—•¦< 26 >¦•—
Ponočni zvon.
I.
*^§=^\3^^  /&&' a Slemenici,  ki je bila  mala gorska vas na slovenskem
& *^iMW^i/f^© J Koroškem, prebivali so pred tridesetimi leti nbožni a po-
r*UA  nJlfcSr wlai^  '^en'  'n  P0*30™  lJucUe.   Njihova koea je bila vžo bolj
T/Oj jL^SŽSnPj /¦"¦ starikava  in poznalo  se jej je,  da je  morala stati  vže
fiS^ F)lŠkFvi Ir        PreceJ ^asa-   ^a  tuc^  nx ^udno,  da je  dobila starikavo
tH^ t^-^rtVF«!         ^'ce' ^er P° z'm' J° Je ve^noma pokrival saeg, a po leti
ivllG^lirr»w ''e v^e'a 'e ma'° 'eP^ ^nij. ^e so se le nekoliko jele zbirati
iM JP^^fjJf/^VJj niegle,  izvestno so pokrile Slemenico ter njeno okolieo daleč
^^^ji/ht/^M/  na °koli. Kmalu bi človek rekel, da je bilo pusto tu prebivati,
^y^^v^ %m    a vender so bili Mlakarjevi zadovoljni in srecni.  Vse, kar so
^ag-^-^^fjV^ )T?  imeli, bilo je poleg koče še nekoliko polja in gozdič, od koder so
¦^_wVj^jk-  '   Mlakarjevi dobivali hrano in potrebna drva. Poleg navadnih do-
(^7t\//Jt      mačih opravil imel je oee Mlakar tudi domačo obrt; delal je
(  ^^^-, narareč krtače ali ščeti, katere je raznašal daleč po svetu ter
prinašal na dom marsikak bolj z lahka pvislužen novčič.   Včasih ga po vee  dnij
ni bilo domov. a takrat so ga domači bolj ali raauj pogrešali, posebno pa Fi-ance
in Lenica, njegova otroka. Dokler sta bila še nedoustna, veselila sta se njegorega
prihoda vže davno poprej, ker jima je vselej kaj lepega prinesel domov; a ona sta
v tem času lepo rnolila za svojega očeta,  da bi ga ljubi Bog obvaroval vseh ne-
varnostij in vsake nesreče na potu.
Naj dostavimo še tii, da je imel Mlakar v oskrb izročeno tudi Slemeuiško cerkvico sv. Jurija, ki je stala blizu njegovo koče. To vam je bilo veselje, kadar je prišul gospod župnik na Slemenico maševat! Takrat Mlakarjevi niso vedeli, kako bi vse lepše napravili v cerkvi ter jo dostojno okrasili. Za to je imel posebno ve-selje France, ki je bil za tega časa star kakih sedemnajst let, in Lenka, dve leti mlajša od njega. Vže davno prej sta krasila oltarček ter znašala nanj najlepše olepšave, kar se jih je moglo dobiti v tem kraji; zato ju je pa tudi gospod župnik vselej pohvalil ter jima stisnil kaj v roke. —
Po leti so se Mlakarjevi ob nedeljah imeli prav dobro. Ker so bili na sa-moti, niso imeli prilike shajati se z drugimi, zato so se pa zbirali popoludne v cerkvici, kjer so lepo molili in častili Boga. Kadar pa očeta ni bilo doma. prižigali so pri podobi Matere Božje, ki je visela ob stranskej steni, malo svetilko, in pri-poročevali nebes Kraljici sebe in njega. Tako so veejidel preživcli tudi druge praznike a po zimi so se držali bolje doma ter oodu iraeli svoje domače veselje. Skratka, bili so Mlakarjevi pridni in pobožni, da se danes raalo najde takih Ijudij; zato pa jih je tudi Bog imel rad ter dobro skrbel za DJe.
n.
Leta 1860. bila je precej huda zima. Oče Mlakar je to vže prej prorokoval, ker tisto leto je  bilo okrog Slemeuice vzraslo toliko gob, kakor še nikoli poprej; mej narodom našim pa so posebno obile gobe znaminje hude zime. Tako je tudi       .¦ bilo.  Medlo in naletavalo je vedno več snega in to še posebno na Slemenici.       '^M
Mlakar je bil otišel vže na jesen po svetu, ker zual je, da bode moral po zimi večjidel biti doma; ostali domači pa so opravljali domača opravila ter na-pravljali drva. Polagoma so jih toliko nacepili, da so ž njimi hišo na vse strani obdali ter jo tako od vseh strani obvarovali prehudega mraza in zametov. Tudi vse druge stvari so pripravili, katerih je bilo treba za dolgo trajajočo zimo.
