XVI. letnik.
Naročnino in »a znmijl;i 8 pr <■ j ema upravništvo, Gorica S)meniška ulica St. 16. Posamezne številke so prodajajo v tobakaruah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kalifiču nasproti me-atnem vrtu, pri Vaclavu Haumgartl v Korenjski ulici in na Korenjakom bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanic« •e računijo po potit vratah in sicer: če ■c tisku enkrat 14 v., dvakrut 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Gorici.
V	Gorici, 30. januvarja 1908.	5.	številka.
Slovensko..ljudstvo’ na'ftj
Udajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	TiBka	»Narodna	Tiskarna**	(odgov.	L.	Lokežič)	t
Irhaja vaak četrtek ob 4. uri popoldne. Bokopiii »e ne vračajo. Nefrankovana piima *e ne sprejemajo.
Cena Iiitu tnala at celo leto i krono, xa pol leta I kroni. Za nanj premožne ta celo leto 8 krone, ■a pol leta K l'B0. Za Nemtijo je cena (!•!□ 5 K, ta druge Mele =—rit*-frM‘
51. sS\\*
Rokopise aprejema ,H»rodna Tiakama" w Sond, ulica Vet-tarini It. 9.
Volivec, beri in stori!
Slišal si že in znano je torej tebi, predragi volivec, da bomo t kratkem volili poslance t deželni zbor. Bližajo se važni dnevi, t katerih se bo odločilo, kakini možje naj vodijo našo goriško deželo, — odločila se bo za nadaljnih Seat let osoda naše goriške dežele. Zato je čas volitev tako imeniten in važen čas, da ga ne sme prespati noben pravi rodoljub, in sploh noben človek, ki mn je mar sreča in blagostanje slovenskega ljudstva.
Tudi ti, predragi volivec, se moraš zanimati za sedanje volitve in moraš storiti vse, kar je v tvoji moči, da volitve dobro izpadejo za našo stranko.
Kaj pa moraš vse storiti? Najprej skrbi, da boš sam dobro pončen o tem, kar se tiče sedanjih volitev. Zato pazno beri „Primorski L'st“, ki te bo poučeval
o	vsem sedanjem volivnem boju, da boš najprej sam dobro vedel, za kaj in za koga se gre.
Potem pa skušaj zanimanje za volitve obaditi tudi pri svojih znancih in prijateljih in sploh pri svojih rojakib. Pogovarjaj se ž njimi o volitvah, razlagaj jim, za kaj se gre, navdušuj jih, da se bodo tudi mrzli ogreli za volitve, z eno besedo — bodi v svojem okolišu priden agitator I
Kjerkoli se ti ponudi prilika, moraš agitirati za volitve. Ne straši se dela, težav in neprijetnosti, ki jih boš imel pri tem! Gre se za dobro stvar, ki je vredna tudi velikih žrtev, gre se za boljšo pri-hodnjost tvoje slovenske domovine!
Glej, naš nasprotnik ne sp’. On že dela, govori, piše, agitira na sveh koncih in krajih. Na cesti, v krčmi, v društvih, v littih, povsod ga slišiš, kako govori in kriči, kako se priduša in zaklinja, kako obljubuje in grozi, sploh kako z vsemi silami deluje za srečen volivni izid svoje stranke.
Nasprotnik De spi, tudi ti ne smeš spati. Na cesti, v krčmi, v družbi, v društvu, povsod agitiraj tudi ti med svojimi ljudmi, da se vsi gotovo in zanesljivo ' udeležijo volitev.
Marsikdo ti poreče: Ah, pujti me na miru, saj brez mene boste tudi opravili !
Predragi volivec, nikar ga ne pusti na miru I Dokaži mu, da nima prav, marveč, da ima dolžnost prikazati se na vo-ližčn in oddati svoj glas za poslance naše stranke.
Reci mu: tako, kakor ti si lahko misli tudi še (to in tisoč drugih ljudij, in če ostaneie vsi ti na dan volitve doma, potem propadejo naši poslanci. Vsak glas je pri volitvi odločilen, zato je tudi vsakdo dolžan, da voli!
Torej delaj, govori, predragi volivec! Domovina kliče nas, sinove, da ji pomagamo, zato hitimo ji vsi na pomoč!
Ce nima tvoj znanec ali somišije-nik .Primorskega L sta“, reci mu, naj si ga hitro naroči, ali mu ga vsaj ti poso-juj, da ga bo bral ludi on, in se tako bolje poučil o vsem volivnem boju. Ko si prebral ^Primorski List1*, ne pusti ga, da bi se potem kje v kotu prašil ali da bi ga ti tam zavrgel, marveč „Prim. List44 naj roma od hišo do hiše, iz roke v roko
—	vsi naj ga berejo in se iz njega uče.
Predragi, tudi to je tvoja dolžnost, ker pii agitaciji dober list največ zaleže.
Če bi kdo ne znal brati, razlagaj mu t!, kar stoji v listu, bodi nevednim učitelj s tem, da jim razlagaš resnico.
Da boš pa lahko voli*, moraš biti najprej sam v volivnem imeniku. Zato, preeragi volivec, ne pozabi iti pogledat v občinski urad, ali je tvoje ime upisano v volilnem imeniku ali ne. Ne zanašaj bo, da si že vpisan; pojdi pogledat in prepričaj se na laBtne oči! Posebno v krajih, kjer so na krmilu liberalci, bodi previden in dobro preglej volivni imenik. Nasprotnik je hudoben in kaj lahko izpusti v volivnem imeniku katerega ali več naših mož, da bi tako svoji stranki prej pripomogel do zmage! Torej pazi, liberalcu nič ne zaupaj, liberalcu nobene vere!
Pa ne samo zase preglej volivni imenik, ampak tudi za druge svoje somišljenike, in ako zapaziš, da je kateri izpuščen, opozori ga, da se pritoži in poskrbi, da se ga upiše. V tem oziru nobenega strahu, nobene popustljivosi!
Trg* tcrej je najprej treba za volitve :
poučiti se moraš dobro [najprej Bam o sedanjih volitvah;
poučevati moraš o tem tudi druge in jih za volitve navduševati;
zato pridno beri in širi »Primorski Lis t“;
pridno in postavno agitiraj zmiraj in povsod za »Slovensko Ljudsko Stranko", in
Bkrbi, da si ti Bam in vsi možje naše stranke v volivnem imeniku.
Predragi volivec, če hočeš svoji krščanski stranki pripomagati do zmage, stori za enkrat najprej to. Drugo boš še zvedel. Da ti pa ne bo dolg čas čakati na to, rečemo ti še enkrat — delaj!
Politični pregled.
Zmaga krščansko politične stranke na Štajerskem. — Dne 23. t. m. se vršila na spodnjem Štajerskem dopolnilna volitev v deželni zbor, ker je dotedanji poslanec Dečko obolel. V boju Bta si stali nasproti krščanska stranka organizirana v Slov. kmečki zvezi s kandidatom Alojzijem Terglavom in pa liberalna „Narodna stranka1* s kandidatom Jcžffom Zdolškom. Med krščanskim slovenskim ljudstvom je drogi dan vzbudila veliko veeelje vest, da je kandidat Kmečko zveze Terglav dobil 2676 glasov, liberalni Zdolšek pa samo 1331, torej znaša večina Tergiavova 1345 glasov.
Velika radost krščanske politične stranke po vsem Slovenskem je radi te znrage še bolj umljiva, ako se ozremo na nekatere okoiiičine te volitve. Ta volilni okraj obsega lepo Savinjsko dolino, ki so jo liberalci smatrali za nepremagljivo tidDjavo svoje stranke. In res! Pri državnozborskih volitvah, ki so se vršile lansko poletje je dobil v tem okolišu liberalni kandidat Roblek 4131 glasov, kandidat „Kmečke zveze“ Povalej pa le 2668, torej ie ta poslednji zaostajal za prvim za 1473 glasov. Res, da meje voiilnemu okraju za deželni zbor niso prav tiste kakor volilnemu okraju za deželni zbor,
a vendar je očiten velikanski napredek stranke v pol letu za 2818 glasov. To nas navdaja s ponosom in z veselim zaupanjem v bodočnost krščanske politične Btranke na Slovenskem. Obenem pa nam ta zmaga dokazuje, kaj se doseže z vstraj-nim delom.
Penzijsko zavarovanje zasebnik i uradnikov. — V kratkem izda min. odredbo o uvedbi penzijikega zavarovanja zasebnih uradnikov. O sob to se polaga važnot na mtančno omejitev pojma, kdo da pripada zavarovanju in pa o pravicah že obstoječih zavodov.
Ob premestitvi vojaštva meseca marca in aprila se zopet zdntno pomnoži število vojaštva na jugu države.
V	111. armadnem zboru bodo sledeče iz-premembe: Z Dunaja v Trst premeste
4.	bosanski polk, iz Budimpešte pa v Rovinj 24. lovski bataljon, 11. lovski bataljon bo prideli gorički brigadi, v Celovec pa pride iz Komorna 19. lovski bataljon. Inomoški 14 armadni zbor bo tudi precej pomnožen. Iz Liberic premeste t Lienz 1. lovski bataljon. V Rivo in Pulj premeste 5. stotniji praškega in kremikoga pionirskega bataljona, iz Pr-zenyjla pa 3. in 4. stotnijo 11. pionirskega bataljona v Gorico. Batal oni trdnjavske artiljerije v Tridentu, Pulju in v Kotoru se podrede trdnjavskemu artilerijskemu ravnatelju, oziroma poveljništvu v Rivi. Poveljništvo lovske kavalerijske divizije premeste v Lvov in mu podrede 16. in 3 mariborsko kavalerijsko brigado. Mariborska brigada ostane kljub temu podrejena graškemu armadnemu zboru. Gotovo je, da nameravajo ludi pri III. armadnem zboru sčasoma uvesti divizijsko kavalerijsko poveljništvo, ker ima 3. ka-valerijska brigada meseca aprila že tri polke. Nenormalno močna je ljubljanska
28.	pehotna divizija, ki bo štela 24 bataljonov, to jo toliko, kolikor bataljonov ima 7. armadni zbor v Temešraru. V najkrajšem času se pokaže potrebno, da ustanove v III. graškem armadnem zboru še 3. pehotno divizijo. Ni izključeno, da dobi tudi inomoški armadni zbor tretjo pehotno divizijo.
Proračunski odsek je v četrtek razdelil referate o proračunu, Sko-raj vso stranko so dobile mesta poročevalca, tudi svobodni Vsenemci, Scbiine-rerjanci in socijalni demokratje. Ti-le poslednji so sicer dobili le enrebrat, onega za tržaška javna skladišč«, o katerih bo poročeval posl. Pittoni. Levji del so odnesli krščanski socijalci.
Jugoslovanski rrftirentje so sledeči: dr. Ploj za neposredne davke in poštno hranilnični urad, dr. Žitnik za monopol soli in pokojnine, dr. Korošec za monopol tobaka in dr. Vukovič za pristaniško sluibo, pomorski observatorij in subvencije za pomorski promet.
ItaPjaiiNke utrdbe ob ital janski meji. — Italijansko vohumstvo. — Italijansko obrežje ob Jadranskem morju, osobito pa beneške lagune, so že nekaj časa sem popolnoma pripravljene za vojsko. Utrdbe so preskrbeli z novimi topovi, lagune so zaprte z minami in s torpedi. Izdelani so tudi načrti za napad in obrambo glede na skupno sodelovanje italijanske armade in mornarice. Grade se podmorski čolni za obrambo pristanišč
1	in laguD. Italijani imajo v Avstriji veliko
vohunov in so zelo dobro poufiepi jo vsem, kar se zgodi v naši armadi. „Ita 11%^ A militare e marina*1 nam to dokazuje. Cist '* objavlja dopis iz Avstrije, ki izvaja: .jAvstrijskemu generalnemu štabu ni ostalo prikrito, da je italijansko obrežje od Benetk do Brindisija našpikano s težkimi topovi. Zato pa hoče bolj utrditi opirališča avstrijskega brodovja in pa dalmatinsko obrežje. Vojaške oblasti bo premestili v Šibenik, ker niso bile dovolj varne v Zadru.
Male politične vesti.
23. j an uarja. —V Budimpešti so aretirali nekegn profesorja ki je ponarejal denar. — Včeraj so bile na Nemškem zopet velike demonstracije za splošno in enako volivno pravico. — V Maroku je nastalo razmerje med Nemci in Francozi zelo napeto. — Ruropatkin pr.de pred vojno sodišče. — Dva japonska ogleduha so aretirali v San Franciscu v Ameriki.
24. Današnja seja francoskega parlamenta je bila viharna. — Francozi v Maroku so bili tepeni.
25. Trdijo, da se gotovo kmalu sklene r.veza med Rusijo in Ameriko proti Japoncem. — Danes se je poročila najmlajša hči kneza Windiscbgi iitza z ogrskim grofom Apponyjem.— Španska vlada predloži zbornici strcg zakon proti anarhistom.
26. Rusi in J j ponči se v Mandžuriji piipravljajo za vojsko. — Vojska grozi med Turčijo in Parzijo.
27. Na Češkem so liberalni mlado-čehi in agrarci sklenili kompromis proti katoliško-narodni stranki.— Hrvaški ban R«uch in ogrski ministerski predsednik VVeckerle sta se sprla. — Na Portugalskem so republikanci hoteli uprizoriti revolicijo, ki pa jo je vojaštvo zatrlo še predno je zbruhnila.
28. Portugalska vlada ostro postopa z republikanci. 300 so jih zaprli. Vendar se še boje revolucije.
29. Na Bivarskem je padel v reko neki tovorni vlak.
S. K. S. Z.
Zadnje predavanje g. dr. Srebrniča o starem Rimu je nspelo jako lepo. Skioptičnih slik je bilo okrog 30. Poslušalcev se je nabralo nad 100.
Pozor! Prihodnji torek ob 8. uri zvečer bo sprehod po novem krščanskem Rimu. To pot imamo na razpolego nad 50krasnih barvanih slik. Člani prosti, nečlani plačajo 20 vinarjev.
Novice.
Izvrševalni odbor S. L. S. je imel danes sejo, v kateri je sklenil, da bo predlagal shodu zaupnikov, ki bo danes teden, naslednje kandidate: V splošni volivni skupini gg.: dr. Anton Brecelj, Josip F o n in dr. Franc Pavletič; v kmečkih občinah goriškega okraja gg.: prof. Ivan B c r b u č, Anton Klančič, župan v Pod-gori in Miha Z e g a, posestnik v Kanalu; v tolminskih kmečkih občinah: drž. posl. dr. Anton Gregorčič. Za druzega kandidata na Tolminskem se odbor ni mogel od-
ločiti, ker je zastopnik .Kmečke zveze" cerkljanske ugovarjal. Bivšemu poslancu župniku Blaziju Grči, čegar neumorno, vsestransko in požrtvovalno delovanje se je splošno priznavalo, se je izreklo zaupanje in iskrena zalivala. — Radi drugega kandidata na Tolminskem bodo imeli zastopniki štirih sodnih okrajev skupen pogovor pri Sv. Luciji prihodnji ponedeljek.
Liberalna nepoštenost. — Pod tem naslovom smo priobčili članek, povsem objektiven, ki pojasnjuje zadevo železniške proge Sr. Lacija-kranjska meja, kakoršoa je v resnici. To smo objavili vsled tozadevnih napadov v „Soči“. Ta odgovor pa ni g. A. Gabrščeko po goda, zato odgoTarja v „Soči“ z dne 23. t. m.
