poštnina plačana v gotovini cena dm

december 1981 20. letnik

revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine


Po zunanjosti so podobni avtomobilom, vendar
jih uvrščamo med motorna kolesa. Konstruk¬
cijsko so nekje vmes — imajo karoserijo, po¬
ganja pa jih dvotaktni motor.

Prve trikolesnike so konstruirali že na začet¬
ku razvoja motorizacije, na prehodu iz prejš¬
njega v naše stoletje. Kasneje so jih avtomo¬
bili za nekaj časa popolnoma izpodrinili. Spet
so prišli do veljave po II. svetovni vojni, v
petdesetih letih. Najbolj veljaven trikolesnik iz
tistih časov je »Isetta«, ki so ga do leta 1956
izdelovali v Italiji, Franciji, Španiji, Zahodni
Nemčiji in Veliki Britaniji.

V zadnjih letih se s trikolesniki znova bolj
pogosto srečujemo. So pač cenejši od avto¬
mobilov in porabijo manj goriva. Predvsem so
primerni za mestni promet in krajše primestne
vožnje.

Med sodobnimi trikolesniki smo izbrali tri
modele, ki so tehnično in oblikovno zanimivi.
Prvi je »Brio«. Ima karoserijo iz plastične sno¬
vi, ojačano s steklenimi vlakni (tako kot osta¬
la dva modela). Zadnji del karoserije lahko od-
montiramo. Poganja ga komaj 50 ccm motor,
dosega pa hitrost 40 km/h.

Drugi je »Charlie«, ki ga opremljajo z dvema
vrstama motorjev — 48 ccm in 125 ccm. Mo¬
del z močnejšim motorjem dosega 65 km/h.
Tretji je »Bella«. Zanj je predvsem značilno,
da ima pogon na sprednje kolo, štiri prestave
in prestavo za vzvratno vožnjo. Opremljen je
s 123 ccm motorjem, ki ima elektronski vžig.

novice iz sveta tehnike

Dušan Kralj

na treh kolesih

TIM 4

December 1981 _

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 140,00 din, po¬
samezna številka 14,00 din • Revijo naročajte na
naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X, tel.:
213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tiska tiskar¬
na Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raz¬
iskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije

prva stran  TiM 4 • 81/82 145

Spet se nam je nabral cel kup pošte, žal pre¬
vladujejo med pismi predvsem dopisi, v katerih
nas karate zaradi domnevno nižjega nivoja
sestavkov in manjše zanimivosti člankov ob¬
javljenih v reviji, vedno manj pa je med njimi
uporabnih člankov z načrti in podobnim blagom.
Pa kaj si hočemo, počakati bo pač treba na
boljše čase.

Jože Kužnik iz Višnje gore bi rad načrt za
izdelavo walkie-talkie. O tem predmetu smo že
pisali, zato lahko le ponovimo, da načrtov ne
prodajamo, pa tudi v reviji ga ne nameravamo
objaviti, saj je prezahteven.

Renato Mrak iz Nove Gorice nam pošilja zani¬
miv načrt vezja za zaščito zvočnikov. Načrt
bomo objavili, priporočamo pa se tudi za na¬
daljnje sodelovanje.

Nekateri med vami se pritožujete zaradi ne¬
rednega oziroma kasnega izhajanja revije, žal
je med izidom in dostavo revije še precej de¬
javnikov, med katerimi je tudi pošta, vsi ti pa
vplivajo na zakasnelo dostavo.

Aleš Kurnik iz Tržiča se je oglasil s precej
ostrim pisemcem, v katerem brez ovinkov
graja raven letošnjega Tima, ki se mu zdi bolj
podoben Cicibanu, kot pa reviji za mlade teh¬
nike in modelarje. Zavzema se tudi za to, da
bi ponovno objavili nekatere uspešnejše načrte
iz minulih letnikov. O tem predlogu bi morda
res kazalo razmisliti, saj smo zadnje čase z
modelarskimi načrti v hudi zadregi (zato ob tej
priložnosti znova vabim modelarje, da nam
pošljejo načrte svojih izdelkov).

Tomaž Strmec iz Črnomlja nas sprašuje za re¬
cept za izdelavo mikrofilma za letalske sobne
modele. Tak recept smo objavili v dvojni števil¬
ki Tima letnik 78/79. Želi si tudi več načrtov iz
zabavne elektronike in načrt kakšnega zahtev¬
nejšega sobnega modela.

Dijak tretjega letnika gradbene poklicne šole
Ludvik Kuzmič iz Kuzme se nam pogosto ogla¬
ša. Tokrat nam je poslal celo študijo revij.
Pravi, da mu ni všeč, da smo toliko prostora
namenili rubrikam za nižjo stopnjo, pogreša
zahtevnejše načrte (zlasti s področja radioama¬
terstva), več si želi drobnih nasvetov in prak¬
tičnih izdelkov. Revijo, za katero prosi, mu
bomo poslali.

Peter Kos iz črne sprašuje, če lahko priredi
avionski model BD-4 iz zadnje predlanske šte¬
vilke na daljinsko vodenje. Seveda je to mogo¬
če. Na drugo vprašanje, kje bi lahko kupil
kolesa za letalski model, bal so in vezano plo¬
ščo, pa smo odgovorili že večkrat: V Mladem
tehniku, če seveda našteti material imajo na

146  TIM 4 • 81/82

zalogi, če ne pa bo treba malo potrpeti in
vprašati večkrat.

Danilo Gregorc nam je poslal dolg dopis, v ka¬
terem se je temeljito lotil zadnje čase tako
priljubljene analitične ocene revije. Njegov do¬
pis bomo obravnavali na uredniškem odboru.
Med drugim pravi tudi, da bi ga ne motila
občutno povečana naročnina, če bi bilo zraven
revije temu primerna. Zanimiva misel! Za na¬
črte pa, ki nam jih ponuja, lahko rečem le-to,
da ju bomo z veseljem objavili, če bo kvaliteta
načrtov ustrezna. Vsekakor pa moramo načrte
prej videti, da bi jih lahko presodili.

Andraž Raut iz škofje Loke ima težave z zmaji.
Nočejo leteti. Predlagam, da si še enkrat ogle¬
da načrte zmajev, ki jih redno objavljamo v zad¬
njih številkah Tima. če se bo natančno držal
navodil za izdelavo, potem ni vrag, da bi
zmaj tudi ne poletel. Vedeti pa je seveda treba,
da zahteva izdelava zmaja veliko natančnost,
sicer je bolje kupiti že izdelanega zmaja, ki jih
imajo na prodaj naše trgovine z igračami.
Sergej Rožman iz Kranja je naš naročnik že
več let, pa je kljub temu prezrl naše večkratno
obvestilo, da tiskanih vezij ne prodajamo. Vpra¬
šanja v zvezi z gradnjo naprave za daljinsko
vodenje smo posredovali tovarišu Lokovšku.
Jože Šibal iz Ponikve bo našel načrte naprav
za daljinsko vodenje v Timu in upam, da ga bo
vsaj eden izmed njih zadovoljil. Če balse v
Mladem tehniku ni, potem velja počakati, da jo
bodo spet dobili. Naročite jo lahko tudi pisme¬
no, oziroma po povzetju.

Gregor Tomšič se bo moral s svojimi vpra¬
šanji v zvezi z gradnjo CB postaje obrniti na
uredništvo revije Radioamater, še bolje na av¬
torja tega načrta.

Anonimni bralec in naročnik revije Tim želi,
da objavimo maketo kakšne starinske ladje na
jadra ali načrt makete kakšne sodobne potni¬
ške ladje. Predlog bomo upoštevali.

Robertu Kuharju iz Višnje gore moram odgovo¬
riti na njegov ljubeznivi dopis nekoliko suho¬
parno in manj prikupno. Tisto, kar sem bil že
večkrat prisiljen zapisati, da nimamo na zalogi
starejših letnikov Tima in mu zato ne moremo
poslati revij, za katere prosi. Napotim ga lahko,
tako kot vse druge prosilce, v knjižnico, kjer
bo morda le našel starejše letnike Tima.

Pisali so nam še  Roman Prelovšek iz Domžal,
Miro Zakrajšek iz Izole, in še nekateri, ki jim
bom zaradi pomanjkanja prostora odgovoril
osebno.

želim vam še srečno in uspešno novo leto

1982 !

Vaš urednik

prvi koraki

Tončka Zupančič

odkrivajmo

lastnosti

gradiv

V prvih treh številkah naše revije smo pro¬
učevali lastnosti lesa. Večino modelov res še
vedno gradimo iz letvic in furnirja, zato je
poznavanje lesa velikega pomena. Toda tudi
tem modelom moramo dodati dele, ki ne mo¬
rejo biti leseni. Tako ima jadrnica jadra iz
blaga, na grezilo obesimo svinec, motornemu
čolnu dodamo motorček in kovinsko gred ter
vijak, letala in zmaje oblepimo s papirjem in
še bi lahko naštevali. Torej tudi o drugih gra¬
divih moramo vedeti marsikaj, če naj pravo gra¬
divo vgradimo na pravo mesto. Naša pozornost
naj v naslednjih številkah velja kovinam.