Nekega dne jelo je prav hudo snežiti. Burja je zanašala sneg na vse strani in napravljala velike zamete. Mlakarjevi so bili doma, le oee se ni še s pota vrnil. Vsi so bili v velikih skrbeh zanj, ker so znali, da, če danes ne pride, ne bode ga dlje časa, ker bodo vsa pota do Slemenice zamedena.
,,France, pojdi, pojdi v cerkev pogledat, fie je še pred Materjo Božjo kaj olja v svetilki, in nažgi jo," dejala je proti večeru mati svojemu sinu, ,,sama ne vein, zakaj mi nocoj vedno prihaja ta misel; nekako težko rai je pvi srci. Pa od-zvoni še za duše v vicah, nocoj je ravno petek, z Lenko pa nekoliko pomolive, morda kdo potrebuje naše pornoei."
France otide, kakor mu je mati naročila. Dolgo prižiga luč, ker mu burja nagaja. Slednjič jo prižge, priporoti se Materi Božjej in sv. Juriju, potem odzvoni z velikim zvonom za duše v vieah. Nekako molklo je pel nocoj ta zvon, kakor še nikdar poprej, in burja je nosila njegove glasove daleč okolo v tetnno noč. Ko pride France v hišo, pripoveduje, kako grozno debel sneg je nocoj zunaj. ,,Ubogi elovck, katerega danes dobi burja na planem," dejal je France raateri, »težko se bodo reSil; grozno je zunaj, da se Bog usraili."
Pomolili so še skupaj nekaj očenašev, potem pa začno zopet delati. Mati in Lenka sta vzeli v roko kolovrat ter jeli presti, a France je cepil trske za kurjavo Znnaj pa je razsajala burja in medlo je neprenehoma daJje. nZdaj smo pa zopet dobri za uekaj duij," pravi France, ker izvestno narn zamede sneg vsa pota, da niti k maši ne bodemo mogli. Nii, dobro je, da imamo vsaj sv. Jurija blizu, da vsaj cerkev vidirao, če nam vže ni mogoče pri sv. maši biti. Bog narn tega menda ne bode zameril. če bomo doma molili."
Tako so se pogovarjali, dokler ni rekla raati, da je dela za nocoj dosti, in da se bodo vlegli k počitku. ,,Meni pa se ravno nocoj neče iti spat," pravi France, zdi se mi, kakor bi moral še po konci biti. in ravno to-le poleno hočem še raz-sekati, predno se vležem." Jel je cepiti zadnje poleno in ni dolgo cepil —¦ pa čuj! v zvoniku se oglasi veliki zvon. Franee se zgane in ugiblje, kaj bi neki to pome-nilo. Skoči po konei in pogleda skozi okno, toda ničesar ne vidi, le sneg mede, da je joj! Tudi raateri, ki je vže legla v posteljo se to čudno zdi, ali misli si, da je le burja zamajala zvon, da je jel biti. France pa pravi, da to ni mogoče, ker bi vsled burje moral preje zvoniti inali nego li veliki zvon. Ojunači se, vzame svetilnico in hiti proti cerkvi. Svetilnica je še gorela v cerkvi, in to mu je dajalo pogum. Urno hiti naravnost pod zvonik, da bi videl. kdo je prav za prav zvonil. Komaj pride blizu, ugleda ondu človeka malo ne v nezavesti in spozna v njem — svojega očeta. nZa božjo voljo, kaj pa vi delate tukaj, oče?" vpraša Franee. ,,Moj Bog, kje pasem," oglasi se oče s šibkim glasom, ,,kam sem vender prišel?" ,,Oče, ljubi moj oče, doma ste, domov ste prišli in nikaraor drugam; to je cerkev sv. Jurija na Slemenici in tam doli je naša hiša. Samo pojdite urno domov, da vas na gorko spravim.   (Jrno vzame France  očeta pod pazduho ter ga vede  domov.