—	po stari navadi s praznimi besedami brez dokazov, pustivši povsem na strani jedno nadih trditev. ,V tem odgovoru je le ena pozitivna trditev, namreč da deželna odbornika slovenska sta spala ter se brigala za to reč toliko kot za lanski sneg, da &e deželni odbor ni brigal za predkoncesijo ter da si je moral pridobiti upravni svet vrhniške železnice pred-koncesijo za to prav potrebno delo na goriških tleh.
Čnjte, kaj je rea na tej trditvi: D e-ž e 1 n i odbor goriški ima že približno deset mesecev tako predkoncesijo v rokah. O tem se prepriča g. A. GabrSček lahko pri kranjskem Hribarja v Ljubljani ali pa pri deželnem odbora v Gorici. S takimi sred-atvi .deluje" A. Gabršček I
Prvi dan votivnega boja. — V nedeljo je bil prvi dan volivnega boja; a ta prvi dan je prinesel jasnosti ▼ naš politični položaj. Zborovali so zaupniki dveh „Kmečkih zrez“ ter se posvetovali o naših kandidatih. „Pii Rebku" pa je v isti hiši zborovala tadi liberalna agrarna strauka. Ta je bil prvi prizor v volivnem boja. la ta edini prizor, en medklic je zadostoval in liberalne agrar-ce imamo pred sabo razkrinkane z njihovimi hinavskimi in sebičnimi nameni vred. Psovka oklerikani nerazsodni masi je padla iz ust načelnika liberalnih agrarcev. Na to ne bomo molčali, ampak razkrinkali bomo Frankota in njegovo stranko. ,Mi smo bolj I i-b e r al ci“, je dejal drogi general Mer-molja, in to nam zadostuje. Prvi dan votivnega boja je minnl za nas z lepim nspehom.
Pazite na volivne imenike!
Vsak naš somišljenik naj »re gledat pravočasno, če je vpisan v volivnem imeniku on in njegovi znanci. Vsi na delo!
gSggggggggg
»Vera je zasebna stvar 1“ — To je že staro geslo liberalcev, socialistov in tadi naših novih liberalnih agrarcev. S tem hočejo reči, da se ne vtikajo v zasebno živiljenje posameznikov; a v javnost vere ni treba vlačiti. A koliko je vredno to geslo, nam dokazuje sledeče: Voditelj italijanskih socialistov Sacco se je v nekem torinskem lista izrazil sledeče o križa in verskem pouku: „Čemu nam bodo egiptovske (I) figure (hoče reči: križ)? Čemu kos lesa? Upamo, da zmagamo pri prihodnjih volitvah. Bolj ko kedaj, zahtevamo sedaj:	Proč s
križi ter s kraljevimi slikami iz Sol! Država podpira duhovnike; oboji so naSi sovražniki. Zato doli z monarhijo (s kraljem) in doli z duhovniki 1“ — Kaj pravijo k tema liberalni agrarci, ki tudi pravijo, da jim je vera zasebna stvar.
Pod komando liberalnih učiteljev so prišli liberalni agrarci. Liberalna agrarna stranka je padla takoj ob začetku svojega življenja tako globoko, da ji liberalni učitelji odločajo kandidata. To nam dokazuje sledeče vabilo: „Vabilo na shod slovenskega učitaljstva ljudskih šol na Goriškem in Gradiščanskem dne
30.	januarja 1908 ob l'/2 popoldne pri .Jelena' v Gjrici. Dnevni red: Izvolitev eur« člana izmed učiteljstva, kojega naj agrarna stranka kandiduje za detelnega poslanca v splošnem volivnem razreda. Slavna šolska vodstva so uljudno napro-šena, naj obvestijo vsako svoje učiteljstvo v shoda in delajo na to, da se ga isti
udeleže mnogobrojno. Ajdovščina, 23. januarja 1908. Fr. Bijt, nadučitelj." Neusmiljeno mrcvarjenje slovenščine v tem vabilu nam vsiljuje misel, da je vabilo spisal kar sam On Mermolja. A podpisan je po kandidaturi hrepeneči g. Bajt; zato molčimo o temi Agrarci kriče: Mi hočemo, da odločnje ljudstvo, mi hočemo, da naj ne vladajo več klike, ampak kmeti — Slovenski kmet, preberi gorenje vabilo, pa boš videl, koliko imaš odločevati v agrarni liberalni stranki. Učitelji se bedo brali, se bodo tudi skregali med seboj; saj je znano, da med vsakimi 10 liberalnimi učitelji jih je tudi 10, ki bi bili radi kandidatje. K) bodo proglasili ačitelji svojega moža, bo pa nastopil „kmet“ Mermolja in bo dejal: Kmečka stranka ga postavlja, dolžnost kmetov je, da ga volijo. In liberalni agrarni kmetje bodo morali voliti liberalnega učitelja. Žalostno za kmetaI Kdo je v agrarni stranki ? Mermolja iz Vrtojbe, ki mrzi mu resno delo z rokami; advokat Franko, ki se je v teka 10 let nalezel denarja iz kmečkih žaljev, nadalje so .kmetje" nadučitelji: Bajt, Križman, Mermolja, Možina itd., ker žele povišanje plače na kmetove stroške. Ti tvorijo res „kmečko“ stranko, ker vsi žive na račun kmetovega dela. Noben zaveden kmet ne bo šel na limanice taki stranki, ki živi pod komando sebičnega liberalnega učiteljstva.
Združeni veleposestniki slove □ ke jidske stranke so na svojem sestanka dne 25. t. m. sestavili listo kandidatov v volivni skupini slovenskega veleposestva za deželni zbor z naslednjimi imeni: Leopold Bolko, veleposestnik v Črničah; Aatos Mozetič, veleposestnik v Solkanu; Anton Z u c c h i a t i, veleposestnik v Medeni. — Gospodje veleposestniki, katerim je mar za složno postopanje pri bližnjih volitvah, katero edino more varovati naš ngled in naše koristi, so uljudno naprošeni, da se z nami združijo v gosto vrsto, ki nam bo poroštvo gotove zmage. V tem dahu naj deluje vsak veleposestnik med svojimi zuanci Vsakdo naj gleda za zdaj na to, ali bo vpisan v volivni imenik, ki ga objavi te dni uradni list. Kdor ae bo vpisan, naj takoj reklamuje svojo volivno pravico v prošnji, ki je naslovljena na c. kr. namestništvo, in katerii so priloženi dokazi, da dotičnik plačuje predpisani davek. —
V	Podgori, 28; januarja 1908. Z* izvrSe-valni odbor združenih veleposestnikov: Anton Klančič, načelnik.
Agrarnih kandidatov je že cel roj. Učiteljem je dano na prosto, naj si izmed sebe izbero enega, ki ga bodo agrarci kandidirali. Sedaj 8e liberalni učitelji kregajo, kdo bo. l&vrševalni odbor agrarne stranke, ki obBtoji iz samih kandidatov, se vsak četrtek razgovarja, kdo bo kandidiral. Kdor ne pride v poštev, je hud. Tudi to je znamenje bolezni.
Liberalne kandidature. Liberalci so v skrbeh radi kandidatur. Doslej je gotovo le, da Andrej Gabršček kandidira v trgih, ki se mu zdijo še najtrdnejša opora goriškega liberalizma. Državni poslanec Lojze Štrekelj pa nastopi v splošni skupini kot agrarno-libe-ralni kandidat. — Dr. Treo ne bo naj-brže več kandidiral, ker ga Kraševci ne marajo. — O dr. Tomi sploh ni govora.
Imenovanje. — Izvanredni profesor na graški univerzi dr. Karol Štrekelj je imenovan na isti univerzi rednim profesorjem Blovanske filologije a posebnim ozirom slovenskega jezika in slovenske literature. Imenovanje velja od
1.	aprila 1908 dalje.
Profesorski izpit iz narrvoslovja je napravil na danajski univerzi gimnazijski suplent na tukajšnji gimnaziji g. Rudolf Lavrenčič. Castitamo I
— Imenovanja. — Pravosodni mi-nister je imenoval sodnega tajnika dr. Silvija pl. Milos t v Gorici in okrajnega sodnika Maksa Črne v Krku deželno-Bodnima svetnikoma v Rovinju.
— Na naslov e. kr. poštnega ravnateljstva. — Dne 23. t. m. je odposlalo npravništvo našega lista 30 iz-tisov pošto Dreienca, ki do 27. t. m. ša niso prišli na mesto. Čudimo se .naglici* poštne uprave in prosimo c. kr. poštno ravnateljstvo, da vzame to na znanje.
— Iz Aleksandrije. — V nedeljo 19. t. m. je umrla v evropski bolnici 22-letna Slovenka Katarina Spančič iz Kojskega, previdena s sv. zakramenti. Prišla je v Aleks, lani meseca aprila. N. p. v m !
Vsled nesrečne denarne krize je tudi ih služkinje zelo slabo v K?iptu.
Težko je dobiti službo in plača se je znižala, zato je mnogo Slovenk brez dela. Pred kratkim mi je oravila neka Kranjica, ki je prišla iz Kihire, d* je imela kot kuharica 6 egipt. lir mesečne plače, a ker je gospoda vsled krize toliko izgubila, ji ni mogla dati več kot
2	in pol lire na m«seo, zato se je povrnila v domovino. Svarim torej, da pri takih razmerah ne prihajajo v Egipt nove služkinje.
P. Benigen Snoj, pašni pastir.
— Na Bleškem jezeru bo pri* hodnji ponedeljek dne 3. februarja vsako-letni shod sv. Blata. Slovesna služba božja bo ob 10. uri na Otoka. L<9d je že popolnoma zanesljiv.
— .Katoliško izobraževalno društvo v Štoriji-1 nljudno vabi k veselici v nedeljo 9 svečana 1908 ob pol ftirib popoldne v društveni dvorani. Vstopnina: sedež 1 K; stojišče 30 v.
— Boj proti maturi. — V srednješolski enketi so se v soboto izvršila važna glasovanje. Vprašanje, ako naj se matura ohrani v sedanji sestavi, je dobilo manjšino, večine tudi ni dobila popolna odprava mature. Sprejet je predlog, naj se matura bistveno predragači, oziroma olajša. Naučni minister je izjavil, da bo še za letošnjo maturo v lastnem delokroga dal tozadevna določila. Uspeh enkete je, da se bo pismena matura odpravila, pri ustni maturi se pa uvedejo olajšanja.
— Roparki umor pri Volovski. — Na cesti, ki vodi proti Matuljam, se je zopet zgodil krvavi umor. Sedem roparjev je napadlo, umorilo in oropalo nekega delavca iz Mikroti, ki se je nedavno vrnil iz Amerike. Napadli so ga, ko Be je vračal iz neke gostilne proti domu. Njegovo od strelov in nožev razmesarjeno truplo so naslednjega dne našli kmetje, ki so takoj sporočili umor v Volovsko. Orožništvo je že zaprlo vseh sedem roparjev. Lopovi priznavajo svoj čin; trdijo pa, da jih je delavec izzival s tem, da je proti njim metal kamenje.
—	Stavko pekovskih pomočnikov imajo v Pulju.
— O izseljevanju v Zjedlnjene države severoameriške se razpošilja nastopna informacija: Mad prebivalstvom na deželi se razširja vest, da bodo vse tovarne v Zjedinjenih državah ameriških, ki so sedaj radi slabega kupčijskega položaja stavljene izven obrata, v nekoliko mesecih zopet v polnem poslovanju in da vsled tega nastane v tej deželi v kratkem zopet velika potreba po ptujih delavcih. Dosedaj ni nikakih jamstev za to, da so te vesti resnične. Iste se bržkone razširjajo od paroplovnih družeb in njih agentov v namen, da se pojemajoče izseljevanje r Zjedinjene države aopet oživi. V resnici so razmere tamkaj tudi sedaj še vedno take, da treba nnjno odsvetovati izseljevanje tj ak aj.
— Godovi prihodnjega tedna: Nedelja, 2. febr. 4 nedelja po sv. Treh Kraljih. Svečnica. — Poned. 3. febr. sv. Blazij. — Torek, 4. febr. sv. Aodrej Kor. Veronika._dev. — Sreda, 6. fabr. sv. Agata. — Četrtek, 6. febr. sv. Do-releja. — Petek, 7. febr. sv. Rihard. — Sobota, 8. febr. Janez Mat. spozn.
Listnica uredništva. Pliskovica na Krasu: Hvala Vam za dopis; a je preoseben. Dotičnik je preumazan, da bi se ž njim pečali. Verujte, res ni mogoče priobčevati v našem listu takih reči. Oprostite! Pišite še kajl — Nekod: Brez podpisa s koši
Mestne novice.
m Odbor .Slovenskega katol. delavskega društva4* v Gorici ima v nedeljo dne 2. fabr. ob 11 in pol predp. v svojih prostorih sejo.
m Za družbo sv. Mohorja se zdaj pridno nabira po mestu in deželi. Zanimanje je letos v mestu veliko. Knjiga: .Gregorčičeve poezije1*, ki izda družba, je privabila marsikaterega novega uda. Število Mohorjanov se bo v goriškem mestu tudi letos pomnožilo.
m Mesnice zaprte. — Tuk. mu-nicipij razglaSa, da stopi z 26. januarjem v veljavo name*taištvena naredba z dne 6. jannarja 1908 štev. III. 30—07, vsled katere ostanejo mesnice od 1. novembra pa do 31. marca in sicer ob nedeljah ves dan zaprte. Od 1. aprila pa
do 31. oktobra odprte bodo mesnice ob nedeljah od 6. do 10. ure predpoludne.
Iz goriške okolice.
Spomenica „Kmečke zveze“.
Dne 12. t. m. je imela .Kmečka zveza" sejo z dnevnim redom : .Vladna gospodarska akcija za povzdigo gospodarskih razmer v naši deželi-" Z ozirom na to je sklenil odbor, naj se enkrat skliče shod županov in veljakov okraja kakor tudi državne in deželne poslance, da se pogovorijo o potrebah dežele oz. okraja na gospodarskem polju. Poleg tega je odbor sestavil in odposlal sledečo spomenic' na vlado:
1. Vlada naj zviša prispevek za obdelovanje šolskih vrtov od 1000 K vsaj na 10.000 K za deželo, ker le v uzornetn šolskem vrtu je mogoče vcepiti otrokom nad. tečaja veselje in ljubezen do razumnega in naprednega kmetijstva, kakor zaktevajo vsi faktorji.
2. Vlada naj porazdeljuje brezplačno med kmetovalce toliko časa umetna gnojilu, dokler ti ne spoznajo in preskušajo njihove vrednosti za tukajšnja tla.
3. Naj deli nagrade za uzorne vinograde,, hleve za živino, prašiče, kure-tino, gnojišča in za napravo dobrih senožet iz kraških kamenitih .gmajn".
4. Vinogradnikom naj daje brezobrestna posojila za obnovitev po trtni uši uničenih in napravo novih vinogradov ter naj dela na to, da bi dobivali kmetovalci poceni vitriol, če bi morda se znižala carina pri uvozu.
5. Naj vlada bolj podpira občine pri napravi vodovodov, vodnjakov, napajališč oz. tudi naj sama sprejme te naprave, ker zadnja leta se vedno bolj širijo nalezljive bolezni v deželi zaradi slabe pitne vode n. pr. v občin h pod Čavnom;, višje ležeče vasi imajo dobre studence, nižje ležeče pa pijejo vodo, ki jo re okužujejo s pranjem itd.
