0d prcdscdniha siranhc flo predsednlha drlavc. Hitler, voditelj narodno-&ocialistične stranke, je dosegel cilj svojib želja: s ¦tem, da se je fcot Hcancler dal s posebno za to izdanim zaikonom imenovati za državnega predsednika Nemčije, je postal deležen naslova in dostojanstva, »voditelja nemške države in nemškega ljudstva«. Voditeljstvo ni samo dostojanstvo, marveč veliko breme za tistega, ki se zaveda svoje odgovornosti pred ljudstvom in Bogom, ali pa, če se za Boga in njegove zapovedi dosti ne briga, pred zgodovino. Nepristranska zgodovina, iki vse presoja po vzrokih in učinkih, nemškemu narodnemu socializmu ne daje dobrega spričevanja. V gospodarsikem oziru je hitlerizem Nemčiji zadal težke rane. Kritje nemšk€ marke je padlo na 2%, kar pomenja, da nemška valuta nima nobenega kritja, da je zgolj papirnat denar. Zunanjih dolgov državam in zasebnikom Nemčija ne more plačevati in zato je proglasila moratorij. Izvoz blaga iz Nemčije nazaduje od meseca do meseca, raste pa uvoz sirovin, ki jih. ncm!§ko narodno gospodarstvo potrebuje za svojo industrijo. Ako ni sirovin, ni materiala, s čigar predelavo bi se pečala industiija, ki mora počivati, kar povzročuje in pomnožuje brezposelnost. V Nemčiji zmanjkuje sarovin. V notranji trgovini se sme prodajati svinec, baker, cin in cink le proti uradno izdanim listom o njib. potrebi. Tesnoba sirovin se vedno bolj občutljivo javlja v 'tekstilni industriji. Uvoz sirovin iz inozemstva bi ikajpada temu nedostatku bdpomogel, toda Nemčija ima v to svrJio vedno manj denarja in deviz. Zato iiameravajo sirovine nadomestiti s surogati = z nadomestki, kakor se je to jdogajalo za Łasa vojne. Takrat &o n. pr. obleko delali iz kopriv, kar je ostalo Jjudem v neprijetnem spominu. Zlo, iki na njem trpi nemško narodno gospodarstvo, povečuje letošnja žetev, ki je slaba. Pri žitu znaša upadek 20— i30%, pri ikrompirju celo 33% proti lanfekemu letu. S tem je prišlo nemško goispodarstvo v zelo opasen položaj. Z Eitom za prehrano prebivalstva bi z velliko štedljivostjo morda še izhajali, nikakor pa ne s ikrmili. Žita za krmljenje bo letos v Nemčiji za 2^—3 milijonov (ton manj, ikrompirja pa za 14 milijojiov, upadeik zelenili krmil znaša celo |85—40%. Treba bo torej primanjkljaj lcrmil uvozlti iz inozemstva, kar pa je vsled pomanjkanja deviz skoro nemojoče, ali pa bo treba zraanjšati število živine, kar pa bi povzročilo zmanjšanje ikoličine mesa in masti. GospodarSko stanje Nemčije v času, ko je HLtler stopil na čelo vaej državi, je žalostno in skoro obupno ter daje slabo spričevanje narodno-socialističnim voditeljem s Fiihrerjem Hitlerjem nu čelu. V feultui nem in moralnem oziru pa stoji Nemčija tako nizko (kakor nikdar poprej. Nemško ljudstvo drvi v poganstvo, v ikatero se mladina že globoko pogreza. Glasilo »Hitlerjeve mladine« je te dni zapisalo te besede: »Nemška mladina s ponosom izjavlja, da more živeti brez greha in torej tudi brcz milosti. Tako se začenja boj za novo dcbo nemške moči in-.edinosti. Naj bi vzplamteči mit (povest) ikrvi vedno bolj utrjeval prepričanje, da je doba krščanstva minula, da na njegovo mesto stopa vera v kri in pleme. Naziv »pogan« bodi za mladino v bodoče častni naziv. Da, mi smo prvi pogani po tisočletju našemu plemenu tujega krščanstva.« Nemška mladina je torej ponosna na to, da je poganska, ti »zanositi« pogani se tudi ne sramujejo činov, iki bi se jih sramovali culukafri in drugi jim slični narodi. V Neckarsulmu so napadli procesijo z Najsvetejšim, opljuvali škofa, ki je nosil Najsvetejše, in grozili duhovnikom, da jih odpeljejo v zbiralna taboi'išča. Na Badenskem so pred cerkvenimi vrati širili letake te vsebine: »Židovsko tolpo smo že nagnali, a čr-< iid, tolpa še vedno buj.ska nemško ljudstvo. Dosti Faulhaberije (Faulhaber je junaški ikardmal v Miinchenu)! Nemški možje in žene, zmečkajte te lopovel Kmalu bodo sprejeli svoje plačilo: vislice. Črni gavrani jih. že čakajo. Nemčija ne bo rešena, predno ti črni tolovajl ne bodo viseli.« Ne samo duhovniki so tem Ijudem na poti, tudi Kristu^ sov križ jim preseda do dna duše. »DeR Brunnen« (studenec), tudi hitlerjevskS mladinski list, piše: »Vi gospoda od židovskega križa, zapomnite si, da pril nas, kjer častimo kljukasti križ, za vaa ni mesta. Mi ne bomo več dolgo trpeli, da gledamo na vseh križišcih in po trgih sliko križanega, ki je baje odrešil svet.« To je kulturni in moralni propad, da mu je težko najti para! Hitlerizem je Nemčijo gospodarsko uničil, v kulturnem in moralnem oziru pa jo tira v brezdno pogube. Sredi med takšnimi razmerami se je Hitler vzpel na mesto državnega predsednika, iki ga je prej zavzemal Hindenburg. Zgodilo se je to s posebnim, samolastnim zakonom. Odobrenje temu zakonu je dalo »Ijudsko glasovanje« dne 19. avgusta. Ako bi to glasovanje bilo svcbodno, bi Hitler sigurno propadel. Vršilo pa se je z vsemi sredstvi nasilstva, strahovanja in terorja. Hitler je torej od Ijudstva »izvjaljeni« državni predsednik Nemčije. Čim prej bo nemško Ijudstvo dobilo pravico resnično svobodnih volitev, tem boljšega vrhovnega predsednika države bo dobilo. Takrat namreč Hitler ne bo več predsodnik. Čim prej zgine z nemškega Ijudstva strašna zabloda in mora narodnega socializma, tem bolje za Nemčijo in Evropo.