Spoznavajmo skrivnosti kovin

Končujemo model motornega čolna. Med mo¬
torček in ladijski vijak vstavimo gred, ki bo
prenašala vrtenje. Oba krajna elementa morata
biti z gredjo čvrsto zvezana.

PRVI POSKUS nam pove, da moramo za gred
izbrati ravno žico, ki mora biti dovolj čvrsta,
da je med montažo ne poškodujemo. Izvajanje
poskusa: Motorček priključimo na baterijo in
opazujemo vrtenje vijaka, če smo izbrali ustrez¬
no gred, se vrtijo motorna gred, ladijska gred
in vijak v isti osi in isti ravnini. Gred nekoliko
upognite. Ponovite poskus. Ali je tudi v tem
primeru ravnina vrtenja ista? Kako bi opisali

TIM 4 • 81/82 147

gibanje vijaka? Ali se sme ladijski vijak v vodi
gibati tako, kot smo opazovali v zadnjem po¬
skusu?

Zgornja trditev drži. Ladijski vijak, ki bi v vodi
na zviti gredi opletal, bi se kaj hitro poškodo¬
val in zlomil.

če smo pri tem poskusu ugotavljali, da mora
biti gred dovolj čvrsta, s tem trdimo, da ni
vsaka kovinska žica ustrezna za gred. Če ni,
to torej pomeni, da se kovine med seboj raz¬
likujejo. V vseh naslednjih poskusih bomo 'iska¬
li podobnosti in razlike.

Baker je rdečkast, aluminij je srebrnobel, že¬
lezo je temno sivo. Kovine se torej razlikujejo
po barvi, železo rjavi. Tudi to smo zaznali z
očmi. Z naslednjim poskusom pa bomo spoznali
vidno posebnost, ki je lastna vsem kovinam.
DRUGI POSKUS nam pove, da imajo vse ko¬
vine poseben sijaj. Izvajanje poskusa: železno,
bakreno in aluminijasto pločevino ali žico po
površini zdrgnite z nožičem ali še bolje s
smirkovim papirjem. Pod vrhnjo plastjo se ko¬
vina sveti. Katerokoli kovino bi izbrali, bi opa¬
zili njen kovinski sijaj. Toda ne poskušajte
drgniti dragocenejših kovinskih predmetov. Raz,
ki pri drgnjenju nastanejo na površini, ni tako
preprosto odstraniti. Tak poskus bi bil predrag.
Če se kovine dotaknemo, imamo občutek, da
je mrzla. To posebno dobro občutimo, če se

roko pa kovinske površine. Kaj se dogaja?

DOBRI PREVODNIKI TOPLOTE

ALUMINIJ

BAKER

ŽELEZO

PORCELAN

VODA

LES

PLUTA

ZRAK

▼

SLABI PREVODNIKI TOPLOTE

TRETJI POSKUS nam pove, da kovine dobro
prevajajo toploto. Izvajanje poskusa: Z roko
držimo 100 do 200 mm dolgo aluminijasto žico
ter jo potisnemo v vročo vodo. Na sekundnem
kazalcu odčitamo, koliko sekund je preteklo
od takrat, ko smo potisnili žico v vodo, do
takrat, ko smo jo morali spustiti, ker nas je
speklo v prste. Rezultat zapišite v tabelo. Po¬
skus ponovite z bakreno žico in železno žico.
Iz podatkov v tabeli je razvidno, da so razlike
v prevodnosti majhne. Razlika bo občutnejša,

če v vodo potisnemo leseno paličico. S tem
poskusom smo dokazali, da kovine bolje preva¬
jajo toploto kot les. Sedaj tudi vemo, zakaj
ima ponev lesen ročaj in zakaj mama raje
meša čebulo v vroči masti z leseno kuhalnico
kot s kovinsko žlico. In še to: ko se z roko
dotaknemo lesa, se toplota z roke počasneje
odvaja kot v primeru, če smo se dotaknili ko¬
vine. Zaradi boljše prevodnosti kovin je tudi
odvajanje toplote s toplejšega telesa — roke
— na hladnejšo površino kovine hitrejše.

148  TIM 4 » 81/82

ČETRTI POSKUS nam pove, da kovine ne pre¬
vajajo svetlobe. Izvajanje poskusa je zelo pre¬
prosto: v temnem prostoru prižgemo baterij¬
sko svetilko in prek nje poveznemo lonec.
Tema. Mogoče zaradi emajla svetloba ne more
skozi? Pokrijmo svetilko s prazno konzervno
škatlo. Tudi tema. Mogoče je pločevina pre¬
debela? Prekrijmo svetilko s tanko aluminijasto
folijo. Seveda je učinek enak. Kovine torej,
če so še tako tanke, zapirajo svetlobi pot.

PETI POSKUS nam pove, da kovine prevajajo
elektriko.

Izvajanje poskusa: Vemo, da so električne žice
bakrene, torej baker prevaja elektriko. Zvedeti
želimo še, kako je z drugimi kovinami. Z ba¬
terijo, žarnico in tremi žicami bomo sestavili
električni krog tako, da bo na enem mestu
prekinjen. Kdor ne zmore sam, naj se zgledu¬
je po priloženi risbi. Na prekinjeno mesto po¬
lagamo žice ali ploščice različnih vrst kovin.

Ali sveti žarnica v vsakem primeru? Kadar bo
zatajila, podrgnite kos kovine s smirkovim pa¬
pirjem? Je bolje?

Če so vse žice ali ploščice enako debele in
enako dolge, lahko primerjamo prevodnost po¬
sameznih kovin. V nasprotnem primeru pa ugo¬
tavljamo le to, kar smo si v začetku postavili
za cilj. Vstavite v prekinjeno mesto še druga
gradiva. Izmed gradiv, ki so nam pri roki, le
kovine prevajajo električni tok. Ene bolje, dru¬
ge slabše.

ŠESTI POSKUS nam pove, da so nekatere ko¬
vine lažje in druge težje.

Izvajanje poskusa: potrebujemo natančno teht¬
nico ter enako debele in enako dolge žice alu¬
minija, bakra in železa. Vsako posamič stehta¬
mo in rezultate zapišemo v tabelo. Rezultate
primerjamo z lestvico, ki so jo sestavili v
laboratorijih pri natančnem tehtanju.

ŽICA DEBELINE 0 1 mm
DOLŽINA 100 mm

LAHKE KOVINE

A

ALUMINIJ

CINK

ŽELEZO

BAKER

SREBRO

SVINEC

ZLATO

T

TEŽKE KOVINE

NASVET MODELARJEM

Pri prvem poskusu smo ugotovili, da mora biti
žica, ki smo jo izbrali za gred, ravna. V tem
primeru moramo montirati motorček v čolnu v
poševni legi, če naj obdržimo vrtenje v isti
ravnini. Namesto da se mučimo s podlaganjem
motorja, si lahko kupimo poseben kardanski
zgib in ga vstavimo med motorno in ladijsko
gred. Kardanski zgib omogoča prenos vrtenja
tudi v primeru, ko gredi nimata skupne osi.
Modelarji si pogosto pomagajo tudi z gibko
gumijasto cevko, ki se mora tesno prilegati na
obe gredi.

TIM 4 • 81/82 149

Tončka Zupančič

igrajmo
se z ličjem

Iz kozolcev in kašč nas pozdravlja zlatorumena
koruza. Obešena na zraku se bo dodobra po¬
sušila. Suho zrnje bomo oružili, zmleli v moko
in mama bo skuhala slastne žgance. Toda do
tega je še daleč, saj smo koruzo komaj zličkali.
Se spominjate, kako mehki In voljni, a čvrsti
so bili listi ličja znotraj tik nad storžem? Mo¬
goče se vam je že takrat utrnila misel, da bi
iz teh mehkih listov kaj oblikovali. Kaj vse
lahko napravimo z malo spretnosti in dobre
volje!

Koruzno ličje je lepo, trdno in obstojno. Po¬
sebno so lepi in primerni za oblikovanje no¬
tranji listi, ki obdajajo storž. Prav je, da jih
takoj po ličkanju na soncu hitro in dobro
posušimo. Obdržali bodo lepo svetlo barvo in
kasneje jih ne bo napadla plesen. Neposredno
pred uporabo moramo ličje navlažiti in zaviti
v krpo. Tako bodo listi mehki in voljni pri ob¬
delavi. Lahko jih bomo obračali in mečkali po
mili volji, ne da bi jih zlomili ali strgali.

Ličje lahko pustimo v naravni širini ali ga
vzdolžno razcepimo v tanjše pramene. Režemo
ga s škarjami in drugega orodja skoraj ne
potrebujemo. Prav je, če imamo pri roki še
lepilo UHU.

Napravimo lahko prav vse, kar nam pride na
misel. Ličju lahko dodamo še dele, narejene
iz koruznega stebla in laskov.

