John Cerar,5819 Bonna Ave. (256) Mošt - grozdje Ako želite dober mošt. grozdje in sode, dobite vse to pri meni in sicer najboljše kvalitete. Se priporočam. Anton Bašca 1016 E. 61st St. JJIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIII!IIIIIII!!IIII^ I GROZDJE - MOŠT - SODI I Kakor vsako leto, tako se nam je tudi letos posrečilo nakupiti najboljše grozdje. Kdor hoče' fino blago, dobro grozdje, belo ali črno, najboljši mošt in dobn:: sode, naj se oglasi pri meni. Se toplo priporočam. Anton Prijatelj Lovski psi so naprodaj, dobri za zajce ali za fazane. Od 5 mesecev do 5 let stari. Pozve se na 20681 E. Miller Ave., Euclid Village. (236) : 1184 E. 61st Street ENdicott 3075 = ali = [ 21251 Chardon Road KEnmore 3526-W § :iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii? DOBER PREMOG! § Točna postrežba! (©) The Hill Coal Co. (§> 1261 .MARQUETTE RD. ® HEnderson 5798 Grozdje mošt sod TOPLO SE PRIPOROČA JOHN MANDEL 15322 Waterloo Rd. »4« JJ AMERIŠKA DOMOVIH OCTOBER 7TH, 1930 HENRIK SIENKIEWICZ POTOP Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE "Po čem koprni vaša knežja milost?. . . česa hoče?" "Hočem. . . krono!" je zakričal Radzivil. "Jezus, Marija!"' Nastal je trenotek globoke tišine — le skovir je začel presunljivo skovikati n a grajskem stolpu. "Poslušaj," je rekel knez, "povedati ti moram vse. . . Ljudo-vlada gine. . . in mora poginiti. Ni je rešitve zanjo. Gre za to, da rešimo najprej to deželo, to našo bližjo domovino, pogina. . . in potem. . . vse obnovimo iz razvalin, kakor se ognovi fe-niks. Jaz bom storil to. In to krono, katero želim, . si postavim kot breme na glavo, da ustvarim iz one velike mogile novo življenje. Ne trepetaj! Zemlja ne razpade, vse stoji na starem mestu, le novi časi prihajajo. Dal sem ta kraj Švedom, da bi pomiril ž njihovim orožjem drugega sovražnika, ga pognal za mejo, pridobil izgubljeno in ga v lastni stolici z mečem primoral, da podpiše mir. . . Ali me slišiš? Toda v oni skalnati, gladni švedski ni dovolj ljudi, dovolj sil, dovolj sabelj, da bi n ; za. - 'i to neizmerno lju-dovado. Lahko premagajo nasi.. vojsko enkrat, dvakrat, a na vajetih držati nas ne bodo mogli vedno. . . če bi desetirim našim ljudem dali po eno švedsko stražo, bi S6 7.