6. Naj sc prepove magistratu v Gorici izdajanje dovoljenja za ptičji lov, ker goriški ptičarji lovijo posebno zelo koristne ptiče, ki se iz gorskih krajev umikajo mrazu v ravnino; ker zadnja leta hočejo gosenice požreti ne le listje in cvetje, ampak tudi zelenjavo: zelje itd, itd.
7. Vlada naj z večjo naglostjo poskrbi pogozdovanje kraških goličav pod Čavnom, trnovski planoti itd.
8. Naj pospešuje malo obrt z ustanovitvijo obrtnih šol, kjer so zato dani pogoji: na trnovski planoti šola za obdelovanja lesa, kjer imajo beke košar-ske šole, v goriški okolici, kjer se ljudje pečajo z vrtnarstvom, pa vrtnarsko šolo, oz. da ustanovi štipendije za dečke, ki bi hoteli drugod se izučiti v umetnem vrtnarstvu itd.
9. Naj prej ko prej regulira Sočo od železniškega mota do uliva Vipave, ker zadnja leta je odnesla že ogromno rodovitnega sveta, tako tudi Vipave, Vr-tojbice in hudournikov v šempaski občini: Ozeljanščeka, Lepenščeka in Tri-buše, in osušenje močvirij, katero pro-vzročajo ti na šempaskem polju.
10. Naj se pospešuje zidanje cest, posebno v gorskem delu dežele, kjer jih še nimajo, gozdne ceste iz Šempasa v Krnico in iz Šempasa v Prvačino.
11. Naj obilno podpira kmetska društva in gospodarske zadruge.
12. Naj vpliva na deželni odbor, da prej ko prej vredi v deželi zdravstvo z ustanovitvijo : drav. okrožij in nastanitev okrož. zdravnikov.
13. Naj se daje nagrada zapokon-čavanje škodljivih ptičev, ki vničujejo sadje, poljske pridelke in onih, ki se hranijo z malimi, kmetijstvu koristnimi pticami.
Tajnik:	Načelnik:
Pavlin.	Lutman.
g Iz Kronberga. — V nedeljo so se zbrali kronberški možje in mladeniči na povabilo g. vikarja v župnišču, da se pogovore o ustanovitvi kat. slov. izobraževalnega društva. Shodu je predsedoval najstarejši mož med navzočimi Štefan V i ž i n. Najprej je govoril dr. Capuder o potrebi čitanja, o tisku, njega zgodovini in sedanjem stanju ter o pomenu izobraževalnih društev, ki so sedaj že osnovana po vsem Slovenskem in tvorijo tako veliko armado, v katero stopijo z današnjim dnem tudi Kronberžani. Nato je v lepem govoru dr. Srebrnič pojasnil, česa bode izobr. društvo naučilo svoje člane. Spoznali bodo svojo domovino in jo bodo, ker je lepa, krasna zato tein bolj ljubili ter jo znaii tudi zagovarjati. Utr-
dili si bodo člani svoje versko prepričanje in je tudi znali zagovarjati. Navadili se bodo pa tudi dela za bližnjega — požrtvovalnosti ter tako koristili sebi in drugim.
G. vikar je prečital pravila in na to se je priglasilo takoj 50 mož in mladeničev za člane. Pravila so se namestništvu poslala v potrjenje. Novo društvo pristopi S. K. S. Z. v Gorici. Svoje prostore bo imelo pri zidarskem mojstru g. Pavlin-u. Naročenih je že 14 različnih slovenskih listov. Lep je bil ta dan za Kronberg. Naj bi novo društvo doseglo mnogo uspehov.
g Ultra pofita. — Iz Gor. Cerovega nam poročajo: Dne 19. t. m. ob 11. uri 45 minut je bila v Ljubljani oddana neka brzojavka v Gor. Cerovo. A brzojavka je prišla v Gor. Cerovo še le 24. t. m. zvečer. Bližnja brzojavna postaja Kozana je pa le dobre pol ure oddaljena. Brzojavka, ki je šla 19. iz Ljubljane, nosi poštni pečat ko-zanski z dne 23. t. m., števerjanski pečat pa 24. t. m. Namesto naravnost iz Kozane, je prišla s pošto preko Števerjana. Stvar pa je bila važna in dotičnik se je ravno odpravljal v Ljubljano. Prašamo, kje je vzrok? Kaj takega naj se ne pripeti več, ker škodo trpi le oni, ki prepozno dobi brzojavko!
g Iz Št. Ferjani. so nam poslali ondotni udeleženci socialnega kurza dolg in krepak odgovor na „Sočine“ laži glede socialnega kurza. Pravijo: „Prašamo liberalce, če bi oni priredili enkrat socialni kurz, koliko udeležnikov bi imeli oni? Morali bi reči s sv. pismom: Pojdite na ceste in prelaze in povabite vse na naše predavanje, dokler se ne napolni prazna dvorana. Ko bi pripeljali noter vse, kar jih dobe na oglih cest, pa bi jih še ne bilo toliko, kolikor je bilo nas. Za „Sočo“ se ne brigamo. Tudi ona naj se ne za nas! Dobro vemo, da je laž njeno orožje. Nismo prišli v Gorico jest in pit, ampak se učit. Zato se prirediteljem srčno zahvaljujemo." —
g Nesreča. — Podžupan Erjavec v Oseku je obrezoval trte v vinogradu. Pri tem ga je oplazila ena veja tako nesrfčno po očesu, da je oslepel. Ker je bil poprej že slep na drugo oko, je nesrečni mož popolnoma izgubil vid. Odpeljali so ga v Ljubljano iskat pomoči,
g V Čepovanu, 28. januarja 1908.
V	št. 3. .Primorca* t. I. zaletava se nek čepovauski liberalec v podpisanega župnika. Očita mu:
1. Da ni res, da je čepovausko »Bralno društvo" imelo v 1, 1907 dva javna plesa in da sploh v Cepovanu ni bilo nobenega javnega plesa odkar je sedanji župnik tukaj. Odgovor je lehak. Menda dopisnik ne ve, kaj pomeni beseda „javen“, Vsakdo, ki razume le nekaj slovenščine ve, da »javni ples" je tisti, h kateremu sme vsak priti, naj si je povabljen ali ne. Društveni plesi pa so tisti, h katerim smejo priti le društ-veniki in posebno povabljeni. In kake plese napravlja tukajšnje .Bralno dru štvo"? Javne! Vsak sme plesati, kdor pride in več tujcev ko pride, bolj veselo je. Seve, da morajo plačevati za vstopnino in ples, a če bi ne plačevali ne-društveniki, bi jih lepo zapodili. Da je prišlo k zadnjemu plesu več tujcev, napravili so ples ravno na najbolj obiskovani cerkveni shod. In ravno radi one-čaščenja cerkvenega shoda je podpisani župnik nastopil.
2. Dalje pravi dopisnik da »faj-inošter" laže, da niso imeli dovoljenja plesati čez policijsko uro. Tako? Gospod dopisnik povejte, kdo je dal dovoljenje? Županstvo ne. Prosilo se je pač dovoljenje, a ne dobilo. Če boste v tem smislu še lagali, obljudilo je županstvo izdati uradno potrdilo, da niste imeli dovoljenja čez policijsko uro plesati.
3. Pišete: Gospod fajmošter roko proč od bralnega društva". Gospod .fajmošter" pa pravi: Liberalci, roko proč od mladine! Vi zapeljujete mladino. Vsakteri dušni pastir je od cerkve nastavljen. da uči, svari in čuje nad svojimi duhovnjani. In te svoje dolžnosti ne sme opustiti noben duhovnik in tudi čepovauski .fajmošter" je ne bo. Če gospod dopisnik noče dajati lepega iz-gleda v spolnjevanju krščanskih dolžnosti, naj vsaj lepo molči, kjer ga čevelj ne tišči.
J. R e j e c, župnik.
g C vet j«* pozimi. — Neki gospod je natrgal včeraj na vrhu Sv. gore krasnih zvončkov, trobentic in eno takozvano belo vijolico. Te cvetice imamo sedaj v našem uredništvu.
g Občui zbor slov. „Čitaiuice" v Doriibergu ee je vršil r nedeljo dne 19. t. m. Predsednik pozdravi navzoče
in prečita društvena pravila. Nato poda tajnik poročilo o delovanja v minulem leta. Iz račanov je razvidno, da je društvo v dobrem stana, ker ima vse račune plačane za minalo leto in stare dolge. Navzoči mladeniči so predlagali za novi odbor, sledeče, gg., ki no bili so* glasno aprejeti: Predsednik: Fr. Kaučič, trgovec; podpredsednik:	Franc Barcs,
županov; tajnik:	Franc Šinigoj; od-
borniki: Jožef Žorž; Jožef Šinigoj; Andr. IUrej; Jožef Šinigoj; Franc Kaučič; Andr. Rojc; Andr. Barce; na kar je bil občni zbor zaključen; zborovalci so se Se pomudili pri kozarca rajnega vina in so zapeli par lepih pesmic. Tudi napitnic ni manjkalo, tako da smo bili vsi veseli. Ob mraka smo se razšli veseli domov Tacih mladeničev kakor so pri nas, je malo dragod. Čast jim 1
Iz ajdovskega okraja.
a Ajdovska „Kmečka zveza“ o kandidatih. — V ned. pop. se je vršil npri Rebkau sestanek zaupnikov in poverjenikov „Kmečke zveze" ajdovske, da se posvetujejo o kandidaturah za deželni zbor. —
Zborovalce pozdravlja namestnik načelnika „K. Z." g. Pavlica ter razloži pomen sestanka. Govorili so še gg. dr. Brecelj, žapan Vodopivec, Vovk, žapnik Kosec in dragi. Soglasno so se možje izrekli za to, da naj S. L. S. kandidira v kmečki skapini g. prof. B e r-bača, ki je ajdovski rojak; izrekli ao se tadi za kandidaturo g. župana Klančiča in g. župnika Grče. Z ozirom na to pa, da kanalska »Kmečka zveza" želi imeti za kandidata g. Mihaela Zego, iz javijo zborovalci na predlog g. Vovka, da si žele sicer g. župnika Grčo, a da upoštevajo željo Kanalcev in bi bili pripravljeni voliti tudi g. M haela Zego. Konečno ureditev te zadeve pa prepuščajo vodstvu S. L. S. Žapnika Grči se je izreklo zaupanje in zahvala na njego- j vem delovanja. Za kandidate splošne ku- , rije se soglasno imenujejo gg. dr. Brecelj, drž. posl. Fon in dr. Pavletič. — Ko je govoril Se urednik Kremžar o podrobni agitaciji, je načelnik g. Vodopivec zaključil zborovanje. Na lem sestanka je bilo zbranih do 100 zaupnikov »K. Z." — in ne kakor pomotoma poroča „Slovenec", 200.
a Zmaga S. L. 8. — Pri občinskih volitvah v Črničah so v sredo in četrtek zmagali pristali S. L. S. V III. razreda so izvoljeni le 4 liberalci in 4 naši; prvi in drugi razred sta akozinskozi naša. Živeli vrli volivci I „Sočino* hujskanje ni nič pomagalo!
a V Skriljah se je v peteh 24. t m. zgodila huda nesreča. Gospodinja pri Gasarjevih je šla zjutraj po vodo; na ognjišču je pustila 6 letnega dečka, naj varuje ie ne poldrugo leto ataro sestrico. Otrok se zvrne v ogenj in se tako hudo opeče, da so ae mu vidle slezeni in je drogi dan v goriški bolnišnici umrl.f Deček je hotel deklico rešiti, pa se je sam hudo opekel, ter se zdravi v bolnišnici. Ž9 lani se je tu zgodila tu podobna nesreča. Otroci, ki so sami potrebni varuha, vendar niso sposobni varovati manjših. Naj bi matere vsaj takrat, ko gredo it hiše odstranile otroke z ognjišča!
a lz Brji. — (28. jan.) — Nekdo se oglaša v zadnji št. „Primorcau in pravi: »O srečni župnikovi pevci, ki imajo zagovornika na Brjah." Jaz pa ti povem, dopisnik, da župnikovi pevci ne potrebujejo nobenega zagovornika in jih tudi ni še nihče zagovarjal. Srečni mladeniči, ki jih ti v svojem umazanem članku zagovarjaj. Dimnik se ne bo podrl noben; morda bi se ustrašil tvojih oči in bi v tem straha skočil raz streho. A padel ne bi tako globoko, kakor si padei ti v svoji domišliji. Naj povem eno dogodbico: Bil je neki prerok, ki je prerokoval nazaj in no naprej, kakor J >na. Opisoval je, odkod izhaja človek. Tisočletja nazaj je preiskal vse rodove in je naposled prišel na neko žival, mislim, da na opico. Od te. da izhaja neka vrsta ljudi. Tako je govoril on in je dejal, da je napredni omikanec. Kaj pravite, kaj bi bilo, ko bi take vrste ljudje postali deželni poslanci? Jaz bi svetoval to le: V deželni hiši pod stopnjicami naj bi se za takega opičarja postavila kletka in tu bi jih krmili s konjpkimi čeljusti. Kdor ima kak drugi predlog, kaj naj se s tem našim plemenom naredi, naj mi pojasii. Pravijo, da je takib opičarjev, ki bi radi postali poslanci, precej po tem božjem avetu.
a Krava je poginila predpretekli teden posestniku Anton Bratina. K sreči je bila žival zavarovana.
a Roko si je zlomil v Št. Tomaža ontctni cerkovnik, ko se je v nedeljo 19. t. m. popollne vračal iz župnišča domov.
a Odmev iz agrarnega shoda pri Ilcbku. — Star mož, ki z bistrim umom opazuje zmešnjave med ijadstvom je tako-le povedal: Mad vsemi govorniki na agrarskem shoda mi je še najbolj dopadel „polcaj“ iz Vrtojbe. Malo da me ni premotil. Pa pogledal sem okoli in videl aem obraze, ki jih dobro poznam. Spoznal aem dobro, kaj pomeni vse to lepo govorjenje, in premagal sem skušnjavo. Res, lepo žvižga, kdor lovi seničice s čukom na palici! Na misel pride narodna: Devičice, noričice Ki fantom vse verjamete,
Vam beli grad obetajo,
Še črne bajte nimajo, a Radovednež. — Kdo sta tista dva tam, tisti z rudečkasto brado in oni z majhnimi črnimi muštaoami ? — Kaj jih ne poznaš, Možina in Mermolja! —
I Ma pej od kedaj sta agrarca, saj sta bila i prej liberalca in tudi s tistim Kopačem iz Trsta, ki ima socialdemokratke pridige sta velika prijatelja? — Molči no, ko ustanovijo fare na Brjah in Skriljah bosta še oba za mežnarja in bosta agitirala za klerikalce.
a V Selu je umrl Franc Kosovel, star 94 let, oče g. župnika iz Š'andreža. Pogreb je bil v pondeljek. V svojih mlajših letih je bil večkrat podžapau. Najstarejši sin je sedaj star čez 70 let. Ako bi prišli vsi njegovi potomci skupaj, bi šteli približno 100 oseb. N. v. m. p.
a Iz Velikih Žabelj. - Na Svetih Treh kraljev zvečer je bil brejski učitelj Možina v naši občini. V neki bili je potem v družbi svojega vrednega prijatelja Durnika in dragih mrcvaril klerikalce. Dajal je: „V sramoto bi si štel, biti imonovan klerikalec. Rajši si na vrat obesim mlinski kamen in se potopim v globočino morja, kakor da bi klerikalec postal. Nobena moč, ne firška in ne peklenska nas ne loči od narodne stranke. Ko bi otroke vzgajal v klerikalnem daha mislim, da nihče ne postane srečen." Ko
•	so odhajali je rekel: „Mislim, da mi vsak j izmed nas pod častno besedo zatrdi, da kar sem tokaj govoril, ničesar ne izda." No, in vendar se je izvedelo. To bo seveda tem neprijetnejše zanj, ker je bil tudi on na tistem agrarskem shodu pri „Rebku* ic je ploskal agrarcem. Katera sila je Možino odtrgala sedaj od liberalne stranke? Ali farlka ali peklenska? Ali pa je morda Možina ostal, kar je; agrarci so pa morda nekaj drugega, kar se delajo. Nim ae zdi zadnje bolj verjetno. Svetujemo Možini, naj ne hodi več prodajat svoje modrosti k nam.