čoln ali
jadrnica

Dovolj širok list zložimo, kot vidimo na risbi,
ter s škarjami spredaj in zadaj oblikujemo
ladjico. Spredaj in zadaj robova zlepimo, v sre¬
dino pa vstavimo širši predmet, da se ličje
tako posuši. Dodamo še vesla, narejena iz
ličja, ali jadro.


150  TIM 4 • 81/82

deklica

ali

babica

Za glavo izberemo dva širša pramena in ju
nekajkrat na istem mestu zavozlamo. Prek
vozla položimo gladek mehkejši list ličja in

ga s tenkim trakom ličja na mestu vratu ovi¬
jemo in zvežemo. Levo in desno položimo
pramena za roke. Nog ne potrebuje, saj ji lah¬
ko napravimo obleko v dolžini nog. Krilo na¬
pravimo iz dveh ail več širokih listov. Obrne¬
mo jih sprva navzgor, zavežemo in šele nato
obrnemo navzdol, če ji želimo napraviti ro¬
kavce, postopamo tako kot pri -krilu, le da
bomo zavezali list pri zapestju in obrnili list
proti ramenu ter ga skrili pod križni prsni del.
Iz koruznih laskov ali iz prediva ji napravimo
še frizuro, ji napravimo klobuček ali pa ji za¬
vežemo ruto.

Ne rišite po ličju. Lepše je, če za okras ali
dele obraza izberete jesenske liste, šipek, raz¬
lične jagode ali -koruzna zrna.

za šolsko delavnico

TIM 4 • 81/82 151

Amand Papotnik

I

proizvodno

delo

z električnim
orodjem

I Delovna naloga: STOJALO ZA PISALNI PRIBOR

1. Beseda učiteljem in učencem

Približuje se novo leto. Ali že kaj razmišljate,
s čim boste obdarili svoje starše, prijatelje,
učitelje, sorodnike itd.? če se še niste odločili,
preberite in preglejte moj prispevek ter se
odločite o možnosti izdelave STOJALA ZA PI¬
SALNI PRIBOR pri krožku šolskega proizvodne¬
ga (produktivnega) dela.

Predlagam, da izdelate za vse učitelje vaše
šole takšna stojala ter jim jih podarite ob
novem letu. Takšno stojalo je lahko uporabno
darilo za pisalno mizo in menim, da bi ga uči¬
telji z veseljem uporabljali.

2. Utemeljitev namena izdelave

2.1. Stojalo za pisalni pribor je racionalizacij-
ska rešitev dopolnitve stojala za prtičke, saj
sem na novo domislil le nosilo pisal, z name¬
nom, da vam pomagam pri iskanju možnosti do¬
polnjevanja že obstoječih projektov.

2.2. Pri pregledu načrta boste lahko ugotovili,
da se da nosilo izvesti na več načinov (npr.
struženo, kvader, kocka itd.). Nosilo nosi pi¬
sala, stojalo oz. vezane plošče pa beležko.

2.3. IPri tem izdelku bi bilo umestno izvesti
tekoči trak in tako bi lahko izdelali veliko
takšnih stojal.

2.4. V tem prispevku bom podrobneje opisal
le struženje Cki ga doslej še nisem), ker sem
druge delovne tehnike že razlagal v prejšnjih
prispevkih.

Izbira materiala

Za izdelavo potrebujete 5 mm vezano ploščo,
trd les kvadratnega (bukev, hrast) preseka
60 X 60 mm (lahko pa tudi les drugačnega
preseka) in pluto debeline 3—4 mm.

Električno ročno in drugo orodje, priključki in

pribor

1. Električno ročno orodje: vrtalnik KLIP-KLAP

2. Drugo orodje: dleta za struženje, nož za ta¬
pete, sveder 0 9, oblič mizarska žaga

3. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusilnik,
gazni kolut

4. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, kovin¬
sko ravnilo 30 cn^ leseno vzdolžno vodilo,
maska za krožno žago, stegi za pritrditev
vzdolžnega lesenega vodila, primež za pri-
čvrstitev raznih obdelancev na KLIP-KLAP
DM 200, čepi z vijaki za pritrjevanje priključ¬
kov na delovno mizo, vertikalno stojalo za
postavitev v stružnico, trizobo konico, konji¬
ček z vrtljivo konico, podstavek za vodenje
noža (dolžina podstavka 160 mm).

Delovni postopki

1. Merjenje in zarisovanje na material

2. Razžagovanje

3. Brušenje

4. Struženje

5. Spajanje (lepljenje)

6. Vrtanje

7. Barvanje

Napotki za izdelavo

1. Najprej je potrebno razžagati trakove veza¬
ne plošče na kvadre z osnovnim robom
a = 120 mm (glej načrt in fotografijo št. 1).

2. Nato prenesete mere na kvadre in izvedete
razžagovanje na sestavne dele (pozicije 1,
2, 3).

3. Sestavne dele zalepite v celoto, dno pa
ojačate s prilepljeno pluto (glej fotografijo
št. 2).

4. Preostane vam še struženje nosila pisal in
vrtanje lukenj vanj (fotografiji št. 3 in 4,
pozicija 5).

4.1. Opis postopka struženja:

Svečnike, okrogle predmete (valje), šahovske fi¬
gure in druge manjše lesene predmete do

dolžine 220 mm lahko stružimo s pomočjo vrtal-

152  TIM 4 • 81/82

nika, vpetega v vertikalno stojalo ST 110, in
z ustreznim priborom (konjiček z vrtljivo ko¬
nico, vodilo noža 160 mm, trizoba konica, stegi,
dleta). Natančno izdelani sestavni deli ter do¬
bro vležajena vrtljiva konica omogočajo na¬
tančno vzdolžno struženje, obenem pa prepre¬
čujejo preveliko obremenitev vrtalnika. Za
vzdolžno struženje je potrebno pripraviti ob-

delovanec-okroglico, ki jo pripravimo tako, da
lepo obžagamo vogale prizme, nato pa jih še
zbrusimo z gumijastim kolutom ali posname¬
mo z obličem.

Tako pripravljen obdelovanec vpnemo med tri-
zobo konico, ki jo močno pričvrstimo v vrtal¬
nik, ter konjiček z vrtljivo konico (glej foto¬
grafijo št. 3).

TIM 4 • 81/82 153

Ko se prepričamo, da je obdelovanec dobro
pričvrščen, pričnemo stružiti.

Za prvo odvzemanje potrebujemo okroglo dle¬
to, za poravnavanje pa ravno dleto. Ko smo
z vzdolžnim struženjem 'izoblikovali želeno ob¬
liko [valj ali druga oblika), odmerimo npr.
38 mm in z odrezilnim dletom zarežemo proti
središču.

Obdelovanec vzamemo iz stružnice ter odveč¬
ne dele še odžagamo (npr. z mizarsko žago)
ter ploskvi zgladimo z vibracijskim ali gumija¬
stim kolutom. Zaradi boljšega prileganja nosi¬
la ob osnovno ploskev (glej sestavno risbo)
del vzdolžno odžagamo (pozicija 5).

4.2. Opis postopka vrtanja

V izstruženi in obžagani del (pozicija 5) izvrta¬
mo npr. 3 izvrtine tako, da nosilec za pisala
vpnemo v primež, ter z vrtalnikom, ki je vpet
v vertikalno stojalo, izvrtamo luknje 0 9 glo¬
bine 22 mm.

5. Nosilec pisal prilepimo na krajšo ploskev
osnovnega dela, izdelek pobarvamo s sadoli-
nom št. 1 ter po nekaj urah sušenja je izdelek
že nared (vstavljanje pisal in beležke).

Slika 2. Sestavne dele (pozicije 1, 2, 3, 4) je po¬
trebno zalepiti z neostik lepilom, dno pa ojačati z
zalepljeno pluto, ki jo obrežemo z nožem za tapete

Slika 1. Razžagovanje trakov vezane plošče na i
dre z osnovnim robom 120 mm, ki jih pozneje
žagamo na tri sestavne dele (glej risbo!)

154  TIM 4 • 81/82

iz učnega načrta

Stana Šušteršič
Tone Kadunc

kolesarski

krožek

Šolsko kolo pony je pridobilo nov pripomoček
za varno vožnjo, saj smo v kolesarskem krož¬
ku izdelali pomožno mačje oko po priloženem
načrtu iz 1. številke Tima. Ni šlo vse tako
gladko, kot je napisano, pa vendar, naš var¬
nostni odsevnik domače izdelave je tu.

Tudi v ljubljanskem Kolesarju to koristno va¬
rovalo že nekaj mesecev prodajajo. Dobimo
lahko konzolni odsevnik, ki ga pritrdimo na
okvir kolesa, in »mačja očesa«, ki jih pritrdimo
na špice zadnjega in prednjega kolesa.

