DRAGO HUDE: Nekaj hib predloženega projekta šolskega zakotia. Minister prosvete Je predložil ziaikon o osnovnih šolah narodni skupšcni v razpravo in odobritev, toda ne tistega, za katerega srao toliko delali rra naših zborovanjih. pia tudi ne tistega. katerega smo tol.ko popravljali na naših anketah in sestankih. Zato mislim, da ni preveč, ako slovenskeinu učiteljstvu poiasnim nekatere tocke tega zakorja. Da sedaj je v Srbiji veljal zakon iz leta«1904.. ki pa je bil razširjen leta 1913. na Macedonijo. leta 1923. pa na Črno g-orp in Vojvodino. V ostalih pokrajmah pa so veljali še stari zakoni izpred vor ne. Srbski zakon ;z leta 1904. je bil takrat za Srbijo in njene takratne razmere modern in odgovarjajoč vsem zahtevam novih potreb. Ta zakori" za Srbijo še danes ni zastarel, toda ker }e nujna zahteva. da se mora za! Celo državo osnovno šolstvo izenačiti. se mora sestaviti nov • zakon. ki bo veljal za celo Jugoslavijo. Ravno to pa ie zelo težko, kajti vsaka pokrajina ima radi različnrh sfarih zakonov različne solske razmere in tudi različne potrebe. Večknait se je že slišal predlog. nai bi se kar srbski zakon razš'ril na celo Jugoslavijo. čemur se je pa učiteljstvo iz novih pokrajin uprlo ravno radi prej navedenih razli5nih razmer. Zato smo delali 5 let na novern zakonu in se trudil'. da najdemo tisto pot, k'i bi res pomagala sestaviti tak zakoii, ki bi združil in izena5:l osnovno prosveto cele nase prostrane Jugoslavije. Lahkorečem. da se nam ie v veliki meri tak zakon posrečil. tbda skupščini ie predlo/en druga5en zakon. ne tisti. ki ?a je učiteljstvo sestavljalo! Pravzaprav se zakon, ki ga. je niinister prosvete predložil narodni skupšč--ni, ne raizlikuje mnogo od starega srbskega. le da ie mnogo daljši. to pa radi lega. ker so sedaj solske oblasti mnogobrojnejše. Slovenski učitelji tega zakona ne moremo odobrit; iz več vzrokov. o katerih najviaižnejših hočem govoriti tu. Člen 49. se glasi: Koncem šolskega lefa se vrši na Vsaki šoli končna solska svečanost. na kateri naj se pokiaže rezultat šolskega dela. Ta svečanost ni n'5 druzega kot končni šolski izpit. eksamen. katerega se spominjajo še naši stari ljudje. ker je tudi Avstrija imela nekdaj take :zpite. Propagiral in upeljal jih je za časa Marije Terezije minister Felbiger. kaisneje pa jih ie Avstrija odpravila iz pedagoških o^zirov. Imaio i:h pa še sedaj v Srbiji in'kakor vidimo. jih hočejo upeljati z novim žakonom po celi Jugoslaviji Srbi se drže teh slavnosti radi mišljenja. da iste popularizirajo šolo med narodom. Zoper svečanosti. izpite iti eksamen koncem šolskega leta so se izrekli že pred deceniji vsi pedagogi srednje Evfope. Dragotin Pfibil p:še o njih v-svoji knjigi »Šola in dom«... In tako zapovedane predstervre na koncu šolskega leta, kamor so se pripeljali v modni in nemodni kočiji strogi gospod šolski o5e ali šolski patron s skrbno počesano kito, so b'rokratične. Te šolske slavnosti ¦ niso zamišljene, kakOr da bi one pomagale samo veselejše zeivršiti trudapolno delo in pa šolo popularizirati. ampak se za lepim 'inenom skriva pravi pravcati izpit, kontrola celotnega šolskega dela. Tu niaij bi šola pokazala vsemu svetu, staršem in nadzorrrku in »šolskemu patronu s pocesano kito« svoje uspehe; ka.i so dosegli učehci in kiati premore u5itelj. 'Zdi se mi ta komedija kakor cigan, ki na semnju pokazuje vrline svojega ukradenega konja. S tem bi Dosebno šolstvo v Sloveniji zelo nazadovalo. zato upamo. da se bo našim organizacijam posre5ilo ob dvanajsti uri prepričati merodajne faktorje in Ba Dosliamce v skupščini, da bodo glasoval; za odpravo tega zakona. Klasifikacija učlteljstva bo zavisela niaijveu od dobrega oziroma slabega izpada te slavnosti. Ni tedaj preveč rečeno, ako bo učitelj moralično pr'silien potruditi se kolikor mogoče. da bo na koncu šolskega leta šlo vse kot po »šmiru«. Marsikatefi bo takoj v začetku šole pričel s pripravaml za slaivje, in to bo potem gonil in brusil. pilil in gladil. samo da bo občinstvu pokazal čist kristal. Vsled tegia stremljenja bo zaostajalo drugo podrobno šolsko^ delo. Koliko pa škoduie taka priprava u5encem. Cim boli se približuje