Med otroci se je pojavila takozvana bolezen „rebadiu. Šola je bila zato zaprta. Nov način volitve so imeli naši naprednjaki v soboto 18. t. m. pj noči, ko so izbirali ‘blagajnika za denar, ki ao ga dobili pri svatovščini. Ker se v temi niso mogli zediniti za nikogar, so začeli deliti ndarce. Tako je bil s častno večino udarcev izvoljen njih starosta, ki je dobil največ glasov novega sistema. Tako se je pokazalo pravo spoštovanje podložnih do viijega. S j še nekateri hudobneži, ki trde, da so „volivci“ ravnali z izvoljenim tako kakor oni medved s puščavnikom, ko mn je s taco pobijal mahe na obrazu. Toda to govore le zlobni jeziki.
a Šmarje. — Dne 26. t. m. je predaval pri nas neki človek o novem vo-livnem redn. (Op. ured.: Bi je dr. Lev-palček!) Govoril je tndi o važnosti splošne in enake volirne pravice; a ni povedal, da so se liberalci upirali. V tem predavanja je govoril tadi o Gregorčičevi zvezi s Pajerjem itd. (Op. ured. Čudno, kaj vse ne predavajo liberalci! Najbrže je »zveza b Pajerjem" tndi kriva, da so Maročani pobili Francoze.) Gorica je izgubljena za vselej. Tudi ženske imajo volivno pravico. Slednjič je rekel, da ni ne za eno, ne za drngo stranko. (Oho! Dr. Lerpnšček ni več liberalec? Morda nagrarec1* ?) Brez posebne nesreče je bilo »predavanja" konec.
a Iz Šmarij. — 20. januarja 1908.
—	Ža več let ni nihče poročal iz naii
i	vasi v liste Naj jaz kaj poročam ! Pri prvem vpisovanja glede nabave krms po deželnemu odboru se je takoj oglasil napredni duh in dejai, da bo seno za nič! Vendar se je precej posestnikov naročilo. Ko ao dobili seno kmetje iz go-.:	si	so libejalci pri nas zopet
vpili, da je seno za nič. „Primorski List" pa je poročal, da je Beno dobro Koma naj bi verjeli? Tudi pri nas so začeli deliti seno. Vsi kmetje sedaj zatrjujejo, da se take krme ta okrog malo dobi. Ko je drogič prišel razglaB ol deželnega odbora za nabavo sena, se jih je že več naročilo. Opamo, da bomo zopet tako dobro postreženi ko sedaj. Ridovedni smo pa le, kdo je izposloval podporo za seno. Liberalci vse pripisujejo Streklju. Mi seveda smo prepričani, da je dosegel to gospod Fon. (Op. nred. Vse bomo pojasnili.) 0 »Kmečki zvezi* govore nasprotniki, da se bo kmalu izgubila; a mi vemo, da se ne bo. Liberalce jezi „Kmečka zreza, ko vidijo, da napreduje.
V	naši vasi je še precej vina. Cana mu je 32—33 kron.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Kanala. — Ni mogoče molčati na dopise v liberalnih listih, ki blatijo našega priljubljenega podrnžnika g. Ivančiča. Pisarijo po „Soči", da je prej vladal mir v občini. A le pomislite, kako ate blatili pok. Vidica in Pečenka. Nobena Pečenkova pridiga jim ni bila po volji. Sedaj pa hvalijo Pečenkove, da tembolj blatijo g. Ivančiča. Pravijo, da ima g. podružnik nekaj veljave le pri nekaterih „zabitih kmetih". Naši kmetje dobro poznajo one, ki jim pravijo, da so zabiti. Naj se le nihče izmed liberalcev ne prikaže ob volitvah med kmete, ker ti so Bi dobro zapomnili, kaj liberalci pi-iejo o njih. To je ena! Drugič pa tadi ni res, da bi g. Ivančiča spoštovali le nekateri; ljubi in časti ga vse ljulstvo. Ali menijo liberalci, da bo g. podružnik lel najprej Lojzeta prašati za dovoljenje kaj sme pndigovati. Tudi naš žapan je užaljen ! Čemu? Lepo na prsi naj se potolče in reče: Sim sem kriv! Naj z ljudmi nepristransko in prijazno postopa, pa se mu bodo odkrivali, kar tako srčno želi. Naš Tine je bil odlikovan! To je zanj nekaj strašno važnega. Sedaj je doslužil 40 let. Bolje bi bilo, da bi ga bili dejali v pokoj, da bi ložje agitiral okrog. Sedaj je odlikovan, zato naj bi ma sedaj ie plačo povišali. Ali odlikovanje nič ni? paj je vendar toliko vetra delal. Sklepamo ! Žalimo našim liberalcem mira in pokoja; a tadi oni naj paste poštene ljudi pri mira. Ča pa blatijo one, ki jih cenimo visoko, naj ne iščejo pred nami pardona t
ki Nova cesta iz Ročinja na Kambreško, ki se gradi pod imenom cestnega odbora, je v toliko dodelana, ds spravljajo ljudje iz hribov svoje pridelke na lahkem v dolino. Cala Sredeaj-ska planota je s tem rešena stoletnih težav in trpljenja.
ki Z Anhovegi. V št. 2 „Primor-ca" se v dopisu iz naše občine napada g. kurata goreiijepoljskega. Ali naj pustimo, da pridemo na glas, da smo liberalci? Pri nas do novejšega časa sploh ni bilo političnega boja, ker smo tu sami pristaši Slov. Ljudske Stranke. Da je to res, priča izid zadnjih državnozborskih volitev. 1. 1900 smo napovedali veliko vojsko .Primorcu" ter vse pometali v Sočo. Le eden je izlezel iz nje na desni breg ter našel zavetje pri nekem bogatinu v Ložicah.
Naša politična edinost nekomu ne da miru ter hoče na vsak način Zasejati ljuliko med nas. To upa najiože doseči po Gabrščekovem receptu, da udari po nuncu. Očita mu, da na sveti večer ni imal polnočnice. — Vsi dobromisleči duhovnjani smo slišali in umeli pojasnilo, ki ga je dal g, kurat nedeljo poprej, da namreč po cerkvenih predpisih ne sme imeti o polnoči tihe, in da torej more maševati le v slučaju, če občina oskrbi petje in orgljanje. Ker se to ni zgodilo, tudi maše ui moglo biti.
Čuje se tu govorica, od ljulike zasejana, da so na Božič hoteli pevci peti, a da g. kurat v to ui privolil niti dal cerkvenih not.
To je sama laž. Kdo je sploh vzrok, Ja pri nas nimamo petja in orgljauja v cerkvi? Pred letom še smo poslušali lepo petje in orgljanje. Tedanji organist pa je imel za svoj trud prav ničevo odškodnino. Zato je prosil županstvo, naj bi mu naklonilo pri občini še kako drugo službo, n, pr. občinskega tajništva ali obhoduištva, da bi mogel izhajati. Vsi drugi starešine so bili zadovoljni, le mogočen podžupan gorcnjepoljski je organista bahato žaiil. Ko je ta za žali-
tev zvedel, je odšel v Ameriko, kjer zdaj oskrbuje orgljanje v Indianopolisu, mi doma pa imamo tihe maše. Vseli homa-tij, ki jih imamo v tej zadevi, je kriv prevzetni podžupan, ki je mislil, da sc organisti kar s trnja berejo.
ki Požar je nastal v nedeljo ob 2h po polnoči » Lokovcn St. 78. Ko so prišli skopaj sosedjp, se jim je posrečilo da so ogenj omejili.'Hišni gospodar Peter Hvala se je opekel na obraza in rokah. Zavarovanje pri .Vzajemni zavarovalnici v Ljobljani“. SoBedie, ki so v veliki nevarnosti vztrajali in pomagali gasiti, dokler se jim ni posiečilo ognja udušiti zaslužijo vso pohvalo. Broz njihove pomoči bi bilo vse pogorelo.
Iz tolminskega okraja.
t Tolminska ,,Kmečka zveza*4 je v nedeljo popoldne imela pri Sv. La-oiji sestanek zaupnikov in poverjenikov. Na sestanka sta govorila gg. dr. Dermastja in posestnik Ivan Lapanja iz Kobarida. Soglasno so se izrekli možje za sledeče kandidate: Za kmečko skupino gg. državni poslanec dr. A. Gregorčič in geometer Lapanja. Za splošno skupino pa gg. dr. Brecelj, dr. Pavletič ia državni posl. Fon.
t Volivni shod. — V nedeljo ob 1. nri popoldne bo v Hadajažni volivni shod, ki ga sklicuje tolminska .Kmečka zveza**. Shod bo v prostorih g. Kemperla. Volivci, pridite polnoštevilno!
t Iz	Sv. Lucije.	—	Piše nam	prijatelj : Napotil sem bo v	jutro 27.	jan.
od Podmelca do Bače. Ko pridem dobro polovico pota, zagledam ob cesti napis in čitam: .Pojdite, pojdite, skrajni čas je že". In	zraven je	bila slika zvona.
Mislim si,	gotovo se	je	čez noč	kak
.agrarec** zato potrudil. Ali za nas, L. S. S. ni skrajni časi Za .agrarce" je pa že zamujen 1 Torej, hvala za tvoj trnd in opcmin, „tgraic** z zvonom.
t lz baške doline. — V .Soči** amo čitali dopis, v katerem se neki gra-bovški naprednjak spodtika nad občinskim uradom v Hndajužni češ, da ne pozna točne ure Opozarjamo predsednika grahovske napredne .čitalnice**, da naj točnost ute v obč. uradu le lepo pri miru pusti. Naj rajši skrbi, da bo njegova policijska ura bolj v redu, ker drugače mu jo bodemo mi primerno popravili. Gospod predsednik .čitalnice**, ki se mu je tako mudilo domu, da ni hotel počakati razsodbe misli da se je s tem odtegnil ; pa se grozno moti.
Da ste čakali celi četrt ure več v obč. uradn je neresnica; kajti vlak iz Podbrda je prišel točno ob 3. uri in 10 m. S tem vlakom se je pripeljal en podžupan k razsodbi. Da ima občina pa manjše stroške se je treba tudi nato ozirati, da ae pokliče bližnje podžupane in da imajo isti manj stroškov. Zapomnite se dobro, gospod predsednik, da se niste v „Soči“ nič oprali, ampak nasprotno.
Dd starešinstva.
Iz kobariškega okraja.
kd Oj, ta ples! — Na kobariškem je bilo. Par plesaželjnih fantov je hotelo z vso silo imeti javen plrs. A župan jim tega ni dovolil. (Op. ured.: In prav je storili) Hodili so od Poncija do Pila la in šli so slednjič celo dog. okr. glavarja Pa tudi tam ni bilo nič; marveč so jim dali razumeti, da ima le župan pravico nad .muskarji**. In zopet bo šli nad župana, s terorizmom so hoteli izvabiti licenco od njega. Neki 20 letni fantič je imel res korajžo. Šel je k župana, mu žagal in ga rotil: .Če ne ugodite prošnji, gremo pa tožit1*. To je pogum ljudje božji. No pa „muske“ vse eno ni bilo. Kam pa pridemo, če nam bodo take zgBge .komandirale**, nam starim razsodnim možem. Pripomniti pa moramo še da se je tudi neki liberalni učiteljček hndo po-tegava za to reč. S tem si pa ne pridobiva zaupanja ljudstva. — Onim, ki vidijo v plesu prvo in zadnje veselje, — naše pomilovanje.
kd Drežuira. — V nedeljo 26 t. m. je imela .Marijina družba** svojo veselico. Na vsporedu je bilo petje, deklamacija, prizor .Blažeča med ženami in igra sv. Neža. Igralke večinoma šele prvič na odm, igrale so dovršeno, kot bi bile že stare znanke glediščnega odra. Vlogo Sinforjana v igri sv. Neže, igral je mladenič Jakob Hakošček. — Le naprej po tej poti vrledtkleta, ve razumete pra-
vo plemenito zabavo. — Kaj pa fantje? Tndi oni nekaj nameravajo. Gotovo nam bodo še ta predpnst kako prav smešno zasolili.
kd Iz Krnn. — Kaj bo z našo cesto? ,Potrebna bi bila že davno poprave in da bi jo malo razširili; saj za silo. Smo radovedni, če dočakamo, da se kdo pobriga za njo. — Z veseljem či-tamo pri nas .Primorski list**, ki prinaša toliko novic, da je veselje. Le tak list, ki ima dobre in zanesljive dopisnike ter zvesto plačujoče naročnike, le tak list more biti doberl
kd Knmuo. — Pri nas je več naročnikov .Prim. Lista"; a ti ne prijemajo redno „P. L.“ Ali je vzrok upravništvo ali pismonoš«? Zdi se nam, da naš pismonoša ni nič naklonjen .Prim. LiBtu"; pa tndi sicer svojo važno slnžbo prejej površno opravlja. Nekoč je neko piBmo hodilo iz Kobarida k nam cele tri dni. Ko pa je bilo treba agitirat za dr. Gruntarja, je bil mož silno priden. Morda je tedaj preveč podplatov strgal, sedaj jih pa .špara". Odločno mu rečemo: če hoče, naj redno opravlja svojo službo, ali pa naj pusti, da jo opravlja kdo dragi. —
Iz cerkljanskega okraja.
c V Orehku se snuje .slov. kat. izobraževalno društvo". Pravila so se že odposlala c. kr. namestništvu v potrjenje.
c .Kmečka zveza" je imela 19. t. m. sejo. v kateri se je obravnavalo o več važnih stvareh, zlasti tudi o prihodnjih deželnozborskih volitvah.
c Kmetijsko društvo je pomnožilo svojo blagovno zalogo. V zalogi ima tudi usnje in podplate vsake vrste, dalje umetna gnojila, otrobi, moko itd. Društvo naj čim prej napravi blagovne podružnice tudi pri Bvojih podružničnih mlekarnicah in vaseb, ter naj na prihodnjem občnem zboru vpelje tudi rpravilne deleže, tako da bode zadružna trgovina lahko dostopna vsakomur.