Loparček z mačjim očesom je učinkovit po¬
dnevi in ponoči. Vozniki avtomobilov prehite¬
vajo kolesarja s konzolnim odsevnikom bolj
varno in mu puščajo dovolj manevrskega pro¬
stora, ki mu je včasih še kako potreben, ko si
išče svoj prostor med avtomobili in pešci,
večkrat na račun lastne varnosti. Zato vam
priporočamo, kupite Kolesarjev opozorilni znak
čimbolj žive barve, tak bo najbolj opazen tudi
podnevi!

Slika 1

Slika 3. Na stružnici za les obdelamo s stružnimi
noži del (poz. 5), ki  /e vpet med trizobo konico
in konjičkom. Pri struženju so potrebna zaščitna
očala!

Slika 4. Z vrtalnikom, ki je vpet v vertikalno stojalo,
izvrtamo izvrtine 0 9 v del 5, ki je vpet v primež

Slika 5. Del (nosilo pisal] zalepimo na krajšo plo¬
skev stojala. Preostane še lakiranje in po nekaj urah
sušenja je stojalo za pisalni pribor nared za upo¬
rabo

TIM 4 • 81/82 155

Nadaljujmo z našo delovno nalogo tam, kjer
smo v zadnji številki končali: Proučili smo
krmilni ležaj in opisali kolesni okvir. Ne sme¬
mo pa pozabiti na prednje vilice, ki tvorijo
celotni okvir, njeni deli pa so: cev, glava, kra¬
ka in čevlja.

Opazujmo obliko krakov in lego celotnih vilic.
Zakaj so vilice s sprednjim kolesom spojene
pod določenim kotom?

Opazujmo sprednje kolo in preverimo svoje
znanje. Obrnimo vozilo tako, da bo stalo na
sedežu in krmilu. Zavrtimo kolo in opazujmo
središče. Kako imenujemo del, ki je vpet med
čevlja vilic? špice — napere povežejo sestav¬
na dela kolesa; ju znamo pravilno poimenovati
in opisati?

Opazili smo, da del, ki je vpet v vilice, miruje.
To je os. Osrednji del kolesa, skozi katerega
gre os, imenujemo pesto. Kovinske špice so
vse enako dolge ter vežejo pesto s kovinskim
platiščem, ki je opora za plašč in zračnico.

Pesto se torej z drugimi deli kolesa vrti okoli
osi. Proučimo, kaj je skrito v pestu sprednjega
kolesa. Najprej si oglejmo sestavne dele, na¬
risane v prerezu.

Med osjo in pestom zasledimo kroglice; vemo,
čemu služijo? Seveda, saj prav te omogočajo
lahko vrtenje kolesa in so sestavni del krog¬
ličnega ležaja. Opazimo tudi zunanji ležajni

obroč, ki je privit na os in skupaj z njo mi¬
ruje. Notranji ležajni obroč pa je v pestu kole¬
sa in se skupaj s pestom vrti. Oba ležajna
obroča morata biti v pravilni razdalji, da niso
kroglice preveč stisnjene in ne preveč ohlap¬
ne. Da bi imeli pri popravilu kolesa možnost
zmanjšati presledke v ležaju, ki nastanejo za¬
radi obrabe, ima zunanji ležajni obroč ploskev,
po kateri se kotalijo kroglice, stožčasto obli¬
ko. S privijanjem zunanjega obroča po vijačnih
navojih osi uravnavamo tesnost ležaja.

Delovna naloga:

SESTAVNI DELI V PESTU SPREDNJEGA
KOLESA

DELOVNE OPERACIJE

1. Priprava delovnega mesta

Delovno mizo pregr-nemo z mehko krpo, da ne
bo potrebno kotalne kroglice iskati po prosto¬
ru.

2. Razstavljanje

Kroglice se kotalijo ob osi skupaj s pestom
in močno zmanjšujejo trenje, seveda — če je
ležaj primerno tesnjen,

Slika 4

156  TIM 4 • 81/82

— če sestavni deli niso preveč obrabljeni,

— če je prostor med ležajnima obročema pri¬
merno izpolnjen z ležajno mastjo.

Vse to hočemo pri našem kolesu preveriti.
Vemo pa tudi, da mast pomaga pri tesnjenju
ležaja in da s staranjem izgublja mazilno last¬
nost.

3. Opis in skiciranje

Pri razstavljanju bomo potrebovali malo po¬
trpežljivosti, precej spretnosti obeh rok in
dva matična ključa. Istočasno moramo na enem
koncu osi preprečiti odvijanje zunanjega le-

tesnost ležaja s privijanjem zunanjega ležajne-
ga obroča. Os se ne sme premikati, kolo pa
se mora že pod minimalnim pritiskom prsta
enakomerno vrteti.

Seveda pa bomo uspešnost našega dela oce¬
njevali pri spretnostni vožnji na šolskem poli¬
gonu. Več o tem pa v naslednji številki Tima.

Kolo ni bilo od vekomaj množično prevozno
sredstvo. Zgodovinarji so leto nastanka vozila,
ki ga danes imenujemo kolo, postavili v leto
1790. Približno 100 let je bilo kolo namenjeno
zabavi čudaških mogotcev, ki so si to drago
igračo lahko privoščili. Z vsesplošnim razvo¬
jem so se vrstile nove izvedbe in kolo se je

obroč popolnoma odviti. Nato preštejemo krog¬
lice v ležišču pesta in pazljivo snamemo os
iz pesta kolesa.

4. čiščenje in mazanje

S krpo, ovlaženo z bencinom, dobro očistimo
vse sestavne dele ležajev in navoje na osi.
Ležišče v pestu izpolnimo z ležajno mastjo,
vložimo določeno število kroglic in kar s pr¬
stom odstranimo odvečno ležajno mast. Mo¬
goče bomo po opravljenem delu znali pravilno
oceniti spretnost naših rok. Pri vlaganju krog¬
lic si seveda lahko pomagate s primerno obli¬
kovano pinceto.

počasi spreminjalo iz igrače v prevozno sred¬
stvo. Les kot konstrukcijski material je izginil,
pojavilo se je jeklo in prvič v letu 1818 sreča¬
mo krmilni ležaj in pol stoletja kasneje pedala
na osi sprednjega kolesa z velikim premerom.
Šele proti koncu 19. stoletja, z izumom veriž¬
nega pogona in pnevmatike, je postalo kolo
vozilo moderne dobe, pa še vedno vsakdanje
prevozno sredstvo premožnih družin.

Ko so se pojavili avtomobili (prvi avto na
bencin leta 1885), se je kolo bistveno pocenilo
in tako postalo prevozno sredstvo revnejših, ki
so z njim odhajali na delo; število kolesarjev
se je množilo.

5. Sestavljanje

Pazljivo vstavimo os v pesto in s pritiskom
zunanjega ležajnega obroča, ki ga nismo od¬
stranili z osi, preprečimo izpadanje kroglic ter
s prosto roko privijemo drugi ležajni obroč,
potem si pomagamo z orodjem do končne mon¬
taže našega vozila.

Ne pozabimo: tudi os moramo nanovo naoljiti.

6. Preizkus

Preden vstavimo kolo v vilice, moramo še
preizkusiti stabilnost vležajene osi in uravnati

Z razvojem motorizacije se je zanimanje za
pogon z lastnimi nogami ohlajalo. Mestne ulice
so sčasoma postale prirejene le še za vozila
na motorni pogon, kolesarji, ki so bili potis¬
njeni ob rob pločnika, so skoraj izginili. Preti¬
rana motorizacija in nove razmere na področju
predelave in prodaje nafte so močno obudile
idejo o premagovanju razdalj v potu lastnega
obraza. Skrb za vsakdanjo rekreacijo je pri¬
pomogla, da stopamo v kolesarsko obdobje.
Kolesar ruši ustaljeni prometni red med avto¬
mobilisti in pešci; kam s kolesarjem v mestu,
je že nekaj časa svetovni problem in tudi pri
nas postaja iz leta v leto bolj pereč.

TIM 4 • 81/82 157

naši ustvarjale /

Sandi Sitar

Desan Justin

»Računalniki' so v bistvu naprave, ki po na¬
vodilih človeka — programerja shranjujejo
podatke tako, da so hitro dosegljivi na izbran
način in da je z njimi možno tudi tako zah¬
tevno računanje, da nekateri imenujejo raču¬
nalnike .misleči stroji’.« — Tako pripoveduje
dr. Desan Justin o računalnikih in računalni¬
štvu, delovnem področju, na katerem je on
eden od naših vrhunskih strokovnjakov. Hkrati
pa vodi tudi delovno organizacijo RRC — Raču¬
nalniške storitve, ki je nekakšna »tovarna za
računalniške usluge«. Tam delujeta dva velika
računalnika CYBER 72 in CYBER172, nanju pa
je vezanih skoraj 100, večinoma daljinskih pri¬
ključkov — terminalov. Ne glede na to, kje je
uporabnik, lahko po daljinskem priključku ra¬
čuna z računalnikoma v računskem centru v
Ljubljani. Da pa to delo v redu poteka, skrbi
še posebej 70 strokovnjakov v centru — 25
od teh ima visoko izobrazbo.