2*
j
—•¦< 28 >¦•—
Mati in Lenka se silno prestrašite, ko jima Franee privede očeta na poln živega. Nakrat ste obe po konci, da mu pomagate. Oče pa le malo besed izpregovori, ker je silno utrujen od dolgega pota. Domači pa si ne vedo razlagati, kako bi bil prišel oee pod zvonik in ugibljejo na vse strani. Spravijo ga urno v posteljo, kjer od velike utrujenosti takoj zaspi, komaj vedoč, da je pod domačo streho.
m.
Davno se je bilo vže zdanilo, ko se Mlakar vzbudi. Pogleda okolo sebe in vidi da je doma. Takoj je mati pri njera in ga vpraša, jeli mu je slabo. ali rau naj kaj skuha i. t. d. Še ves truden in zdelan, povžije oče nekoliko mleka, potem pa zopet zaspi. Še le po poludne se zopet prebudi in jame pripovedovati, kako jo hodil domov. „0 poludne," pripoveduje oče, ,,bil sem še v Beljaku. Vreme se rai ni zdelo ravno slabo in zato sera se podal proti domu. Mislil sem si, ako danes domov pridem, dobro je, ako pa ne, moral bodem čakati, da se sneg nekoliko s poti spravi, in — šel sera. V Ločah bil sem kmalu in se tudi še nekaj mudil, potem pa sem urno mahnil naprej. Toda noč me je prehitela, sneg je vedno bolje naletaval in burja je delala zamete na vse strani. Hotel sem se vže vrniti v Loče, ter ondii prenočiti, ali mislil sem si: zdaj mi bode pot vedno bolj znana in šel sem dalje. Nakrat se pa vidim v popolnoma neznanem kraji. Znal nisem, jeli grem proti Baškemu jezeru ali na nasprotno stran. Zdaj mi je jelo gorko prihajati; kaj bode, če ne pridem do nobene koče? To mi je šlo vedno bolj po glavi. Pot je šla bolj navzgor in zdelo se mi je, da grem proti domu, a vender nisem znal, kje sem. V tem se oglasi zvon v gorah in jaz vleeera na uho, od kod prihaja, ali ni mi mogoče pogoditi. Sel sem dalje, izroeevaje se Božjej volji. Ko pridem na nekov hrib, pogledam okolo sebe, ne bi li morda kje zagledal kake luči, ali vse zaman, luči ni bilo videti nikjer. Hodim zopet dalje proti onem kraji, od koder sem mislil, da je prihajal glas zvona, in glej! zdi se mi, da se v daljavi nekaj sveti. Urno hitim proti kraji, ali do luči ne morem priti. Po vsem životu mi je vže tekel vroč pot, burja mi je brila v lice in zdelo se mi je, da me vže objemlje smrtni mraz. Zadnje sile napnera, hitim proti hribu naravnost do cerkve. Mislil sem si, kjer je luč, morajo biti tudi ljudje blizu. Zdajci mi pride na rnisel, da bi zazvonil. Storil sem, ali jedva sem se zavedel. Burja me je prepihavala po vsem životu, in onemogel bi se bil zgrudil, da nisi prišel ti, France, in me rešil. Izvestno bi bil v obližji ljudij našel smrt."
Tako je pripovedoval oče Mlakar svojim domacim, ki se niso mogli dovolj načuditi njegovemu pripovedovanju. Spoznali so, da sinoči očeta ni nihče drug rešil nego zvon v stolpu sv. Jurija in svetilka pred podobo Matere Božje. Izvestno bi bil oče našel smrt v zametih, da ga ni opomuil mili glas zvona, kam naj gre, da pride do ljudij, a tudi potem, ko je utihnil vže zvon, pokazala mu je lučica v cerkvi naj se jej približa in se reši.   In tako se je v resnici rešil grozne smrti v snegu.
Tretji dan je oče vže zopet vstal in zdaj so se vsi skupaj tisočkrat zahvalili Ijubemu Bogu, njegovej Materi in sv. Juriju za tako čudovito otetbo nepričako-vane smrti.
*               *
*
Zdaj je vže trideset let od časa, kar se je to zgodilo. Mlakar in njegova žeiia legla sta v grob in pozabljena sta vže davno, le njiju pošteno življenje od-seva še še v njunih otroeih, Francetu iu Lenki, ki srečno živita v slovenskih ko-roških gorah. Ž njima vred se je tudi ohranilo veliko zaupanje v pomoč Matere Božje in n.jenih svetnikov, ki po čudovitih potih rešujejo one, kateri zaupajo va-nje.
M. Šašelj