Iz komenskega okraja.
km Veliki dol. — Dne 18. ». m. smo spremili k večnemu počitku blagega mladeniča Edvarda Mrkuža. Bil je star še le 25 let, ko ga je Bog poklical k sebi. Kličemo mu: Počivaj v miru, blaga dušal Večna luč naj Ti sveti I
Žalujoči tovariš.
km Volčjiurad. — (Šolsko vprašanje). — Naši šolski .prvo-boritelji so spet vložili prošnjo, a ne na okr. šol. svet v Sežani, kakor je bila doslej navada, ampak je šla — kakor brzovlak mimo malih postaj — na Dunaj. Tekoča številka te prošnje mi ni znana ; a to lahko rečem, da zavijejo najbolj prekljastega uda šol. sveta v Sežani v prejšnje prošnje. Prošnji, kakor čajem so priložili oni dopis iz Volčjigrada v prvi letošnji št. „Pr. Lista". Kaj tisto I Če kdo želi, mu še z drugim postrežemo. Tomačevljeni I Kaj pa vi? Oglasite se tudi »i v .Prim.listu"! — (Kaj sem zvedel). Čujte I Volčjigrad in Tomaževica ne dobita šole, dokler v to ne privoli županstvo v Komnu. Pa bo-li županstvo privolilo? Nikdar, ker je dve tretjini starešinov Komencev. Kako pa tu pomagati? Ob občinskih volitvah se morajo okoličani združiti ter v II. in III. razreda postaviti nam naklonjene kandidate. O sporazumljenju bomo že še pisali. — (Že & mesecev) je od kar nimamo organista. Dekleta vse eno, kakor prej, same prepevajo. Ljudstvu to ugaja.
Volčjegrajec.
km Državna podpora.—Poljedelsko ministerstvo je dovolilo občini Štanjel 3500 K podpore za napravo občinskih vodnjakov.
Iz sežanskega okraja
s Iz Darke. — Naš vodovod je dovršen. Meri 120 kubičnih metrov. Cevi so postavljene in zasute. Pipe manjkajo. Naša dekleta in fantje hodijo po vodo 1000 metrov daleč k staremu vodnjaku. Naše peti so tako nevarne tedaj, da pada naša živina in ljudje. Pred kratkim je neki fant padel in je razbil posodo ter te občutno poškodoval ra roki in nogi. Še droge krivice trpimo. Ko smo vozili pesek za reservcar, so nsm podjetniki obljubovali, da nas plačajo ob .konti-žinsh", ki jih pa še daneB čakamo. Koliko bo dal povzetnik ta občinski pesek, nsm ni znano. Letos so nas zadele ve-
liko nezgode. 3. in 15. julija naui je toča pobila vse poljske pridelke in jih uničila To no žalostne stvari iz naše Barke 1 Za danes dovolj I
Iz Iržiškega okraja.
Dobcrdobske komat!,je pred tuk okrožno sodnijo — poraz liberalnega županstva. Iz časopisja so znane do-berdobske bomatije v zadevi zidanja fa-rovža. Doberdobski liberalci so pisali na dolgo in široko v liberalno „Sočo“ in na nelep način blatili bivšega župana g. Perica, češ, da je kar na svojo roko ukazal zidati farovž brez starešinstva in brez dovoljenja deželnega odbora. Sedanje liberalno županstvo je naperilo tožbo proti g. Periču, da mora on iz svojega povrniti občini doberdobski 3014 K, opiraje se na zgoraj navedeno trditev. Obravnava se je vršila 17. t. m. v Gorici pred okrožno sodnijo, pri kateri je bila občina obsojena povrniti g. Periču pravdne stroške in sodišče se je izreklo, da g. Periču se ne more v ti zadevi nobene nekorektnostki očitati. — Tako so doberdobski liberalci za eno blamažo bogatejši. Občina pa plačaj stroške, napravljene po nepremišljenosti nekaterih kapricistov. Kaj pravi k temu doberdobski dohtar I
ti lz Doberdoba. — Glejte, dragi prijatelji, kako se pri nas dela Naša občina je dosegla od vlade nekaj podpore in sena.
To seno naj bi se bilo razdelilo med ubežnejše posestnike, ki jim tako primanjkuje krme, da morajo celo »Irk iz postelj pokladati živini. Kako bodo reveži prehranili živino čez zimo? A gospodje, ki so delili, so najprvo in največ oddelili onim, ki niso več ubogi; večina ubogih pa ni dobila. Prašamo: Ali so bili gospodje pooblaščeni, da dele seno po svoji volji, ali ne. Doslej so se take podpore pri nas delile le ubogim, ne pa takim, ki imajo denar naložen na obrestih in ki po leti časnike bero v senci. Ljudstvo je vsled tega silno razburjeno v občini. Baje se vloži utok proti ravnanja teh gotpedov. Morda izpregovorimo še kako jasnejšo besedo o tistih, ki se jim je seno podelilo brezplačno, ki pa niso ubogi. —
Iz korminskega okraja
kr Iz Biljane nam poročajo, da sta 19. t. m. tam okrog dva moža kupovala svinje; a da sta se silno surovo obnašala. Bila sta vinjena, govorila sta nalašč nemško, da sta jezila domačine in se prepirala s fanti, imela sta pri Bebi tndi orožje; a fantje sn jima ga odvzeli in ju naučili olike.
kr Tatvina. — V četrtek dne 23. t. m. ob 4 nri pop. vlomili ao tatovi v gostilno M. Toroš v Medani. Odnesli so nekaj zlatnine v vrednosti 200 K, gotovega denarja 600 K, skupaj 800 K. Doma pa je bila sama 9 letna služkinja. Posrečilo se je tatovom, da so odnesli zdrave pete. —
S tržaškega ozemlja.
ta V Dolini pri Trstu se otvori dne 15. marca t. I. kopališče za prirodno zdravišče po Kneippovem načinu. Opozarjamo na to vse one, ki iščejo zdravja. Življenske potrebščine so v Dolini precej cene. Omenimo da je to edino podjetje te vrBte v slovenskih rokah.
Za izobrazbo.
Klub, — angleška beseda in po-menja kraj, kjer se taka družba shaja, potem pa tudi družbo samo. Če govorimo o klubu slovenskih poslancev na Dunaju, mislimo pri tem na družbo poslancev, ki se shajajo navadno na določem kraju skupaj, da se posvetujejo o tem, kako bi najbolje zastopali koristi svojih volivcev.
Koaliraii, (koalicija), — lat. beseda ki pomeuja združiti. Govorimo o koaiiciji na Ogrskem in razumemo pod tem združitev raznih strank v ta nameD, da vladajo po določenih načelih državo.
Kompromis, — latinska beseda, ki pomerja dogovor. Dve stranki skleneta kompromis pri volitvah, se pravi: obljubita si, da hočeta drng drugi pomagati pod gotovimi pogoji. Čisto druga pomen pa ima glagol kompromitirat', ki pomeni koga v sramoto pripravit1, zlasti na ta način, če ljudje mislijo, da je kdo imel s kakim malopridnežem kako zvezo.
V torek zvečer
osi b predavanju
S. K. S. Z.
v stekleni salon restavracijo
..Central1*.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Loterijske številke.
28. januarja.
Dunaj............... 73	63	84	1	43
Gradec.............. 64	51	8	60	74-
C. kr.
privil.
ZS let obstoječa strokovna krojačnica
prve vrste.
GORICA — na Travniku — GORICA.
Tu se kupuje najceneje! Trgovina z gotovimi oblekami in ma-nufakturnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren vseh vrst, ter nepremočljivih pelerin in jopiče za dame.
Edina zaloga oprave k unformam
za gospode e. in. kr. častnike, uradnike veterane, finančne stražnike, orožnike, ob člnske red.rje in ognjegaece; za častito du hovščlno: ovratnike, maflne kape.
Dobiva se vse, kar spada k paradnim: oblekam, tudi orožje samo v trgovini
M. POVERAJ v Gorici
na Travniku.
Hiša na prodaj
v Mirnu št. 262 na primernem kraju, prot solncu; hiša obstoji: 1 kuhinja, 2 sobi,. 1 žitnica v podstrešju, 3 svinjski hlevi, I mali senik, dvorišče, vodnjak in vrt. Hiša je nova G let odkar je zidana. Kdor jo želi ogledati naj se obrne do Josipa lirumat v Miniti št. s6g ob nedeljah in praznikih od 12. do 2. ure popoldan blizu pokopališča.
w w
o o o o o
v
..NARODNA TISKARNA"
::: U Gorici, ulico Murini št. 9:::
je preskrbljena z povsem novimi
TISKA:
.Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice . Plakate ooo A itd. itd.
t
t
* * *
l’
oo .Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač. sklepe , Jedilne liste , ooo Etikete - itd. itd.
•-
* * *
Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvršitve v moderni in okusni obliki od navadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkili cenah, da se ne boji ............ nikake	konkurence	..........
OOOO oococ c c c c c C C > _ °	°__5
&'*** E*
Priloga ..Prim. Lista" St. 5 z Jne 30. jan. 1907.
Razkrinkani agrarci.
V	nodeljo popoldne so agrarci imeli pri Rebka stoj shod. Na tem shoda so se razkrinknli do golega, kdo so.
Agitacija za ta njihov shod je bila velika. Z vipavskim vlakom so se pripeljali celo iz Vrtojbe, Savnik iz Bilj je pripeljal svoje drage, iz Dornberga je priSlo vse, kar liberalno leze in gre, prišli so pod agrarno zastavo liberalci iz Ozeljana in Šempasa. Med njimi je bil todi agrarec Andrej Gabršček v Gorici, a pogreSali so agrarca Gilčverta. (Ali se je morda zbal razkmeta Lisjaka? Op. stavca.) Torej lepo število od znnaj. Iz ajdovskega okraja jih je bilo primeroma le malo, posebno če pomislimo, da vseh skupaj ni bilo niti 200 zborovalcev.
Ko se je končalo posvetovanje »Kmečke zveze*, so se tadi nekateri naši udeležili zborovanja liberalnih agrarcev. Govoril je dr. Franko, ki je po svoji navadi dal vsakemu pol — namreč po hrbta: liberalcem in klerikalcem. Vendar je bil njeggv govor zasukan tako, da pridobi za Be srca liberalcev, ki menda najbolj hrepene po njegovi nesebični ljubezni. Dejal je med drugim : „Oiita se nam, da je v naši stranki večina naprednjakov, bivših naprednjakov. To je res I A gospoda moja, kaj je temu vzrok? Ti ljudje so prišli k nam, ker bo res napredni, uamostojni, ki mislijo s svojo glavo ter se ne dajo voditi od nikogar!“ Ko je podal liberalcem te lepe poklone, pa je z brezprimerno predrznostjo udaril do naiih pristaših. Naiim somišljenikom očital, da so ,k 1 e r i k a 1 n e ne-razsodne masn. ki n n z n m i o brati in n e m i » 111 <■“ Zato po njegovem mnenju tudi ni v »grami stranki klerikalcev. Pri tem krutem žaljenju naših kmečkih mož od strani advokata, ki doslej ni še z mezincem ganil za slovensko ljudstvo, jo naš urednik zaklical: »Nerazsodne klerikalne mase si zapomnimo!“ — To pa je vzbudilo pri liberalcih velik krik. Psovke bo letele na urednika. Dr. Franko je takoj začel klicati na pomoč § o zborovalni svobodi. Drugi so klicali naj govori. Ko Btopi naš urednik k mizi, da govori, mu |gospodje odgovore:	»Ne,	ne sedaj I Pozneje 1“
Dolgo časa je še čakal, da pride na vrsto, a so bili gospodje agrarci pregostobe-sedni; in čakal je zamanl Ko se je dr. Franko po tem dogodljaja odkailjal, je od.ovoril: aGlejteI Jaz dr. Franko, ki sem odvetnik v Gorici, ki me vsak pozna, jaz veleposestnik v Solkanu, rojen domačin v Tolminu, jaz ne Bmem govoriti, kar hočem. Tukaj ta-le mladi gospod, ki je prišel s Kranjskega, ta pa sme govoriti kar hočel Taki bo ti gOBpodjel" Ubogi advokat, ki ne zna boljšega odgovora I Zaskelelo vaa je, ko sto videli, da so navzoči Ijndje, ki bodo povedali go-riškemu slovenskemu ljndstru, da je dr. Franko o njem govoril kot o nerazsodni klerikalni mas\ Dr. Franko »me na Bhodih govorili, kar hoče I To je njegova stvar! A tudi mi si ne damo jemati pravice, govoriti I Govorili bomo glasno, da bodo Frankota bolela ušesa, da je voditelj liberalnih „agrarcev“ psoval naše somišljenike z nerazsodno maso.
To vas boli. Dr. Franko je govoril
o zlorabi vere. Pravi da so agitirali dahovniki za Fona : „Če voliš Fona, prideš v nebesa; če ga ne volil, greš v pekel 1“ (K'ic: „Klo Vam je to rekel ?“) Franko: »Govorilo se je tako I Sicer pa, če se ni agitiralo dobesedno tako; saj v tem smiBln se je gotovo 1“ (Klici: „Aha! Se že vmika l“) Dr. Franko je govoril tudi, da bo »klerikalci" farbali volivco s tem, da so jim obečali odpis dolgov, da ne bo treba plačevati davkov, da bodo fantje odpuščeni od vojakov itd. (Kedoj je kdo izmed naših tako govoril? Tako govorjenje je brezobra2nost, ki jo že postavimo v tako luč, ki je Franko ne bo ve-ael I) Sedaj, pravi Franko, farbaio uboge briške kolone, da bodo prosti. (Tudi nato dobi Franko odgovor 1) Slednjič je proglasil geslo vseh »neodvisnih* kmetov: „Kmet naj voli kmeta!“
Trgovec Vrčon je bral iz nekega papirja z veliko težavo nekaj, kar bi imelo biti poziv za pristop k stranki. Učitelj Mermolja je dejal: „Mi nočemo ne klerikalcev, ne liberalcev; ampak samo sebel“ (Klici: To je real Učitelj Mermolja hoče sam sebe I Smehl). Nato nastopi nekdo z belim klobukom, ki se spravi strašno na klerikalce, da jih je treba pomesti iz deželnega zbora itd. Toda naša agrarna stranka sama bo propadla! Danes se je že povdar* jalo, da je v agrarni stranki 80 odstotkov naprednih mož. Zato naj se naša stranka združi z napredno. (Ploskanje. Ea klice: Dobro s kompromisom! Nato nastopi pravi voditelj liberalnih agrarcev M e rm o Ija. Govoril je o uredniku Kremžarja, kako je bled od jeze, itd. Sebe pa je hvalil kot posestnika. (Hm! Vrtojbenci govore drugače I)
Mi (Misli bi zraven: Mermolja) smo naredili stranko jn Nam je odgovoren voditelj Franko. Če bode delal proti Nam (Mermolju), ga pa odstavimo. (Franko se drži kislo). Če sedaj propademo, ne odnehamo! Na druge Mermoljeve neumnosti se ne oziramo!
Pač pa pribijemo nekaj drugega I
V	Kamnjah na kolodvora so v varstva nočne teme agrarni kandidatje razvijali svoje misli. Nekemu liberalnemu agrarca ni bilo prav, da se je zabavljalo na shodu tudi zoper liberalce. Zato je prosil za pojasnilo strankinega vodjo Mer molj o. Ta pa mu odgovori; ^Ve-Bte. mi ne smemo na shodih pokazati, da smo Polj liberalci1*. Od Mrmolju samega imamo ilotaz, da so agrarci bolj liberalci.
Vsled pomanjkanja prostora, danes ne moremo obširneje pisat-. A na dan pride vse in svet bo strmel nad hinavščino, ki jo uganjajo agrarni vodje.
Uspehi dela v šestih letih.
V	prvem članka Brno omenili, da je bila zadnja deželnozborska Šestletna doba najplodovitejša in izdatnejša od vseh prejšnjih. V dokaz temu podajemo čitateljem v kratkih potezah glavne točke o delovanja deželnega zbora in odbora v tej dobi. Podrobno poročilo o tem izda ob časa deželni odbor sam, in komar je resnica pri Brcut bo moral priznati, da sloni naša trditev na resnični podlagi.
