UDELEZENCI POHODA PUGLtD '84
Ne damo ne Tita, ne revoluciie!
Zakaj ne? Zato, ker smo tidno prepričani v pravilnost Titovega revohicionarnega izročila, ki pravi, da moramo odločati vsi, ne pa ozek krog funkcionarjev s pri-vatno lastniško oziroma skupin-sko lastniško miselnostjo.
Komu ne? Birokratom na vseh ravneh odlocanja, ker bi s 4em poteptali Titovo ime in zapeljali revolucijo mimo interesa delav-skega in kmečkega ra/reda v slepo ulico.
In čenm smo danes priče?
Temu, da se vse (o poskuša. Vzemimo npr. luskoletno pri-
reditev ob dnevu mladosli na stadionu JLA v Beogradu. Na fo-tografijah se lepo vidi mogočen Titov lik med oblački na tribunah stadiona, mladi se mu pa na trav-niku stadiona klanjajo (rtvija Mladina). Nezaslišano. Saj Tito ni ne bog ne svetnik ne neka druga mistična oseba. Tito je bil človek kot mi vsi, ludi s svojimi človeškimi slabostmi, katere pa je znal brzdati in svoje interese podrejati skupnim. In prav za-radi te svoje človeške sposobno-sli je postal največji revolucionar nove dobe človeštva. In zdaj bi
rada neka birokracija iz njega na-redila boga in Ijudem rekla: »On jc trpel za va.s, zdaj pa še vi trpile zanj.« In tako naj bi Ijudje žrtvo-vali svoje delo, z rezullati tega dela pa naj bi se okoriščali biro-krati. Ne, ne, ne in NE! Tega ne smemo dovoliti. Zato smo se slo-venski mladinci letošnji vsebini proslave dneva mladosti uprli in dosegli, da je bil predlog /anjo umaknjen, saj je bil mnogo slab-ši, oziroma nadaljevanje lansko-letnega. Uspeli smo, čeprav so nam po Jugoslaviji očitali, da smo ozki in lokalpatriotični.
Pa še drug primer: ra/pis za novo himno. Za kakšno hinuio neki? Jugoslovansko? Prav, vendar jugoslovansko himno piše narod. revolucija, ne pa neki komponisl pop ali zabavne glas-bc; saj to ni »Opatijski festival«. Birokrati menijo, da današnja himna ni dubra, češ da je po-dobna poljski. In kaj potem? Kaj naš narod ni roolucionaren kot poljski, le da mu je bila zgodovina bolj naklonjena. Mene ta podob-nost prav nič ne moti. Nekateri sedaj Irdijo. da foesedilo ni več dobro, češ da je /astarelo. To je
Na proslati ^ \asi Veliki Lipo-gla* so imeli hesedo mladi Foto: SG
pa še vcčji napad na našo zgodo-vino. Kaj zdaj več (po tej misel-nosli sodeč) ne bomo Mneli peti Zdravljice, ki jo je Slovenec vzel za svojo nepisano himno, ker jo je Prešeren pač napisal za bur-1 žoazije in se je zavzemal za bur-žoazijo, ker je bil proti fevdali-zmu?
S to himno so thsoči umirali in trpeli, ko so svoj narod reševali izpod Avstrije, se več kot dve de-setletji ilegalno bojevali proti domači buržoaziji ler štiri leta proti nacizmu in fašizmu, s to pe-smijo so premagali Stalina in /aorali ledino najprogresivnejši socialistični revoluciji.
Ldeleženci manifestacije smo se opredelili, da bomo s to pe-smijo v sreu nadaljevali boj za in-terese delavskega in kmečkega človeka in zmagali bomo, ne glede na to, kdo se nam poslavi po robu.
Naj končam z besedami, ki jih je pred kratkim zapisala upoko-jenka Angela Sever iz Ljubljane: »V letu 1912 sem hodila v Se-iniču v peti ra/red Ijudske šole. Med pevsko nro smo prosile na-dučitelja, naj nam dovoli zapeti pesem Hej Slovani. Odgovoril nam je. da tega ne moremo. Pa sc le oglasil ves razred in prosil: Dajmo, zapojmo ju. Pu daljsem času je dovolil, da pesem zapo-jemo, vendar ne preglasno. Za-prli smo okna in zapeli. Med pet-jem je naš nadučitclj Janko Bar-lol hodil po razredu in po licih so mu puUelc sol/e.«
BORIS KONONENKO