Tako zmogljivih računalnikov, kot ju imajo v
RRC, je v vsej Jugoslaviji le še nekaj. Pač
pa se dokaj hitro — čeprav v primerjavi z
razvojem naj razvitejših držav še vedno prepo¬
časi — veča število manjših, mini in mikro
računalnikov. Ali to pomeni, da bodo sedanji
uporabniki računalniških uslug RRC postopo¬
ma odpadli iz skupnega centra?

»Izkušnje kažejo, da pridemo do najboljših ra¬
čunalniških uslug s povezavo zmogljivih raču¬
nalnikov z mini in mikro računalniki,« odgovar¬
ja dr. Justin. Ali, z drugimi besedami: raču¬
nalnike čaka toliko dela, da ni vprašanja, ka¬
teri računalniki ga bodo opravili. Opravili ga
bodo lahko le vsi skupaj. Dr. Justin In drugi
naši računalniški strokovnjaki pa proučujejo,
katere povezave in uporabe računalnikov so
najsmotrnejše, najučinkovitejše in najcenejše.
Desan Justin se je rodil leta 1938 v Murski

Soboti. Sprva je delal na Institutu »Jožef Ste¬
fan« in se je posvečal jedrski fiziki. Na tem
področju je tudi doktoriral. Pri jedrskih raz¬
iskavah pa seveda ni mogel brez pomoči
računalnikov. To je potem odločilo, da se je
povsem posvetil temu področju. Od leta 1973
dalje vodi republiški računski center, sedanji
RRC — Računalniške usluge.

— Kakšno prihodnost pa pripravljajo računalni¬
ki človeštvu? ga vprašamo.

»Predvsem lažje in učinkovitejše delo. Pa tudi
obširne družbene spremembe. Domači raču¬
nalniki, povezani v mrežo, bodo celi vrsti po¬
klicev omogočali, da bodo opravljali svojo
službo — kar doma. Koliko se bo spremenilo
že samo v mestnemu prometu: ob začetku lin
po koncu delovnega časa ne bo več gneč in
prometnih zastojev.«

— Kaj pa računalništvo v šolah?

»No, z žepnimi elektronskimi kalkulatorji se
tudi tu najavlja novo obdobje. Otroci po naj¬
bolj razvitem svetu pa že sedaj v šolah raču¬
najo z računalniki, kakršnih bi biti pri nas ve¬
seli tudi vrhunski znanstveniki. Vsekakor bodo
računalniki spremenili tudi pouk v naših šo-

158  TIM 4 • 81/82

lah. Ne 'le. da bo vsak šolar znal rokovati z
računalnikom, ampak bo vsak učenec -imel v
računalniku tudi -učitelja zase, učitelja, ki se
bo prilagodil njegovim zmožnostim, načinu de¬
la, uspešnosti. Pri -tem pa nikoli ne bo izgubil
živcev.«

— Kako bodo računalniki pripomogli k bolj¬
šemu splošnemu -informiranju?

»že danes računalniki močno prispevajo k
boljšemu informiranju v svetu (»elektronska
pošta«, uradi »brez papirjev«, prenos video in¬
formacij itd.). Posebej pomembna pa bo ra¬
čunalniško podprta informatika za našo samo¬

modelarstvo

Jan I. Lokovšek

sprejemnik
za daljinsko
vodenje
TIM XXIX (II)

Izbira materiala

Integrirana vezja so IC1-S042P, IC2-S 041 P,
IC3-LM 324, IC4-CD 4017. Prvi dve izdeluje le
nemški Siemens, za tretje in četrto pa je več
proizvajalcev in jih zato lahko srečate tudi
pod drugimi oznakami (npr. MC 14017 za IC4).
Transistor T1 je univerzalni PNP tipa. Edina
zahteva je visoko ojačanje (najmanj 100) in
majhna napetost zasičenja. Ker deluje pri
majhnih tokovih (manjših od 10 mA), ni težav
pri izbiri. Sam sem vzel niškega BC 308 B.

Diode D1, D3 in D4 so univerzalne silicijeve
diode tipa npr. 1N914, BA 209 ipd. D2 je zener
dioda majhne moči v steklenem ohišju za na¬
petost 3,9 V.

Tuljavnika za tuljave L1/L2 in L3/4 imata pre¬
mer 4 mm in vsebujeta VF jedro premera
2 mm in dolžine 4 mm. Barvna oznaka jedra
naj bo rdeča ali zelena.

upravno socialistično družbo, saj bo mogoče
s pomočjo računalnikov ustreznejše lin učin¬
kovitejše samoupravno odločanje.«

— Pa je zavest o drugačnem računalniškem
jutri prodrla že dovolj na široko? vprašamo ob
sklepu razgovora dr. Justina.

»Zd-i se, da ta misel -povsod še n,i dovolj pro¬
drla: da sodobna računalniška tehnologija lah¬
ko izredno poveča aktivnosti na vseh področ¬
jih. In da -se bo tudi povečala — razen tistim,
ki bodo pomen računalnikov prepozno spo¬
znali.«

TR1 in TR 2 sta miniaturna medfrekvenčna
transformatorčka, kakor jih srečujemo v tran-
sistorskih sprejemnikih. Raster nožič je pri¬
bližno 2,5 mm (5 mm), tloris pa 7X7 mm.
Barvna oznaka prvega je bela ali rumena, dru¬
gega (TR 2) pa črna. Označeni so namreč ali
z barvnimi oznakami ali z velikimi črkami (A
ali B za TR 1 in C za TR 2).

Če bi uporabili Iskrine MF transformatorčke,
bi morali spremeniti ploščico tiskanega vezja,
ker je razpored nožič tam drugačen! Konden¬
zatorji so keramični (C1, C2, C3, C5 do C8 in
C10 do C16) ali tantalovi elektroliti (C4, C9,
C17). C18 naj bo folijski ali tantalov, nikakor
pa ne keramičen, saj je važna njegova tem¬
peraturna stabilnost.

Pri kondenzatorjih v filterskih krogih (C1, C2,
C3, C6, C7, C8, C14, C15, C16 in C18) je važ¬
na vrednost. Za druge, ki -so vezan-i ali bloki¬
rani kondenzatorji, pa vrednosti niso kritične.
(Pomembno je le, da so vrednosti približne ali
pa večje. Delovne napetosti kondenzatorjev
naj bodo 6 V ali več glede na to, da vezje
napajamo s 5 V. Priključki servomehanizmov
naj bodo po možnosti -originalni, čeprav sem
videl že veliko dobrih rešitev (Wire Vrap pod¬
nožja za integrirana vezja).

Upori so Iskrini, moči 1/4 ali 1/8 W. Izjemno
majhna naj bosta le R1 in R2, ki prideta -mon¬
tirana pod integrirano vezje IC1.

Pri izbiri filtra moramo vedeti, ali želimo imeti
sprejemnik, ki bo deloval v 10 kHz rastru ali
v 20 kHz ali pa to ni pomembno. Če to ni
pomembno, filter lahko celo opustite.

Vsekakor je cena že preprostega filtra SFD
455 D (nova oznaka SFZ 455 A) tako nizka in
filter tako razširjen med našimi amaterji, da
njegova nabava ne bi smela biti problem. Ta

TIM 4 • 81/82 159

filter zagotovi delovanje v 20 kHz rastru, kar
pomeni po en prost kanal na vsaki strani, da
ne bo neljubih pojavov (motenj).

Za boljšo selektivnost, tj. možnost uporabe
v 10 kHz rastru pa uporabimo boljši filter.
Včasih smo jemali profesionalne (beri »draž¬
je«) izvedenke, npr. CFK455H, danes pa so
na voljo že cenejše, tako imenovane »polpro¬
fesionalne« izvedenke, npr. CFW 455HT. Obe
oznaki se nanašata na japonskega proizvajalca
»Murata«, ki ga v Evropi zastopa Stettner & Go,
v SFRJ pa Agroprogres.

Enak filter, kot je Muratin CFW 455 HT, proiz¬
vaja še ena japonska firma — Kyoto Cera-
rnic Co, ki je v ZRN združena s Feldmulejem.
Oznaka je KBF 455R-4A. Objavljeni podatki
obeh filtrov so si dokaj podobni, izmerjene
karakteristike KBF 455R-4A pa so bistveno bolj¬
še od CFW455 HT. Oba filtra imata enake
dimenzije ohišja in razpored nožič, tako da
je pravzaprav vseeno, katerega vgradite. Boljši
seveda zagotavlja večji doseg in manjšo ob¬
čutljivost na motnje.

Še besedo dve o kvarcih. Pri FM sprejemniku
smo primorani uporabljati zares samo original¬
ne kvarce, posebno še, če jih mislimo kdaj
menjavati za spremembo kanala.

Za slabši filter (SFD 455D) ali brez filtra bi
lahko v sprejemniku (samo v sprejemniku!)

uporabili sprejemniški CB kvarc kristal. Ven¬
dar bi morali v primeru menjave kanala (kvar-
ca) sprejemnik ponovno uglasiti!