Do leta 1902 je prevladalo načelo v deželnem odbora, da je istemu glavna naloga, natančno izvrševati odredbe, predloge in ukaze deželnega zbora, sicer pa da leži težišče vsema delovanju v vestni rešitvi uradnih spisov. S t> dobo pa je prešinila deželni odbor in ves deželni urad misel, da deželne nprave glavna naloga je zunaj urada, v naš h gorah in v dolini. Pospeševati in dvigniti kmetijstvo, ki je temelj državi in deželi, skrbeti za izboljšanje vsega, kar je ž njim v z*ezi in je njemu v prilog; skrbeti kakor tudi sploh neposredno seči pod ramena vsem panogam javnega življenja, to je bila dež. odboru deviza v novi dobi. Naj le rohnijo naši nasprotniki, kolikor jim drago; dejstva, ki se ne dajo utajiti, jim bijejo in bodo bila po zobeh, da ko-nečno povsem obmolknejo.
Ker ne morejo teh dejstev utajiti, oklepajo se kakor utopljenec bilke, da bi se rešili. S prirojeno jim peifidnostjo iščejo v deželni upravi pomanjkljivosti, prestrojajo muhe v konja, zavijajo in obrekujejo brez konca in kraja, da bi svoje verne pristaše preslepili in z njihovo pomočjo prišli na vrhunec. Toda laž ima kratke noge, in vsi njihovi napori se razbijejo kakor morski val ob skalovju dejBtev.
Našim somišljenikom in pristašem
S.	L. S. podajamo sledeče uredbe, ki so ae izvršile v tej dobi in ki kažejo reanič-nost naših trditev:
Hipotečna banka.
Ustanovila se je hipotečna banka, katere važnost se ne sme podceniti. Tudi če je nje delovanje tiho in nevidno, je vkljub tema velikega pomena za deželo. Po nji se je v obče znižala obreBtna mera za l°/0, in to je za vsakega, posebno za našega kmeta in posestnika, velikega pomena, če pomislimo, da je v deželi nad 90 milijonov vknjiženega dolga. Mnogo, mnogo posestnikov je rešila ta banka pogina, in tudi oni, ki javno najbolj nanjo zabavljajo, iščejo tam denarne pomoči. V področje tega zavoda je prišlo sedaj tudi zastopstvo avstro-ogrske banke za Goriško. Važnost tega koraka se pokaže v kratkem.
Da bi zmanjšali važnost in veljavo te ustanove deželnega odbora, zaganjajo se liberalni listi v dež. odbor in v uradnike, ki tam poslujejo, češ da so sami Italijani. Priznamo, da se je pri imenovanjih teh uradnikov Slovencem krivica godila, dostikrat velika krivica; toda izvestno je, da sta se proti temu opirala Blovenska odbornika z vsemi močmi in storila tudi na to stran svojo polno dolžnost.
Deželna norišnica.
Velikega pomena za deželo je tudi zgradba deželne norišnice, vprašanje, ki se je vleklo nad 40 let po deželni hiši, ne da bi se bilo uresničilo. In vendar je bilo vresničenje tega vprašanja deželi tako potrebno kakor ribi voda, in to ne le iz zdravstvenega, marveč tudi iz gospodarskega ozira. Doslej je romalo leto za letom mnogo denarja za umobolne iz dežele, odslej bode ta denar ostajal v deželi. Seveda, tadi to ni liberalcem po volji; kar pa Btvari nič ne Škodujejo.
Užitnina.
Čin največjega gospodarskega pomena za Goriško in tudi za htro je bila odstranitev starega sistema pobiranja užit-nine potom zakupa. Vse druge kronovi-ne, kjer se je bil u/edel oni sistem, so ga vže davno odslovile; le tu na jugu ae je bil tako ukoreninil, da ga ni bilo lahko izruti, posebno pa tudi radi tega ne, ker so se temu upirali nekateri poslanci in časnikarji z vsemi ftirimi. Relativno velikanski dobički, ki so ae dosegli po novem sistemu, so odprli oči vladnim krogom in dragim interesentom, da Be stari sistem ne vrne več v deželo in odpravi tudi v Istri. In kdo je pripomo-mogel v to premembo? Ali ni bil to sedanji deželni odbor in naši poslanci?
Kdor se hoče poučiti natanko o ugodnih posledicah tega komka, naj čita poluradno glasilo deželnega odbora „Sa-moupravo“. Tam izve med drugim, da je imela dežela od tega v letih 1905 in 1906 čistega dobička 4(18145 K 23 h, občine pa 377.115 K 45 h, dočim je dobila vlada v teh dveh letih 326.352 K 30 h več nego v enaki prejšni dobi.
Ogromna vsota 1 milijon 171.G12 K 08 h bi bila romala torej v žepe špekulantov le v teka dveh let, ako bi se ne bili postavili naši poslanci z deželnim odborom po robu ter odločno zahtevali odločno od vlade, da predrugači sistem pobiranja užitnine, bodisi da je sama sprejme v svojo režijo, ali pa da prepu-sti to zadevo deželi.
Nabava sena.
Velike važnosti za naše posestnike in kmetovalce je tadi nabava krme potom deželnega odbora. Koliko dela, truda, skrbij, sitnosti in neprijetnosti pouzročnje to podjetje za naše obsežne tri slovenske okraje, ve le oni, ki delo izvaja ali vodi ali vBaj pazljivo zasleduje. Deželni odbor si je bil vže naprej v zavesti, vsega tega, a se ni strašil nobenih zaprek, uvidu.č živo potrebo take akcije in v skrbi za zle posledice v živinorejstvn, ako se živinorejcem ne skoči na pomoč. Vse njegovo prizadevanje za zboljšanje živinoreje bi bilo sicer vničeno.
In kdo se je trudil in prizadeval, da sprejme deželni odbor to akcijo? Kdo ga je podpiral, da se je podjetje posrečilo? Niso bili to naši poslanci, v prvi vrsti gospod Fon in oba deželna odbornika? Ne bojimo Be ugovora od nobene strani, ako trdimo, da bi bila padla v vodo vsa ta akcije brez pomoči naših poslancev?
In sedaj vam pride na shod veleposestnikov v eletržec, zahaja avoje kritično kljuse in predbaciva našim poal. v veleposestvu, da bo slabo zastopali interese veleposestnikov. In isto dolgočasno pesem zapoje junaški snubač dr. Franko. Ne boli nas to očitanje. Pribijemo dejstvo, da se bodo naši somišljeniki vedeli ravnati. »Agrarni* voditelji so padli na Gabrščekov nho! Nam je prav, če bo pa njim dvomimo.
Učitelji.
Da nadaljujemo! V zadnji šestletni dobi se je rešilo tudi učiteljsko vpraša-šanje, in sicer tako kakor smo vedno naglašali. Učitelji bo bili prej za svoj trad
6V
priporoča „KROJAŠKA ZADRU<5A“ V (SORICI
svojo bogato zalogo: Knmberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, cvilh, žime in volne v dlaki za ma-drace, odeje, koce, šivane kuverte, perje za postelje, preproge in zavese itd.
n©
resnično preslabo plačani; a naši posestniki in kmetje so in so bili tako preobloženi z raznimi dokladami na iz-ravne davke, da ni bilo niti misliti na zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja na račan kmeta. Misliti je bilo torej na drng način pokritja onih stroškov, katere je pouzročil novi dolski zakon, in to se je naši stranki povsem posrečilo. UJitelji so dobili kar so želeli, a kmet ne plačajo radi tega niti za vinar višjih doklad na izravne davke. Gjspodje učitelji vodo tndi dobro, kdo je to vprašanje tako ogodno rešil, zato si pa prizadevajo sedaj Bkazati se hvaležne, kakor kaže njihov naBtop v bivši .agrarni11, „seriaj liberalni* stranki. Oai niso zadovoljni s tem, kar so dosegli, temuiS derejo še naprej, višje. Pripravljenih imajo že poln koš novih zahtev, ne glede na Jto, kake posledice bi te imele za davkoplačevalce, ter zahtevajo njihovo uresničenje. In ker vedo, da S L. S. je gluha na to uho in ni voljna privoliti v izvršitev njihovih želja na škodo kmeta in posestnika, vrgli so se v naročje „agrarni“ stranki ter ji ponujajo in vsiljujejo svojo pomoč, da bi strmoglavili prave in nesebične zastopnike ljudstva ter pripomogli do zmage — ljudem brez najmanjših zaslug za občni blagor, možem brez eneržije in brez potrebnega poznanja naiih kulturnih, socialnih in gospodarskih potreb. O tej stranki, kakor dandanes obstoji, o „agrar-cih“ se pač lahko reče, da imajo drog drugega za norca. N (kateri častihlepneži, Franko, Mrmolja in dragi se nadejajo, da splezajo s pomočjo liberalnih učiteljev na površje, dočim so overjeni učitelji, da doba kasneje od „agrarcev“ kar bodo boteli, v prvi vrsti seveda povišanje plač in drage ugodnosti. Toda kakor se je dr. Tuma varal z liberalnimi učitelji in oai ž njim, tako se bode tudi godilo tukaj z dr. Frankom. Naše ljudstvo ni več tako naivno, da ne bi izpregledalo grde in nedostojne igre, ki jo gospodje ž njim vprizarjajo. Lepe fraze je ponujal volivcem v goriški okolici g. Cbkar Gabriče k, ko je kandidiral v državni zbor, lepih fraz poln je bil dr. Tuma pri zadnjih deželnozborskih volitvah, in koi le-pozvenečih f az ponujata sedaj glavna zastopnika „agrarne“ stranke dr. Franko in njegov politični šef, bivši redar Mer-molja iz Vrtojbe, volilcem v goriški okolici, da bi jih omamila. Tominci in Kraševci se tem ljudem smejejo in smatrajo njihov nastop za puBtno šalo. Uverjeni smo, da jim bistroumni ^Vipavci, Kanalci in Brici ne pojdejo na limanice.
Kmetijska šola.
Tu nam je nadalje omeniti tudi preosnove obeh oddelkov kmetijske šole, slovenskega in italijanskega. Radi pripo-znamo resnico, da je stal posebno slovenski oddelek svoj čas na višku časovnih zahtev ter zelo pospeševal razvoj sadjereje, živinoreje in trtoreje v deželi. Toda v zadnjem času sta oddelka zelo zaostala in nista več odgovarjala zahtevam novodobnega napredka. Zato je pa ljudstvo na shodih in privatno, so posebno tadi italijanski zastopniki zahtevali, naj se šola zatre. A slov. odbornika sta se tema odločno aprla ter rekla: „Šole zapirati ni napredek, marveč nazadek.
LISTEK.
Kri.
(Iz ruSčino.)
Pred vhodom velike, mračne, trinadstropne hiše sta korakali enakomerno semintja dve vojaški straži, vrhu tega pa je stal menda radi večje varnosti v veži še policaj.
Mimoidoči so se plaho ozirali na to začrmelo, neprijetno poslopje, v katerem je imel sedež carski namestnik, krr.t neusmiljen človek, ki je bil vse preje, nego ljadom'1 gospodar svojim podložnim.
Čaditi se torej ni, ako ga jo vsakdo črtil in če so se v skritih zakotjih tega malega, napol židovskega masteča pripravljale bombe In kovali pogabni naklepi zoper to poslopje, sosebno pa v njem bivajočega namestnika.
Mračilo sn je že in mrzel dež je jel rositi. Cestne svetilke so le slabo razsvetljevale temne, ozke ulice.
Nasproti poslopju v mestnem vrta pa je žvižgal jesenski veter med golim vejevjem.
V	veži je tiho šepetal policaj i dvema strežajema. ki sta prišla iz gorenjih prostorov. Govor se je šakal okrog biinega gospodarja.
„Ali že spi?- vpraša tiho policaj.
Ako šoli ne odgovarjata sedanjim zahtevam, naj se preastrojita1*. To se je zgodilo. Sedaj dobivajo učenci teoretičen in
—	kolikor možno — tadi praktičen poak v zimskem času, dočim bodo pomagali po leti gospodariti doma. Učitelji kmetijske šole bodo pa po leti prirejali poučna predavanja po vsej deželi. Kolika je bila v tem oziru potreba in ukaželjnost našega ljudstva, kaže dejstvo, da se je oglasilo na tozadevno okrožnico deželnega odbora nad 70 občin, ki želijo takih predavanj. — Mesto enega, uvedla 8ta se dva dvoletna tečaja, ki brezplačno poučujeta po 20 gojencev. OJslej se izšola torej na obeh oddelkih vsaj po 40 dijakov na leto, ki pojdejo med naše posestnike. S (ca, nadejamo se, povpeši se napredek v naši deželi na polju kmetijstva bolj nego s praznimi frazaoii, ki jih je po »agrarnem1* recepta v nedeljo zvečer v Kamnjah na kolodvora prodajal Savnik iz Bilj.
Na roševanje takih in enakih stvari je obrnil deželni odbor v zadnji dobi svojo glavno pozornost, no da bi bil za trenotek izpustil izpred oči uradne teoretične spise, pritožbe, proračune in obračane itd.
Deželna trtnica, živinoreja in drugo.
V zadnji šestletni dobi se je priredila tuii deželna trtnica, ki jeza naše kmetovalce velike koristi. To vedo ceniti najbolje oni posestniki, ki so prej kupovali v Monasteru trte cspljenke po 25— BO K sto, dočim jih dobivajo sedaj po 12—14 K. Škoda da je nastala ta trtnica vsaj 20 let prekasno.
V tej dobi so se dajala precejšna brezobrestna posojila vinorejcem za ob-novljenje opustošenih vinogradov, kar je bilo marsikomu v veliko pomoč.
V tej dobi so se iudi pričeli reBni koraki za povzdigo živinoreje in svinje-reje. V prvem oziru se je vpeljal in izpeljal zakon za pospeševanje živinoreje; nakupili so se — deloma tadi z deželno denarno pomočjo —plemenski biki, priredile so se po vsej deželi razstave goveje živine ter se je pospeševala še na drage načine ta panoga kmetijstva, ki je v nekaterih okrajih edini vir blagostanja in predpogoj, da se more ljudstvo preživeti. Za pospeševanje svinjereje so storjeni vsi potrebni koraki, čakati je le še otvoritve norišnice, ki bo dajala v to Bvrho oblodo in klajni materijal.
Deželni zbor je v tej dobi sprejel tudi zakon za zavarovanje živine, in deželni odbor ga je Bedaj že pričel izvrševati. Tadi to ni malo delo, in ceniti ve trad le oni, ki se peča s tem predmetom.
V zadnjih šestih letih ustanovil se je tudi stavbinski urad, ki je bil zelo potreben. Menda ni v Avstriji dežele, ki ne bi bila že davno preskrbljena s takim nradom. Ako hočemo resno in pametno pospeševati zgradbo in popravo cest in poti ter skrbeti za stavbeni red, za obrani-bena dela pri vodah itd, je tak uradne-obhodno potreben.
Isto tako se je ustanovil kmetijski orad, ki delaje še le malo časa, a intenzivno. Začeli so se posknsi z umetnimi gnojili, vpeljali različni poskusi na gospodarskem polju, kojih blagotvorni upliv se
„Ne, sedaj je še v pisarni. Došlo mu je menda neko zelo razburljivo pismo, kajti nemirno in srditega obraza koraka po sobi semintja.u
»Revolucionarji ae tega človeka zelo boje... njihovi revolucionarni nameni se jim nikakor ne bodo tako lahko posrečili,u pripomni policaj.
