158 Glasnik SED 56|3–4 2016 Društvene strani Anja Serec Hodžar* V letu 2016 je Slovensko etnološko društvo (SED) izva- jalo drugo leto programa, prijavljenega na Ministrstvo za kulturo RS v začetku leta 2015 in podrobneje dopolnjene- ga v začetku leta 2016. Zaradi stalnega financiranja Mini- strstva za kulturo RS, Javne agencije za raziskovalno de- javnost RS in Slovenske nacionalne komisije za UNESCO društvo nima finančnih težav, zato lahko program izvaja redno in v skladu z zamislimi svojih članov. Opazni sta le manjša udeležba na nekaterih dejavnostih, ki je posledica prenasičenosti z dogodki v širši etnološki in humanistični sferi, in vse večja obremenjenost članov, ki pogosto dela- jo tudi zunaj rednega delovnega časa. Izvršnemu odboru SED, ki z nekaj dodatnimi sodelavci izvaja društveni pro- gram, pa udeleženci aktivnosti kljub omenjenim oviram redno sporočajo, da se jim zdijo vsebine kakovostne in da so z njimi zadovoljni. Na temelju teh odzivov in udeležbe na posameznih aktivnostih se postavlja tudi nov dvele- tni program, ki pa ga bo moral izvajati nov Izvršni odbor SED, saj bo v začetku leta 2017 volilni Zbor članov. O večini društvenih dejavnosti, navedenih v nadaljevanju, si lahko obširneje preberete v poročilih, ki jih redno obja- vljamo na društvenih straneh Glasnika SED. December 2015 Decembrske dejavnosti so že mnogo let precej ustaljene. 22. decembra je bil v Modri dvorani Filozofske fakultete etnološki večer, na katerem se je z Murkovim nagrajencem za leto 2015 Božidarjem Jezernikom pogovarjala Alenka Bartulović. Dan pozneje smo pripravili tiskovno konferen- co, na kateri smo predstavili publicistično dejavnost SED, med drugim tudi decembrski izdaji naših publikacij, Glasni- ka SED 55/3–4 in znanstvene monografije Karle Oder Mati fabrika, mesto in dom, ki je izšla v Knjižnici Glasnika SED. Februar 2016 Ker smo si januarja vzeli prosto, da smo se odpočili od dela v letu 2015 in v miru prebrali decembrski Glasnik – izjema je bil Izvršni odbor SED, ki je moral pripraviti pro- gram aktivnosti za leto 2016 – smo z novimi dejavnostmi za člane začeli v februarju. Tako je 7. februarja Zora Sliv- nik Pavlin organizirala strokovno ekskurzijo na Cerkljan- sko, kjer so udeleženci pod strokovnim vodstvom Milojke Magajna spremljali cerkljansko laufarijo. Marec 2016 Kot smo že vajeni, je marca čas za Dneve etnografskega filma. Letos so imeli nov format, ki je po novem predvi- den za vsako drugo leto. Gre za krajši festival, namenjen bolj specifični vsebini, ne pa za celotedenski dogodek, kot je bilo to v navadi do sedaj (takšnega pripravljamo v letu 2017). Letos je bila pozornost namenjena videodokumen- taciji kulturne dediščine v produkciji neprofesionalcev. Festival je imel tudi častnega gosta, Saša Srečkovića, čla- na evalvacijske komisije za nesnovno dediščino pri Une- scu v Parizu. Na etnološkem večeru 31. marca pa je Anja Moric predstavila svoje raziskave kočevskih Nemcev in njihovo življenje v preteklosti in danes. April 2016 V Koroški osrednji knjižnici na Ravnah na Koroškem je bila 6. aprila predstavitev knjige Mati fabrika, mesto in dom Karle Oder. Zanimive in precej čustvene predstavitve se je udeležilo mnogo avtoričinih informatorjev in nek- danjih zaposlenih v Železarni Ravne, zato je bil dogodek pravzaprav aktualizacija vprašanj o delavskem gibanju, ne pa zgolj predstavitev knjige. Knjigam smo se posveča- li tudi v tednu med 18. in 22. aprilom, ko je SED skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem sodeloval na sejmu Slovenski dnevi knjige. Sejem je vsakoletna priložnost, da poleg promocije knjig intenzivneje sodelujemo tudi s štu- denti etnologije in kulturne antropologije. Maj 2016 7. maja nas je pot ponesla v dolino Soče in na hribe nad Sočo, znova v organizaciji Zore Slivnik Pavlin, ki organi- zira večino ekskurzij. Podali smo se na Pot miru, ki smo jo zaključili v Tolminskem muzeju, kjer nas je Karla Kofol popeljala po svoji razstavi Človek