konec šolskega leta. tembolj še večja otrokova nervoznost in se stopnjuje učenčev strah. V šolo pride napetost in grozni5avost, v njej pa se pr'pmylja in dresira vprašanja in odgovore. Vse sile bodo koncentrirane le v enem — da se povzdigne končni uspeh. Šolska slavnost je le raiinirana potvorba &oilskega dela. V starih šolskih kronikiaih lahko 5itamo, kako so se vrš:li taki izpiti. Tam lahko vidimo, koliko so raorali trpeti otroci.. kako slabo je to vplivalo na meh" ki otroški organizem in njegovo ž;v5evje Dostikrat se je zgodilo, da je otrok PQ dobrem prednašanju onemogel. zapustile so ea moči in živci, da se je zruš:l in omedlel. \reckrat so glavnega dnevnega junaka nesli domov. Tak prestiatii strah in prenapetje živcev pa lahko zapustita v otroku stalne posledice: živčni napadi, božjast, nervoznost itd. S takimi prireditvami se naša šola pa5 ne bo dandainašnji dala ve5 popularizirati, pa5 pa lahko doseže tak zakon ravno nasprotno. Staršl bodo videli. kaj Se vse od otroka ziaihteva, kako se ga maltretira in nateza in vsa popularizacija je pri kraju. Po 51. 25. morajo graditi in vzdrža\iati šolska poslopja občine kakor do sedaj. Akoravno ie učiteljstvo z vso s^lo delalo na to, da bi te dolžnosti prevzela država. ker je vseeno ali gre iz levega ali pa iz desnega žepai, vendar je ostalo pri starem. Lepo in demokratično ie, da se da ljudem priliko za udejstvovanje in soodločevanje pri šoli. Vendar bi se to lahko spregledalo, ako se pomisli, koliko more ravno ta clen zakona škodovati prosveti. Saj vsi poznamo konservativnost našrh ljudi in ob5in in pa njihovih slabih svetovaicev po farovžih. Vse bodo prei storili kakor pa kaj koristnega za šolo. Krajni šolski sveti bodo še nadalje ostali, samo da se bodo imenovali knaiini šolski odbori. Tudi konstituirali se bodo na drug nač:n kakor do sedaj V ta odbor stopi vsakokratni župan, zdnarvnik, šolski upravitelj in 5 odbornikov. Predsednika se voli. Odbor ima blagajnika in tajnika. k: sta plačama. Nikoli pa ne sme biti blagajnik župan ali šolski upravitelj. Ta 51en ima edino to dobro stran, da nairoSa občinam skrbeti za stanovanie, ogrev 'n razsvetljavo vsemu učiteljstvu. Zato pa mora ob5ina v teku petih let sezidati ta stanovanja. dotlej oa vsakemu ga preskrbeti v naravi, ali piai pla5ati v demarju. Po clenu 26. mora ob5ina preskrbeti vsem uSencem potrebni šolski materijal, kakor knjige, zvezke, svinenike itd., za kar pa sme povraeilo zahtevati samo od premožTiih stairšev. Pri vpžsovanju otrok v šolo pa je predloženi zakon zelo birokratičen. Mi srao vpis izvršili \r dveh dneh, do novem pa se ta procedura vle5e od 1. junija do konca avgusta Od 1-—15. jun:ja mona svoj posel izvršiti šolski voditelj. ki pa raora spisek potem predložiti' v nadaljno obravnavo okrajnemu nadzorniku. Do 15. avgusta pa mora po členu 44. pregledfflti vse stare m nove otroke zdravnik. Člen 47. določa. da bo od sedaj kaznoval šolske zamude šolski odbor. To je zopet ena izmed slafrh strani tega zakona 2e sedaij smo se uritoževali, da ni dovolj strogo i>ostopanje, ko je kazni izrekal okrajni šolski svet. toliko slabše bo pa sedaj. Kdaj pa se bo našel tak krey'ni šalski odbor, k: bo pri voljj radi šolskega obiska kaznovati soobčana. Po členu 48. se glase učenčeve ocene: odlično = 5. prav dobro = 4. dobro = 3, dovoljno = 2 in nezadostno = 1. Člen 83. določa 32-ietno službovanje v pokojnino. Vojna leta se raičunajo dvojno Najslabšo straii pa pokaže ta zakon v 51. 97. in 98., ki govorita o kazirovanju učiteljstva. Okriatjrr: nadzornik nas <sme kaznovati s tridnevno plačo, prosvetna •cblast pa celo s plaeo od 3 do 15 dni. S to odredbo ie učiteljski stan degradiran pod vse druge stanove. Ta odredba je tako reakcionarna in žaljiva za nas vse, da moramo uporab'ti vsa sredstva. da se 5rtata ta člena Za okrajnega nadzornika bo postavljen tisti, ki izvrši nižji tečaj Višje pedagoške šole. Tedaj bomo imeli za nadzornike meščanskošolsko učiteljstvo. Iz navedenega se vidi. da .ie ta zakon samo tnalo povečan zakon z,ai Srbijo iz leta 1904. Slovensko u5iteljstvo mu ugovarja. Ne pridobiino z njhn ninogo, pač pa izgubimo mnogo.