„Dji, zelo strog gospodar je in nikakor ne bi bilo uganjati z njim šale.“
* *
*
Človek, o katerem se je sukal govor v veži, bil je v bojazen in sovraštvo tisočerim.
Bil je majhen, sivolas možak v svetli generalski uniformi. Oj tem času je meril z velikimi koraki, razburjen in srdit svojo, ne posebno prijetno pisarno, kaiere edini lišp so bile slike generalov, njegovih prednikov, ki so zakrivala Btene od vrba do tal.
Na široki pisalni mizi je ležala obširna, popisana pola, — smrtna obsodba mladega revolucionarja, kateri je zakrivil umor policijskega stražnika.
Pilijas, tako se j) glasilo ime obsojenca, je bil raški državljan, ki pa je štadiral mnogo let v Avstriji.
Po dovršenih študijah vrnil se je v avojo domovino in se pr dražil revolucionarjem.
pokaže pa še le kasneje. Ia kdo bi bil izpeljal akcijo s senom, ako bi ne bilo toga urada?
Navedli bi lahko še lepo vrsto drugih predmetov, uitanov in odredb zadnje dobe, ki živo pričajo o živahnem delovanju dež. zbora in posebej še deželnega odbora z? kmetijstvo in drag) stroke javnega življenja. Ecljko podpor občinam, cestnim odborom, posestnikom kot brezobrestna posojila, društvom iti. bo ni v zadnjih šestih letih razdelilo?! Snelo trdimo, da se jo storilo na to Btraa v enem letu več, nego v vseh šestih letih prej-šne dobe. Vse to priča in bode pričalo o istinitosti naše trditve. Z nasprotnimi trditvami se dajo premotiti k vočema oni, ki žive z glavo v Žaklja.
Kmetova samostojnost.
Med svojim predavanjem o socializma pri soc. karza v Girici je dr. Krek med dragim sprožil tadi sledečo misel:
Zdravilo za vse bolezai, kar jih »je v državnem življenja, je meada poiržav-Ijenje. Č'ovek bi vsaj tako lahko sklepal, ko tolikrat za vsakim voglom čaje to mi-rakelj-žsvbo. Železnice in paroplovbe se morajo podržaviti, o tem smo že vsi edini; pridejo še premogokopi in rudo-kopi, oglašajo se učitelji; nekateri hočejo, da bi bili tuii duhovniki kakor državni uradniki; ob draginji se slišijo nasveti: podržavimo mesarije in pekarije. Socialni demokrat, ki trdi, da se mora vse pridelovanje, izdelovanje in trgovanje podržaviti, že kmalu ne bo imel potemtakem nobenega nasprotnika več. Do uies tičimo že v socializmu, pa se tega niti ne zavedamo.
Kam pridemo po ti poti? C^ta uradnikov se na ta način strašno zveča. Vedno več gospodarskega življenja bo v uradniških rokah in prvo in glavno vprašanje v državi bo potem uradništvo. Oikod dobiti dobrih uradnikov, kako jih nadzirati, to je težava, ki nanjo le malokdo misli.
Podržavljenje bo brez dvojbe napredovalo. Grozno bi se pa motil, kdor bi mislil, da je že s tem kaj pomaganega. Če ne bomo imeli vestnega, skrbno nadziranega uradništva, bo ie slabše nego doslej. Ztto pa moramo na vsak način skrbeti, da za nove razmere poskrbimo v tem oziru. Na videz je odgovor lahak. Pravi se: Državni zbor je poklican, da nadzoruje; izvoljen je zdaj pri nas po splošni in enaki votivni pravici; zato ima vse ljudstvo nadzorstvo v svojih rokah. To je samo deloma res, ker predvsem je treba, da tudi za deželae zbore izvo-jajemo ravno tako volivno pravico. Poleg tega sta pa potrebni za tako delovanje državnega zbora dve Btvari:
1.	Državni zbor mora rea enotno hoteti nadzorstvo nad uradništvom. Do-aedaj je nekoliko to že pokazal, toda bil Bi je nedosleden. Pravični moramo biti in naglasiti, da se je sedanji državni zbor mnogo bolj izkazal za delo kot prejšnji Izvršil je težke naloge v primerom kratkem času. Toda enega očitka mu ne moremo prihraniti; Domala vse stranke so pokazale, da bi si rade izlicitirale prijaznost uradništva. Taka licitacija je silno
A že zgodaj ga je zgrabila roka pravice, ravnokar je potrdil carjev namestnik smrtno obsodbo vojaškega sodišča in že drugo jutro naj bi rabelj končal mlado življenje.
Poleg smrtne obsodbe pa je ležalo na mizi odprto piBtno skoraj iste vsebine. S tem listom so zagrozili revolucionarni voditelji generalu s smrtjo...
„Neumnost,“ zgodrnja general, „s katero so me hoteli že mnogokrat oplašiti. S takimi grožnjami me pač ne bodo nikdar odvrnili od natančnega in vestnega izpolnjevanja službenih dolžnosti. Nikdar nisem mislil, d» se bodem moral tako zelo razburjati v svojih starih dneh.*
Ta trenotek pa se je čul na ulici hrup in vpitje. II tel je k oknu, da vidi, kaj naj to pomeni.
Neka ženska je vpila in Be branila napram ljudem, kateri so jo hoteli zadrževati.
„Pustite me I... pattite me k njemn.u slišal je general glas ženske.
„H)čem ga videti in govoriti ž njim 1“
General je odprl okno in vprašal, vse to pomeni.
„Ta ženska hoče k vam, ekscelenci... mi pa smo ji to zabranili,* javi policaj.
„Kaj želite pri meni?“ vpraša general skozi okno.
nevarna, ker pahne zbornico v odvisnost cd uradnikov in ji jemlje sposobnost nadzorovalnega dela. Umljivo je, da se vseh vrBt uradniki obračajo na državni zbor. Ni pa prav, da s svojo veljavo pOBamne stranke Krik in vik najbolj kričavih ljudi v zbornici spravljajo na dan. Eia stranka izkuša s tem prekositi drago in jasno je, da taki licitaciji ne more biti konca. Ztto pa ni dovolj, da se postopanje posamnih uradnikov v takih interpelacijah okrca, marveč je treba, da se vsaj vodivne in odločivne stranke otresejo sedanje licitacijske razvade. Vse, kar je prav; to mora veljati v prvi vrsti tudi za nrad-ništvo, sicer nastane zmeda, ki je ne bo nihče uredil. Slovenska Ljudska Stranka se je v tem ozirn dozdaj dobro držala; naj si pridobi tudi pri drugih strankah pametnih zaveznic v tem oziru.
2	Državni zbor temelji v ljudstvn. Samostojnost državnega zbora je zvezana s samostojnostjo ljudstva. Med ljudstvom imamo pa pravzaprav edini stan, ki si je še ohranil zmisel za samostojnost v kmečkem stanu. Tudi tu ae žalibog že krha. Maogi se že kar brez težav ločijo od svojih rodnih gruntov, ki so na njih uživali kolikortoliko samoatojaosti in neodvisnosti, ter gredo daleč proč z doma iskat si kruha. Kmečka dekleta se rajše ženijo zavoljo ponziie s kanclisti in žan-darji, nego a kmečkimi posestniki. To bo nevarnosti, toda splošno še lahko rečemo: v večini naših kmetov, hvala Boga, še živi volja po samostojaoBti in gospodarski nezavisnosti. Ztto pa pravimo: državni zbor in d6želni zbori morajo, ča hočejo res biti nadzorniki nad vedno naraščajočim uradništvom, skrbeti z vsemi silami, da kmečkemu stanu utrdijo podlago za njegovo samostojnost in gospodarsko nezavisnost. Skrb za kmeta je skrb za trden in neodvisen državni zbor in b tem za red v državi.
Književnost - umetnost.
*	Glasba. — I. Slavnemu pevskemu društiu nLjubljsnau. D ra trospeva. 1. Cigan, za možke (ali ženske) glase. 2. Saj ni čuda, za ženske (ali možke) giase. Besede zložil Alojzij Merhar za tri enake glase. (Tadi za ea glas) s klavirjem. Uglasbil Anton Foerster. ‘Op. 88. Cena: Partitura: 40 v., glasovi: 20 v. vsak. V Ljubljani 1907. Založil skladatelj.
II. 3 Možki zbori. 1. „Gori na planine". 2. „Ne vdajmo se“. 3. „Večerni Ave“. Zložil Anton Foerster, Op. 89. Cena: Partitura 75 v.glasovi: 20 v. vsak.
V	L nbljani 1907. Ztložil skladatelj.
III. Pomlad. Besede zložil Alojzij Merhar. Za sopran solo in ženski tri-glasni zbor a klavirjem. Uglasbil Antdn Foerster. Op. 95. Cina: Partitura: 1 K. Glasovi: 40 v. vsak. V Ljubljani 19D7 Založil skladatelj.
Taki so naslovi treh lično tiskanih zvezkov, katere nam je podaril naš glasbeni prvak o času svoje sedemdesetletnice, katero smo Slovenci praznovali v decembru 1907.
Gospod Anton Foerster ima neštetih zaslug za razvoj cerkvene glasbe med Slovenci. Oa je bil prvi, ki je v duhu
„Hočem, moram govoriti z vami,“ zakliče ženska že vsa brez sape.
„Vsaj par minut... ker je stvar zelo nujna...
.Prišla nisem b slabim namenom... preiščete me in našli ne boste pri meni ničesar sumljivega...“
General je opazil pri svitu svetilke ne več mlado, elegantno oblečeno damo in zapovedal, naj se ji dovo i vstop.
Nekoliko trenotkov nato je vstopila v sobo približno štiridesetletna gospa, kateri se je poznalo na obrazu, da je pretrpela že marsikaj v svojem življenju.
„Kakšne nenavadne okoliščine bo vas privedle ob tako pozni uri k meni, milostljiva gospa?*
Dama je bila zelo razburjena, kajti tresla se je na celem životu in tbtho dihala. Konečno se je pomirila in vprašala: „Ali vam je obsodba dijaka Pilijas« znana in ate jo li mogoče že potrdili?* „Da, gospa, obsodbo sem podpisal,“ odvrne general navidezno zeio mrzlo, a obšel ga je že pri tem nekak notranji nemir.
.Za božjo voljo, zopet jok in tarnanje! Ljudje ne iiprevidijo, da moram izvrševati le viijo voljo in da nisein jaz postavodajalec !“
vzrl lepoto in veličastnost prave cerkvene glasbe in 2ato že nad 30 let žrtvnje svoj čas in Bvoje eminentno glasbeno znanje
▼ prospeh iste. Spočetka mn se je bilo pač boriti s takozvanimi muzikaši, staro-kopitneži, ki so mn na vseh poteh metali polena pod noge; toda on se teh kavk ni prestrašil ter hodil in še hodi po poti prave in čiste cerkvene glasbe z njemu lastno energijo. In sad tega truda ? Popolna prenovitev cerkvene glasbe v duhn sv. Cerkve. Da, cecilijanska ideja, katero je izprožil on, zašla je med brate Hrvate, od kojih nismo pričakovali kmalu kuj takega. Tudi Zsgreb je v našem taboru; tam goje jako vspešno koral in imajo svoj cerkvenoglasbeni list. Še celo
▼ daljni Bosni in Hercegovini je zmagala naša ideja in to zlasti po 'prizadevanju našega glasbenega prvoboritelja, gospoda Ant. Foersterja. Rot skladatelj, bodisi cerkvene ali posvetne glasbe pa stoji g. Foerster na prvem mesta med Slovonci. Koliko prekrasnih del iz njegovega peresa je že prišlo r javnosti Čudno jo to, da ima skladatelj v svoji starosti tako mladeniško fantazijo! Zdi se, kakor bi njegova glasbena moč s starostjo rastls.
Naznačene skladbe so krasne in hvaliti jih, bi so reklo: vodo v morje nositi; kritično analizovati, pa mi jih lakaj ni mogoče, zato bi moral spisati brošuro. Torej, pevska društva, čitalnico in zasebni glasbeniki; trnd, ki ga boste imeli s tem, da jih proučite, se vam iz-plač i tisočkrat I
Danilo Fajgel.
..Primorski List1’.
Pod tem naslovom je prinesel ljubljanski dnevnik „Slovenec“ sledečo notico: „Vesel pojav opazujemo na Goriškem ; to je naše časopisje. Pred vsem imamo pred očmi nPrimorski list“, ki se je v teku lanskega leta vedno oolj dvigal; z novim letom pa je postal naravnost izboren. Postal je pravi kmečki list, ki pa tudi z gorko besedo zagovarja koristi delavstva. Na Slovenskem smo imeli doslej dva izvrstna kmečka lista: ^Domoljuba" in „3lovenskega Gospodarja"; dvojici pa bo je sedaj pridružil še „Pri morski list". Zn to „Primorski list14, ki je glasilo „Kmečkih zvez* in „Slovenske krščanskosocialne zveze na na Goriškem1*, prav toplo priporočamo ▼sem naiim somišljenikom in društvom. Kakor čujemo, se je število naročnikov .»Primorskega lista11 od novega leta do danes pomnožilo za 300 novih naročnikov. To je gotovo veselo dejstvo, posebno če pomislimo, da je začelo izhajati glasilo takozvane „Kmečke stranke** „Nai Glas", ki pa je pravzaprav le časnikarska pokveka, ki se ne da niti od daleč primerjati z najboljšim in najbolj razširjenim slovenskim listom na Goriikem — s .Primor” Bkim listom".
Jako nas veseli, da nas je pohvalil tako laskavo naš dnevnik „Slovenecu. Morda nismo popolnoma zaslužili take pohvale; a eno je gotovo, da čim bolj se zanimajo za list naročniki in dopisniki, tem bolj raste, tem boljši je.
Od novega leta do sedaj ima nad list nad 300 naročnikov več. To je lepo število, ki nam kaže, da naš list vzbuja zanimanje pri ljudstvu I V tem oii-
A nise zgodilo to, kar je pričakoval. Gospa ni zajokala in tudi ne proseče padla na kolena.
Njene oči so se skoraj maščevalno zabliskale in okrog usten ji je zaiglal škodoželjen nasmeh.
„Vi ste sodbo podpisali?14 ponovila je vprašanje.
„Dobro torej, — vidite, da to ni bil nikakor Pilijas, ne Marij Leo Josip Pilijas, temveč Vladimir Bruskovskij, sin vašega sina in torej vaš vnuk. In jaz..., jaz se njegova mati, ljubljenka vašega Mitij©, ubogega in nesrečnega Mitije, ki je proklel rojstno svojo hišo. Ali me niste takoj Bpoznali? Sicer se pa ne vem spominjati, ako ste me videli, ko ste prišli k nama, da naju razdružite. Ko si je Mitija pognal krogljo v glavo, izkušali ste ?e maščevati nad menoj in me zapreti v temnico..., prijatelji moji pa so mi pomogli v inozemstvo. Tara je zagledal Vladimir luč »veta. Vcepila sem mo že t zgodnji mladosti v srce sovraštvo do vaše vlade. Misel, da je daroval svoje mlado življenje v prid naši stvari tako ceno, povzroča mi bolest. Bomba, ki je priletela iz njegovih rok, ni imela namena umoriti ubogega straž-
ru pa gre prva zasluga vrlim dopisnikom, naročnikom in pa onim somišljenikom, ki neumorno delujejo za razširjenje ^Primorskega lista*. Hvala Vam srčna I Plačilo za svoj trud imate v zavesti, da je vaše delo rodilo uspeh. Ta zavest naj vas pa budi k novemu delal Še enkrat: H rala Vami
Darovi.