in vojna. Razstava ni nobenega udeleženca pustila ravnodušnega. Na Poti miru smo si ogledali nekaj točk, dlje časa pa smo postali v Lo- gu pod Mangartom in na Kolovratu. V Prešernovi dvorani SAZU je 27. maja potekal posvet Manjšine in večine, mar- ginalne in dominantne skupine: Nemi spomini in prakse sožitja. Na posvetu, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je sode- lovalo 16 referentov – raziskovalcev, muzejskih delavcev, predstavnikov manjšin in nevladnih organizacij – ki so predstavljali vidike življenja raznolikih manjšin in mar- ginalnih skupin, razpravljali o njihovi usodi v različnih POROČILO O DELU SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA Od decembra 2015 do novembra 2016 ∗ Anja Serec Hodžar, mag. etnologije in kulturne antropologije, predsednica Slovenskega etnološkega društva (2013–), višja strokovna sodelavka, ZRC SAZU, Glas- benonarodopisni inštitut, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; anjahodzar@gmail.com. Glasnik SED 56|3–4 2016 159 Društvene strani Anja Serec Hodžar zgodovinskih obdobjih, razmišljali o njihovem vplivu na sožitje v etnično in socialno raznolikih okoljih ter identi- ficirali prakse, kjer ima dediščina manjšin in marginalnih skupin kohezivno vlogo v skupnostih. Junij 2016 V juniju, natančneje 4., smo pripravili izjemno obiskano strokovno ekskurzijo v Benečijo, ki smo jo poimenovali Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom. Pri vsebinski izvedbi so sodelovale Mojca Ravnik, Barbara Ivančič Kutin, Špela Ledinek Lozej in Marina Cernetig. Še istega dne je bil v Špetru v Italiji etnološki večer Kulturni turizem v Videmski pokrajini, na katerem so kot govorci sodelovali Luciano Lister (Združenje don Mario Cernet, Ovčja vas, Kanalska dolina), Sandro Quaglia (Kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi, Rezija), Luisa Cher (Cen- ter za kulturne raziskave, Bardo, Terska dolina), Marina Cernetig (Inštitut za slovensko kulturo, Špeter) in Maša Klavora (Fundacija Poti miru v Posočju, Kobarid). V raz- pravi so gostje in občinstvo iskali možnosti za nadaljnji razvoj kulturnega turizma v Benečiji. Avgust 2016 Od 13. do 20 avgusta je potekala mednarodna poletna de- lavnica Pripovedi v prostoru doline zgornje Kolpe in Ča- branke. V odil jo je Marko Smole s sodelovanjem etnolo- ginj iz ZRC SAZU, z Inštituta za antropologijo iz Zagreba, iz Muzeja Kočevje in Pomorskega in zgodovinskega mu- zeja Hrvaškega primorja Reka. V spremljevalnem progra- mu je bilo tudi več delavnic in predavanj. September 2016 Dejavnosti za ljubitelje so se nadaljevale v septembru, ko je med 2. in 4. potekala delavnica Urejanje etnografske zbirke v gradu Turn. Dejavnost so vodili Marko Smole, Tanja Kovačič, Anja Moric in Anita Matkovič. V Ljublja- ni pa je bil 17. septembra seminar Interpretacija etnolo- ške kulturne dediščine, ki je bil letos posvečen urbanemu čebelarstvu. Organizirali in izvedli sta ga Tita Porenta in Maruška Markovčič, kot predavatelj pa je sodeloval tudi Gorazd Trušnovec iz društva Urbani čebelar. Oktober 2016 Oktober se je začel z Vzporednicami med slovensko in hr- vaško etnologijo. Med 1. in 4. oktobrom smo se zbrali v Lugu v hrvaški Baranji. Pod naslovom Etnologija in vas 21. stoletja: Tradicionalno, ogroženo, ustvarjalno je bilo predstavljenih veliko kakovostnih prispevkov, v spremlje- valnem programu pa sta bili dve ekskurziji in predstavitev publicistične dejavnosti obeh društev. November 2016 Martinovo je čas za nagraditev vrhunskih dosežkov v etno- logiji. V Viteški dvorani Cekinovega gradu je bila 11. no- vembra podelitev Murkovih nagrad, Murkovih priznanj in Murkovih listin. Murkovo nagrado za življenjsko delo je prejela Inga Miklavčič Brezigar, Murkovo priznanje Karla Kofol, Murkovi listini pa sta šli v roke Matevža Omana in družine Kaker. V Varaždinu je bila 15. novembra delavni- ca za tamkajšnje Slovence o zbiranju življenjskih zgodb, ki sta jo vodili Katalin Hirnök Munda in Jelka Pšajd.