Podobno velja tudi za spremembo proizvajalca
kristalov, če resnično želite imeti možnost
zamenjati kanale, potem vztrajajte pri enem
proizvajalcu, če bi sprejemnik uglasili npr. za
Graupnerjev parček in potem vgradili npr. Rob-
bejeve kvarce, stvar ne bi delovala ali pa bi
bil doseg naprave vsega nekaj metrov. To opo¬
zorilo je pomembno, saj FM parčki kristalov
niso ravno poceni.

Izdelava

Sprejemnik gradimo v tehniki tiskanega vezja
na ploščici velikosti 30 x 90 mm. Raje sem
konstruiral malo ožjo in zato daljšo ploščico,
da je možno sprejemnik vgraditi tudi v ožje
trupe jadralnih modelov. V merilu 1:1 jo pri¬
kazuje slika 5.

Ploščica je malo večja (daljša) tudi zato, da
ni prevelike stiske s prostorom in ker so na
njej tudi priključki servomehanizmov. Priključ¬
ne sponke posameznih sestavnih delov na plo¬
ščici sem oštevilčil na povečani sliki — slika 6.
Priključnih sponk na ploščici je malo več in
tudi številke si ne sledijo v vrstnem redu, da

Slika 5. Ploščica tiskanega vezja sprejemnika TIM XXIX v merilu 1: 1

160  TIM 4 • 81/82

ne bo pomote. Na isti ploščici lahko naš spre¬
jemnik tudi malo izpopolnimo, tj. prigradimo
še kakšen element, ali pa jih malo spreminja¬
mo, kar izboljša lastnosti sprejemnika. Narisa¬
na ploščica je Kyotin filter KBF455R-A oziroma
Muratin ekvivalent. Za SFD 455 D (SFZ 455 A)
pa vezje malo spremenimo. Ker je SFD filter
manjši, s tem ne bo težav ne glede na to, da
moramo dodati še sklopni kondenzator. Vezavo
tega filtra prikazuje slika 7.

C=39pF

Sliko detajla tiskanega vezja, tj. neposredno
okolico filtra v merilu 1 : 1 prikazuje slika 8.

Slika 8. Del ploščice tiskanega vezja s filtrom SFD
455 D v merilu 1 : 1

Ta detajl sem narisal še povečan na sliki 9,
kjer so oštevilčene tudi priključne sponke.

Na detajlu sem sponke filtra izenačil s »F« in
s krožcem mesto, kjer pride vezan sklopni kon¬
denzator. Taka okrogla oznaka je tudi vtisnjena
na ohišju filtra, da ne bo pomote.

Zdaj lahko naredimo tabelo vrednosti in vezav
posameznih sestavnih delov v ploščico tiska¬
nega vezja.

Slika 9. Povečana slika dela ploščice z oštevilče¬
nimi sponkami

TABELA I

TIM 4 • 81/82 161

Med seboj je potrebno povezati še naslednje spon¬
ke:

259 in 260
261 in 262
265 in 266
287 in 288
(265 in 131)

Sponki 115 in 116 za zdaj še nista priključeni,
sponke 90, 91, 95, 96, 97, 151, 154, 157, 159 in
160 pa so le izvrtine, ker teh nožič transformatorč-
kov oziroma integriranih vezij ne uporabljamo in
jih zato tudi kasneje ne spajkamo!

Priključek Sponka Opomba

Nadaljevanje prihodnjič

Miha Kozjek

vezan model
za bitke

Tokrat vam predstavljam model, ki ga poganja
diesel ali bencinski motorček.

V mojem modelu je vgrajen diesel motor z
delovno prostornino 1,48 ccm. Načrt je risan
v merilu 1 : 2 razen nekaterih manjših delov,
ki so v merilu 1 : 1. V osnovi je sestavljen iz
naslednjih delov: trup (1), krilo (2), rep (3) in
višinsko krmilo (4). Najbolje je, če te dele
izdelate iz balse.

Krila

Iz načrta si izrišemo krila (2) na 4 mm balso
in jih odrežemo z modelarskim nožem. Nato
pravilno obrusimo z obličem na žiletko in smir¬
kovim papirjem.

Višinsko krmilo (4, 5)

Izrežemo ga iz 3 mm balse in profilno obrusi¬
mo s smirkovim papirjem. Sedaj del (5) giblji¬
vo prišijemo na del (4). Nato pa še izdelamo
vzvod (6), ki ga prilepimo z lesnim lepilom na
del (5).

162 TIM 4 • 81/82

TIM 4 • 81/82 163

Trup (1)

Vse štiri stranice narišete na 3 mm balso in
jih lepo odrežete. Ko imate že zalepljeni stra¬
nici na dno trupa, morate iz vezane plošče
izdelati še nosilec za motor (7) in ga prilepiti
na dno trupa. Ko imamo izdelan trup, ga lepo
prebrusimo s smirkovim papirjem.

164  TIM 4 • 81/82

Rep (3)

Izdelan je iz 3 mm balse in je zakrivljen tako,
da model sili izven kroga.

Vagico (9) izrezljamo iz 2 mm aluminija in jo
z IVI 3 vijakom pritrdimo na levo stran krila.
Vodilo (10) je iz 3 mm vezane plošče, ki jo
prilepimo na levo stran krila.

Žico (8) napeljemo iz vagice in zakrivimo ta¬
ko, da se ne more iztakniti.

Sedaj model še pravilno otežite in pobarvate.
Model startate iz roke. Pozimi ga opremite
z aluminijastimi smučkami, želim vam veliko
uspeha in veselja.

Marko Dulmin

stojalo za tiskana
vezja

Ko Je ploščica tiskanega vezja pripravljena,
je treba na njo elemente prispajkati, tako da
jih z ene strani vstavimo, z druge strani pa
zalotamo. Večina elementov ne stoji sama od
sebe v izvrtanih luknjah, zato je tako delo
večkrat nerodno. Imeti moramo dostop do obeh
strani, v eni roki držimo element, v drugi spaj¬
kalnik, potrebovali pa bi še eno roko za dr¬
žanje tiskanega vezja. Ugodno bi bilo, da bi
imeli stojalo, v katerega bi pritrdili vezje tako,
da bi lahko vezje poljubno premaknili. Vezje
bi lahko postavili poševno, vodoravno, navpič¬
no, pač v položaj, ki bi nam pri delu najbolj
ustrezal.

Tako stojalo je presenetljivo v svoji prepro¬
stosti. Potrebujemo samo letvico iz bukovega
lesa in železo 0 10 mm, vijake M4 in krilate
matice. Najprej naredimo bukovo letvico
2 X 2 cm, dolgo 40 cm. Iz nje bomo naredili
vse potrebne lesene dele. Nažagamo dva kosa
železa 0 10 mm, dolga 22 cm in 8 cm. Na ris¬
bah so podane mere in način obdelave posa¬
mezne letvice. Na treh fotografijah se nazorno
vidi, kako je stojalo sestavljeno in kako pri¬
trdimo vezje. Gornji letvici naravnamo na pra¬

vilno širino, vstavimo vezje in krilati matici
privijemo. Matici na drugih dveh letvicah pa
privijemo toliko, da se okroglo železo v »kle¬
ščah« letvice lahko suče. Glave vijakov popi-
limo, tako da nalegajo v zareze, ki smo jih
zažagali v letvice. S tem preprečimo vrtenje
vijaka, ko privijamo matico. Vse luknje za
okroglo železo zvrtamo, preden jih zažagamo,
tako da naredimo »klešče«, katere potem stis-

TIM 4 • 81/82 165

nemo z vijakom. Letvici, v kateri vstavimo
vezje, sta različni — leva in desna. Paziti mo¬
ramo na strani, v katere zalagamo kanale za
glavo vijaka in kanal za vezje. Kompletno sto¬
jalo lahko sestavite v eni uri.

A i

zaro^a/i »a ■f

aLi 2 (Leva ali

desna Leje ledi

\ žagah'

166  TIM 4 • 81/82

Marjan Zidarič

predavanje o
astronavtiki

Pred kratkim sta Društvo ljudske tehnike STT
in OK ZSMS organizirala strokovno predava¬
nje na temo: Sodobna vesoljska dogajanja.
Predaval je naš znani letalski konstruktor, pu¬
blicist in komentator televizije Beograd za
področje astronavtike in raketne tehnike inže¬
nir Jugin. Je sekretar Zveze astronavtičnih in
raketnih organizacij Jugoslavije, sekretar ko¬
misije za izkoriščanje vesolja pri Zveznem iz¬
vršnem svetu ter sodelavec Vojno tehničnega
inštituta v Beogradu.

Predavanja se je udeležilo prek 100 občanov,
ki so z zanimanjem gledali film o uspešnici ve¬
soljskega plovila NASA Space Shuttle in dia¬
pozitive, ki jih je Jugin posnel ob izstrelitvi
tega plovila prihodnosti. Kasneje se je razvila
pestra razprava, v kateri je odgovarjal na vpra¬
šanja poslušalcev.