Uprava „Pritn. Lista" je prejela za slov. .Alojzijevišče" 10 K, katere je daroval č. g. Josip Golob, knrat Podgora; č. g. Nikolaj Sedej, kaplan Podmelec 5 K; č. g. Melhjor Zorko, kaplan v G rkov-cah na Štajerskem 2 K; za „Solski Dom" č. g. Nikolaj Sedej, kaplan Podmelec 6 K; Melhjor Zorko, kaplan v Cirkovcah na Štajerskem 2 K; za „Sirotišče“ gosp. Josip Bilič, učitelj Vrh 4 K; N. N. iz Girice 2 R; g. Marija Slokar, Girica 1 R ‘20 v; Iran L“ban, mlinar Črniče 1 R; Figel Anton St. Mtver 1 R; Ratarina Rrivec Sv. Lucija ob Soči 1 K; Anton Roršič Gorenje Cerovo 40 v; Kranc Jogan Rihenberg 40 v.
Zt „A!ojzijevišče“ 3 R, katere je daroval g. Anton Breščak, trgovec v Gorici; 1 R Andrej Pipan Gibrije; Alojzij Lukežič Renče 1 K. — Zt „Sirotišče“: Alojzij Lukežič, Ranče 1 K; Iran Leban, Podgora 34 vin.; Josip Lntsn, Bilje 30 vin.; Ivan Hvalica Srednje 30 vin.
Bog povrni I
Za .Slovensko sirotišče": P. n. gg. Morija Anžin 50 v, veleč. g. Franc Ceket volil 60 R, T. Š. 2 R. N. N. 50 v.
Bog stotero poplačaj I
Za „Alojziviš£c" bo darovali: Preč. gg. Mnsgr. Ivan Lnkežič, stolni kanonik 10 R; dr. Andrej Pavlica 10 R; Josip Ušaj 2 R; Henrik Šonc, direktor konvikta v Trstu 2 R; Josip Omers, župnik 3 R; Franc Červ 10 R; C ril Vuga 3 R; I. Kovačič in Peter Rokošar, c. kr. poštar 8 R; Henrik Černigoj 12 K; Josip Vodopivec 10 R; blag. g. K. Makuc 4 R; veleuč. g. A. Šantel, c. kr. š. svetnik 2 R; blag. gospa Josipina P.ch 10 R; blag. g. Anton Sever, sodček vina; gOBpa Tomšičeva, dve vreči zelja.
V predzadnjem „Prim. L!stnu je tiskarski škrat naznanil slavnemu občinstva, da hočemo kar potrgati srca svojih dobrotnikov. Tako zlobni že nismo; mi hočemo le potr£*ti, to pa prav močno in v nadi, da nam bodo naši prijatelji odprli srce in .... žep I
Bog naj plati že v naprej I
Gospodarske vesti.
Okrožnico glede kletarskih nadzornikov je razposlal deželni odbor vsem občinskim opravam dežele. Oirož-nica bo glasi: Po § 13. novega vinskega zakona, ki je že stopil v veljavo, morajo se imenovati kletarski nadzorniki katerim se poverijo, kar se tiče izvršitve zakona prvi in najvažnejši posl Rletarski nadzorniki bodo morali imeti v razvidnosti vse kleti, nadzirati bodo morali ves pridelek in paziti na v bo trgovino z vinom v vsem okolišu, za katerega bode vsak izmed njih imenovan. Določila novega zakona so taka, da bode pošten domač
nika. Da gospod general, jaz sem Ana Bruskovskaja, in vi — bodete.prepustili jutri vašega unuka, vašo lastno kri rabljevim rokam. Ia Kaj nameravate sedaj z menoj, naj li umrjem ž njim, ali naj grem prosta od vas?“
„ldite,“ zamrmral general.
S ponosno povzdignjeno glavo in trdnih korakov zapazila je gospa sobo in šla po stopnicah navzdol, guverner pa je stal, kot okamenel sredi sobe. Stopil je nato k okna iz zrl za gospo, ki je šla proti mestnem vrtn, gotovo v središče revolucionarjev. Videl jo je, kako je pritisnila med potjo robec k obrazu in mehak čat je prešinil njegovo trdo srce, a le za trenutek...
„Pognm in stanovitnost!" S temi besedami izkušal se je general pc tem prizoru zopet ojačiti, in jel je zopet nemirno korakati po sobi. A obhajale so ga temne, žalostne misli, katerih se ni mogel odkriiati več. Tiho je obstal sredi sobe in ogledoval slike generalov, svojih prednikov, ki so sedaj nemo zrli nanj. Dra izmed njih sta bila žrtvi revolucije...
(Ronec pride.)
vinski pridelek obvarovan pred sleparsko konkurenco. Di pa se bodo mogli natančno in vestno nadzirati vsi pridelki, vse kieti in vsa trgovina, je neobhodno potrebno, da se odkaše dotičnemu kletarskemu nadzornika delokrog, ki bo v pravem razmetu z delom, ki je zamore jedna sama oseba opravljati. Ako bi ne bil ta delokrog v pravem razmerju z delom, ki se lahko zahteva od jedne same osebe, ne mogel bi nadzornik popolnoma zadostili svoji dolžnosti kljabu vnelemn in veBtnema delovanju. Mnogo pridelovalcev vina, mnogo kleti, mnogo odpošiljatev la mnogo vinotočev bi se odtegnilo kontroli, in mnogo dobrot, ki jih pričakujemo od novega zakona, bi ne mogli uživati; dobičke bi imeli radi tega le brezvestni špekulanti.
Deželni odbor Rmatra potrebnim opozoriti na to okoliščino občinske uprave vinorejBke zadruge in vse vinogradnike dežele, kajti pristojni činitelji nameravajo imenovati jednega samega kletarskega nadzornika za celo Primorsko t. j. za Trst, za pokneženo grofjvino Goriško in Gradiško in za htro. Ako se to zgodi, bil bi novi zakon za .celo Primorsko, torej tudi za našo deželo skoro brezpomena. Izdelovanje umetnega vina, ponarejenja vina bi se nemoteno nadaljevalo kakor do sedaj, kajti edinemu kletarskemu nadzorniku bode kratkomalo nemogoče tekati z jedne dežele v drugo iz druge v tretjo iz okraja v okraj in iz občine v občino in povBod neprestano in strogo nadzirati pridelovanje vina, trgovino itd. kakor to zahteva novi zakon — pa naj se dajo dotičnemu organa še tako brza vožnja sredstva na razpolago. Radi tega je neobhodao potrebno, da opozore interesenti pravočasno pristojne kroge na to okoliščino. V to svrho se vabijo vsi občinski predstojniki da v interesu ljudstva, ki se peča b trto-rejo, skličejo nujnim potom občinske zastope, katerim naj predložijo to-le resolucijo v pretres:
„Z ozirom na to, da je za za uveljavljenje novega vinskegi znkona potrebno da izvršuje kletarski nadzornik neprestano in strogo nadzorstvo;
avažuje, da bi bil novi zakon brez nčinka (v neprecenljivo škodo vino-gradstvn) ako bi se ne izvrševalo to nadzorstvo intenzivno, kakor je namen zakona; avažnje različne razmere v posameznih deželah paknežene grofovine Goriške in Gradiške, velik gengrafičen obseg naše dežele in slabe prometne zveze, vsled katerih bi jeden sam kletarski nadzornik, tudi ako bi bil še tako sposoben in bi imel še tako dobro voljo ne mogel opravljati svojih poslov tako, kakor zahteva novi zakon; naproša se visoka vlada, da astanovi za pokneženo grofovino Goriško in Gradiško toliko nadzorniških mest, kolikor jih zahtevajo krajevne razmere in potreba, da se zakonske določila Btrogo izvršujejo, to pa v svrho, da bode imel modri nkrep državnega zbora čim najboljše uspehe. Na vsak način pa je potrebno, da se ustanovita najmanj dve mesti kletarskih nadzornikov samo za pokneženo grofovino Goriško in Gradiško."
Čim pred predložijo županstva deželnemu odboru overovljene izpiske iz zapisnikov starešinstvenih sej, v katerih se bode razpravljala ta zadeva, tem prej je pričakovati ugodne rešitve zgoraj navedene prošnje.
Ni izključeno, da bode v nasprotnem slučaju imenovan le jeden kletarski nadzornik za celo Primorsko.
»Gorička zveza gospodarskih za-drng in društev" ima zabeležiti v zadnjem mesecu prav veseli napredek. Pristopili sti dve zadrugi, ena posojilnica in eno konsumno društvo, tri nove zadruge, ki so Be ustanovile b posredovanjem in sodelovanjem „Goriške zveze", se bodo te dni registrirale. Število sedanjih zadrug se je pomnožilo v teku enega rae-Beca za pet zadrug.
Te dni je došlo „G >riški zvezi“ 100 kvintalov superfosf .ta, 300 kvintalov be!e in rudeče soli za živino, 10 kvint. I3»r-tholovega klajnega vapna, IG kvint, čilskega solitra in okola 400 kvint, sirka in moke.
Sedaj je »Goriška zveza" naročila 400 kvintalov otrobi iz vojaških magazinov v Mariboru. Kakor nam poroča visoko c. k. poljedelsko ministerstvo, je blago izvrstno. Cina bo v primeri s cenami pri domačih trrdkah nizka. Zi mesec marec ima zveza naročenih 500 kvint, angleškega bakrenega vitrijola po jako ugodnih cenah.
Tako je storila naša domača „Go-riška zveza" v zadnjem mesecu velike korake naprej, kar bilježimo z veseljem.
Opozarjamo p. n. člane in pridružene zadrnge na razširjeni delokrog ,G>-riške zveze" v blagovnem prometn in priporočamo ta za gospodarski razvoj goriške dežele velevažni zavod prav toplo.
Drobtine.
x Cement za bojne ladje. — V Rmu je predaval v klubu genueških ladijskih inženirjev inženir Lovrenc Daddn o novi iznajdbi, kako bi se ž-lezni oklop na cklopnicah nadomestil s cementom. Dadda, ki so je udeležil tudi rusko-japonske vojske, so je skliceval, da bo Japonci z velikim uspehom vpcrabljali' v tej vojski cement. Z vporabo cementa se ne bo povečala niti prostornina niti teža ladij; stale bodo pa mnogo manj, kakor pa pri vporabi Rruppovih plošč. Mornariški minister je odredil, di se napravijo s to iznajdbo poskušanje.
x Z mesom mrličev sc je preživel. — V Yt-clu ns Španskem so opažali, da na pokopališču nekdo odkopava grobove. Oblasti so zastražile pokopališče in dognale, da neki Ortega izkopava mrliče in reže meto od kosti. Priznal je, da se je preživel z mesom mrličev. Si-mijo, da je mrliško meso tudi prodajal. V njegovem stanovanju so namreč našli več loncev z ogoljenim človeškim mesom.
Delavnica cerhenili posod In cBPhVBnBga orodja
Fr. Leban
Borica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k'enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franfco.
Nezaslišano po ceni!
= 600 homadov Ib za TZS fl. =
Kno krušno garant, dobro idočo proč zijsko uro z pozlačeno verižico, 1 krušno pozlačeno kravatno iglo 8 ponarejenim briljantom; 1 prstan v ognju poslačon s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame; 1 krasen obesek iz 15U krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski lišp. t krasno garnituro, gumbe za manšeto, ovratnike in naprsniko g.ir. .’i“/0 doublo zlato; 6 komadov finih platnenih robcev, 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v žep; krasno žepno ogledalce, I dobro dišeče milo, 1 I. doz. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in še 395 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le Ifc5 fl.
Po povzetju pošlja trgovina H. SI'I\(iA)i\, Krakau št. 206 Ce se naroči 2 zavoja, dodani še zastonj lep žepni nožiček z dvema reziloma. Pri več ko 2 paketih, doiluui še vsakemu en tak nožiček.
Ce vam ne ugaja, vam vrnem denar.
0000*00000 VIKTOR TOFFOLIO
O velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejih krajev.
Gorica, vla Teatro 20, vla Semlnarlo 10 Olje za luč 40 kr. Ut. Olje corfu 60 kr. lit.
„ fineje
56
56
bari 60 lucca 70
„	bolje	„	„	„
„	dalmat.	56	„	„	„	nlzza 80	„	„
„	Istrsko	56	„	„	„	naj fin. I	gl.	„
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Ow	Edina zaloga oljkinega olja
v Gorici
O
00000**00000
Rojaki! kupujte narodni lioleii ..Šolskega Doma".
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija in slaščičarna
K. Draščik
y Gorici na Korun
(v lastni liifii)
izvr&uje naročila vrnikovrutnefta peciv«, torte, kolače za birmance iu poroke, pince itd, Protlaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v ori«. buteljkah. Priporoča h« h1. občinstvu, ('ene jako nizke.
Rafael Vuga
trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom
na drobno in debelo
v C»orlci na Kornu 6
priporoča preč. duhovnikom, preč. vodstvom samostanov, in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, Kavo, riž, sladkor, olje, petrolej, ječmen, sveče testenine, pSenično, silkovo, ajdovo in rženo moko, otrobi, oves, sirk, pšenico in ajdo, sol belo in rndečo, fižol, tjrali, krompir itd. po konkurenčnih cenah.
Kupuje poljske pridelke kakor: Krompir, pšenico, rež, ajdo, fižol itd.
tsse«
I
Anton Ivanov Pečenko
Gorica
S
priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin ii lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenskega piva ^ »prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske $ vovarne«, in domačega iteklenicah, kojega pristnost su jame..
Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 60 kg naprej
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrBke # države v sodih od 66 1 naprej.	*
| Cene zmerne. Postrežba poš- ® S tena in točna, m m m m m m •
#®##® sa88a$tasac&8ssc&$8sffff<
t
m
I
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kiipovnišče nlrnberškefja in drobnega bnga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščino
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
aa krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna olmvala za vse letne čase.
Posebnost: temena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na £»želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kila In od enega lunta. Testenine Iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdlče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Pozori -•E
Edino naš rojak v Gorici, optikar
I. Primožič,
na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice)
ima veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata iti iz nikla, stekla iz kristala, v vseli številkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni,
Izvršuje vsakovrstne poprave iti iste dostavlja na dom.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarno Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po I nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Raz-! lično pohištvo, kakor : toaletne mize, različna obešala, preproge za okna , itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Bla-1 zine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
fr
#
Lekarna
U'
i
tnstolMi v Gorici
Prave In edine Zel. kapljice
i inamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekoBljiva.—To kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Var.tven« mamki) p0pjje._ Okrepi
ielodec, stor6, da agine v kratkem času omotica in ii-voina linott (mrtroat). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
m
Svečarna 'v*
na
paro
Gorica, ulica sv. Antona štev. 7
P
h
o
M
O
Pk
k
Priporoča preč. duhovščini, cerkvenim oskrbniitvom, p. n. slavnemu občinstva sveče iz pristnega čebelnega voska. Kilogram po 5 K. Za pristnost jamčim s 2000 K. Sveče za pogrebe in med po zelo nizki ceni.
Na zahtevo pošiljam cenik franko
Prosiva zahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC £ ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Kdo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nove imerlkaRike blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga.
*
►d*
o
5
o
0
o
P.
i
Prosiva sahtevati listke!
mmmm mn
mmm
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
zavaruje
1. proti požarni Škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam
Edina domača slovenska zavarovalnica!
Svoji, le svojim!	00031
0
9
000000000000000000000000000