V dopoldanskih urah je Jugin obiskal Strojno
tovarno Trbovlje, kjer so ga sprejeli predsed¬
nik OK ZSMS, generalni direktor STT in člani
društva ljudske tehnike STT. Ob tej priložnosti
smo mu podelili za spomin simbol rudarjev
— rudarsko svetilko. Na koncu si je z zanima¬
njem ogledal proizvodne dvorane delovne orga¬
nizacije.

Matjaž Zupan

jadranje na
deski po ledu -
ice surfing

Marjan Zidarič

tekmovanje

raketarjev

V soboto, 24. oktobra 1981 je bilo na Ljubljan¬
skem barju zvezno tekmovanje raketnih ama¬
terjev. Tekmovanje je organiziral Astronavtič-
no raketni klub V. M. Komarov iz Ljubljane.
Poleg ekipe iz Trbovelj so se tekmovanja ude¬
ležili tudi tekmovalci iz SR Srbije, SR Make¬
donije, SR Bosne in Hercegovine, SR Hrvat-
ske in domači klub. iz Ljubljane.

V amaterski kategoriji sta -bili dve disciplini,
in sicer čas leta s padalom do moči 80 Ns
totalnega impulsa in strel v cilj iste moči.

V zadnji -kategoriji je med številnimi tekmo¬
valci zasedel drugo mesto Herman Godec, ki
je član sekcije Društva ljudske tehnike STT.
Gradnja raket zahteva veliko tehničnega in
praktičnega znanja. Naši fantje so ga osvojili,
kar so dokazali na tekmovanju.

Pred vrati je zima z mrazom, snegom in ledom.
Kaj neprimeren čas za jadranje na deski, kar
še ne pomeni, da moramo spraviti jadra do
pomladi in toplega vremena. Veter bomo lo¬
vili v jadra tudi prek zime, -kajti jezera pri nas
včasih zamrznejo. Takrat so Bled, Cerknica in
druge mirne vode raj za drsalce, kadar pa bo
za -povrh zapihal še veter, se jim bomo pridru¬
žili tudi jadralci na deski. Namesto deske, ki
jo uporabljamo v vodi, si sami naredimo desko
na drsalkah. Vso »nadgradnjo« (zglob, jambor,
lok in jadro) vzamemo od običajne jadralne
deske.

Desko bomo naredili iz lesa in železa. Potre¬
bujemo žago za les -in železo, svedre, -pilo, iz¬
vijač, kakšen dan časa in dve spretni roki.
Mere, ki jih podajamo, so -približne, nič hude¬
ga ne bo, če bodo nekateri deli malo večji
ali manjši. Največ natančnosti bo potrebno
pri nastavljanju drsalk, ki morajo biti popolno¬
ma vzporedne.

TIM 4 • 81/82 167

Potrebujemo naslednji material:

1. deska 100 X 60 cm, debeline 2 cm,

2. deska 100 X 20 cm, debeline 2 cm,

3. deska 80 X 20 cm, debeline 2 cm,

4. kos lesa 30 X 15 cm, debeline 5 cm,

5. 2 kosa železa ali nerjavečega jekla 60 X
X 7,5 cm, debeline 0,5 do 1 cm,

6. 2 kosa železa 15 X 12 cm, debeline 0,3 cm,

7. okrogla železna ali jeklena palica dolžine

I m, premer 1 cm,

8. 2 kovinski letvi 80 X 2 cm, debeline 0,3 cm,

9. dve leseni letvi 50 X 1 X 1 cm,

10. lesena deska 130 X 20 cm, debeline 2 cm,

11. 40 vijakov premera 5 mm, razne dolžine do

II cm, z maticami,

12. 20 vijakov za les dolžine 2 cm,

13. guma 100 X 60 cm,

14. barve za les in železo,

15. 4 gumijasta ali plastična tesnila z notra¬
njim premerom 0,5 cm, debeline do 1 cm.

Slika 1. Prva faza sestavljanja desk

Izdelava

Najprej vzamemo leseno desko 100 X 60 cm in
nanjo privijemo desko 120 X 20 cm počez, nato
pa še desko 100 X 20 cm, pravokotno na prvo
(slika 1). Nato damo prek teh dveh desk še
desko 80 X 20 cm, kot kaže slika 2. S svedrom
naredimo luknje za vijake, mesta za vijake nam
kažejo slike 8, 9 in 10, na katerih je narisana
že gotova deska od spodaj, zgoraj in s strani.
Z vijaki delamo zato, da lahko posamezne de¬
le zamenjamo, če se polomijo, pa tudi zato, da
jo lahko čez poletje razstavimo, če nimamo
prostora za hrambo cele. Slika 3 nam kaže
obliko zadnjih dveh drsalk. Vzamemo oba kosa
jekla (št. 5) in ju primerno obžgamo. Sprednjo
konico odpilimo, spodnji rob, ki mora biti zelo
ravno odrezan, pa zbrusimo tako, da ima eno
ostrino (ne kot drsalke!). Zvrtamo še luknjo
za vijak in zaščitimo proti rji. Ročno brušenje

Slika 2. Druga faza sestavljanja

Slika 3. Oblika obeh zadnjih drsalk

168  TIM 4 • 81/82

ostrine je zamudno, zato poskusite najti elek¬
trični brusilnik.

Slika 4 nam kaže nosilec za klino. Naredimo ga
iz železa (št. 6). Zakrivimo ga v obliko črke
U, vanj zvrtamo vse štiri luknje in zaščitimo

Slika 5a. Pogled od spredaj na pritrditev drsalke

Slika 5b in 5c. Pogled od spodaj

proti rji z barvo. Nato klino z vijakom in dve¬
ma gumijastima tesnilkama (št. 15) pritrdimo
v nosilec. Klino privijemo le z enim vijakom
zato, da z nagibanjem sledi majhnim izboklinam
na ledeni ploskvi. Še preden pa pritrdimo klino
v nosilec, le-tega privijemo na desko s tremi

vijaki, še enkrat opozarjam na natančnost pri
tem delu. če klini nista vzporedni, bo ena
(ali obe) drsela po ledu pod nekim kotom in
tako zavirala vožnjo. Pritrditev kažejo slike
5 a, b in c.

Lotimo se še izdelave sprednje drsalke. Ta ne
sme biti ostra, 'ker hi s tako ne mogli zavijati.
Za smerno stabilnost je povsem dovolj, če sta
ostri zadnji drsalki. Sprednjo naredimo iz jekle¬
ne palice, ki jo zakrivimo, kot kaže slika 6. če

400

Slika 6. Oblika sprednje drsalke

jo delamo iz železa, jo bomo lahko z udarci
kladiva na zgornjem delu nekoliko sploščili,
tako da bomo skoznjo laže zvrtali luknje. Nato
jo z vijaki pritrdimo na desko. Tudi to drsalko
seveda prej pobarvamo.

Na vrsti je del, kamor bomo pritrdili jadro.
Kos lesa (št. 4) pritrdimo na desko na zgor¬
njo stran (glej sliki 9 in 10). Vanj zvrtamo dve
ali tri luknje, kot vidimo na sliki 7. Premer

Slika 7. Kos lesa, kamor bomo dali peto zgloba

lukenj pa je odvisen od premera pete naše
jadralne deske (to je del pod zglobom, ki
pride tudi v »vodno« jadralno desko). Nekaj
problema bo z vrtanjem tako velikih lukenj.
Pomagamo si lahko z žagico za luknje, ki jo
pritrdimo na sveder ali pa gremo k mizarju.
Ko smo ta kos lesa pritrdili na desko, pa
zvrtamo luknje še skozi obe deski, tako da so
spodaj odprte.

TIM 4 • 81/82 169

Za večjo trdnost desko povežemo še s preč¬
nima kovinskima letvicama, ki ju prej nekoliko
zakrivimo in zvrtamo vanje luknje za vijake.
Na desko pritrdimo še lesene letvice za oporo
nogam med jadranjem in prekrijemo z gumo.
Posamezne ostre robove in vogale še odbru¬
simo, tako preprečimo manjše nezgode in vse

skupaj prebarvamo najprej s temeljno barvo,
nato pa še s kakšno pisano barvo in deska je
gotova. Na sliki 8 je deska s spodnje strani,
na sliki 9 z zgornje in sliki 10 od strani.

Sedaj nam ostane le še, da počakamo na prvi
led, pa brž prtljažnik na streho avtomobila,
nanj desko, jambor in lok, še jadro in zglob
ter vrvice v avto in pohitimo na jezero. Seveda

Slika 8. Pogled
strani

na sestavljeno desko s spodnje

Priprava za Start

170  TIM 4 « 81/82

so najnujnejše. Zavedati se moramo tudi tega,
da nudi led taki deski mnogo manjši upor kot
pa voda, zato so hitrosti dosti večje. Led je
tudi trši od vode, zato v močnejšem vetru ne
bo odveč čelada, podloge na komolcih in kole¬
nih (kot jih imajo kotalkarji) ipa še blazina
na ... No, to zadnje je bolj šala, opozarjam

tudi ko spustimo jadro, gre deska naprej. Hi¬
trosti, ki so jih dosŽgli na ledu z jadrnicami
na drsalkah, pa so celo okoli 100 kilometrov
na uro! Pa še na tanek led pazite, ker ta de¬
ska ni za po vodi!

Obilo veselja ob pravi meri previdnosti vam
torej želim.

TIM 4 • 81/82 171

Tine Vrhunc

enostopenjska raketa carma

Raketa je enostavna in zato še posebej pni-
menna za začetnike. Pravilno iiin natančno iz¬
delana raketa ima zelo stabilen let in je pri¬
merna za tekmovanja enostopenjskih raket s
padalom. Za izdelavo zadošča osnovno mode¬
larsko orodje.

Potrebni material:

— balsa 1,5 do 2 mm

— liist šeleshamerja

— kos balse ali lipe debele 25 mm

— tanek polivinil!

— pletena elastika in močnejši sukanec

— plastična cevka

Izdelava modela

TRUP

Kos šeleshamerja navijemo ina ravno cev ali
palico s premerom 20mm. Mere kosa so
185 x 75mm. Daljša robova po vrhu ipobrusi-
mo, in sicer .levi rob po zgornji, desnega pa
po spodnji strani, v širino malo več kot cen¬
timeter. Na cevi trup zlepimo tako, da se
pobrušena robova pokrivata. Počakamo, da se
posuši pobrusimo stičišče in trup prelakiramo.

STABILIZATORJI

Naredimo 4 stabilizatorje iz balse 1,5 do 2 mm.
Letnice v balsi naj bodo vzporedne z daljšima
stranicama stabilizatorjev, ker je tako doseže¬
na največja trdnost. Izrezane stabilizatorje pro¬
fitno obrusimo z vseh strani .razen s tiste, ki
pride prilepljena na trup. Obrušene stabiliza¬
torje prelakiramo ter prilepimo na trup pravo¬
kotno. Pazimo, da se vsi štirje stabilizatorji
dotikajo podlage, ko postavimo raketo pokon¬
ci. Ob enega od stabilizatorjev prilepimo vo¬
dilo in točno nad njim še eno. Vodili naj
ne bosta predolgi in naj se prilegata k izstre-
lilni rampi.

glava

Najbolje je, če je narejena iz balse in na struž¬
nici. Drugače jo pazljivo izrezljajte. Če je iz
Upe ali kakega drugega lesa, jo izvotlite. Z
gumico povežite glavo s trupom. Na to gu¬
mico zavežemo padalo, ga posujemo s smuk¬
cem ter pred startom zložimo, zavarujemo s
Papirjem in vato.

Tako pripravljeno padalo potisnemo v trup. Ce¬
lo raketo še enkrat prelakiramo. Ko se posuši,
jo lahko še prebarvamo. Uporabljajte žive bar¬
ve, ker jo boste po pristanku laže našli. Ko
boste vstavljali motor, ne pozabite vstaviti
kosma vate rned motor in padalo.

Želim vam obilo zabave in uspešen polet!

172  TIM 4 • 81/82

elektrotehnika in elektronika

Bogomir Krpan

elektronska
sirena »tobi«

Pri prebiranju nemške revije Funkschau sem
naletel na zanimiv načrt elektronske sirene,
ki me je potem, ko sem jo izdelal, močno
razočarala zaradi svoje psihološke neučinkovi¬
tosti. Vezje sem zato ponovno skonstruiral po
svojih izračunih in rezultat je tu. Kot srce je
uporabljeno CMOS integrirano vezje CD4011,
močnostni ojačevalnik pa tvorita dva NPN tran-
sistorja. Osnovni tonski frekvenci tvorita osci¬
latorja, realizirana z vrati G3, G4 in njunima
časovnima konstantama T1 in T2. Preklopni čas
delovanja oscilatorjev določata stabilna mul-
tivibratorja z vrati Gl, G2. Občutek zavijajo¬
čega tona dosežemo s prehodnim pojavom
praznjenja kondenzatorjev C1 in C5, ki sta ve¬
zana posredno na časovni bazi tonskih osci¬
latorjev.

Če želimo na izhodu poslušati oziroma kon¬
trolirati delovanje tonskih oscilatorjev, mora¬
mo 'le kratko spojiti enega od kondenzatorjev
v AMV (C1, C2), prioriteta delovanja pa je na
zavijajočem tonu. Signal iz sklopa se vodi na
prvi transi štor BC108, ki je v Darlingtonovem
spoju z močnostnim transistorjem 2N3055.
Takšna vezava zagotavlja izredno veliko moč,
zvočnik in transistorji pa so le malo obreme¬
njeni zaradi impulznega delovanja sklopa. Če
je predvideno, da bo sirena delovala dlje časa
neprekinjeno, je potrebno transistor 2N3055
montirati na hladilno rebro površine približno
250 cm 2  in minimalno debelino Al 2 mm. Upo¬
rabimo pa lahko katerokoli hladilno telo, le da
je njegova termična upornost 3,5° C/W.

*  Uo&

B80 C 3500

220V
50 Hz

Poraba celotnega vezja ne presega dveh ampe¬
rov, pri usmerniku ni potrebna stabilizacija na¬
petosti, le elektrolitski kondenzator mora biti
velike kapacitete C = lOOOOpF.

Če želimo razširiti namen uporabe, lahko do¬
dajamo cel niz prožilnih senzorjev kot pogoj¬
nih elementov za vklop.

TIM 4 • 81/82 173

Bogomir Krpan

mikrofonski
predojačevalnik
za dinamični
mikrofon

Pogostokrat želimo snemati dogajanje v celem
prostoru in ne samo v slišnem polju mikro¬
fona. Vendar se teže odločimo za ustrezno va¬
rianto, ker v mikrofonu preprosto ni prostora,
rezanje priključnega kabla in izvedba napajanja
pa nam povzročata glavobole. Tako je v teh
osnovnih pogojih skonstruiran predojačevalnik,
ki se napaja iz ULČAR baterije (za fotoapara¬
te) z napetostjo 5,6 V. Ob primerni izbiri ele¬
mentov; upori 1/8 ali 1/16W ter tantalovih
kondenzatorjev bo ploščica tiskanega vezja
velikosti 5X10  mm kar pravšnja, če imamo
mikrofonsko ohišje iz plastike ali drugih umet¬
nih snovi, ki ne prevajajo el. toka, ga moramo
z notranje strani prevleči s samolepilno alu¬
minijasto folijo, to pa spojiti na maso. Posto¬
pek je izveden zaradi tega, da se izognemo
oscilacijam oz. mikrofoniji. Potenciometer za
regulacijo jakosti ni predviden. Takšno mini¬
aturno vezje z baterijo bo namreč našlo mesto

v vsakem mikrofonu. Vhodna in izhodna impe-
danca ojačevalnika je reda 500 Q, temu ustre¬
zen naj bo tudi mikrofon.

Pa prijetno zabavo!

Ploščica tiskanega vezja

Marjan Zidarič

italijanski

telekomunikacijski

sistem

V okviru XXXII. svetovnega kongresa Interna¬
cionalne astronavtične federacije (IAF) sem si
nedaleč iz Rima ogledal Italijanski telekomuni¬
kacijski sistem Telespazio.

Ustanovljen je bil z vladnim dekretom oktobra
1961. Leta 1965 je dobil center na osnovi po¬
sebnih koncesij od ministrstva za pošto in
telekomunikacije dovoljenje za sodelovanje z

mednarodno telekomunikacijsko satelitsko or¬
ganizacijo INTELSAT (International Telecommu-
nications Satellite Organization). Italija je tako
postala podpisnik operativnega programa o so¬
delovanju.

Družba je k izgradnji telekomunikacijskega si¬
stema prispevala 10 bilijonov in 200 milijonov
lir. Delež pri financiranju imajo trije največji
italijanski porabniki telekomunikacijskih uslug.
To so družbe ŠTET, RAI in Italcable.
Telekomunikacijski sateliti so na svojih ob¬
močjih aktivni prek Telespazia po naslednjem
razporedu:

— NOSILNI PRETVORNIK: prek operativnega
prenosnega sistema INTELSAT opravljajo ko¬
mercialne usluge na področju telekomunika¬
cij (telefon, telex, televizijski prenosi). Te uslu¬
ge posredujejo Italcable, RAI in druge svetovne
organizacije podobnega tipa. V okviru tega
sistema dajejo različne podatke na osnovi raz¬
iskovanj tudi službe za zaščito okolja.

174  TIM 4 • 81/82

V letu 1980 je bilo največje število komercial¬
nih uslug v okviru centra TELESPAZIO, in sicer
1076, kar predstavlja 13% povečanje od pre¬
teklega leta. V preteklem letu so bili udeležen¬
ci v 2342 televizijskih prenosih, kar znaša
1358 ur prenosa programov iz različnih koncev
sveta in pošiljanje domačih programov na tuje.

— DOPOLNILNE DEJAVNOSTI: telemetrija lin
vodenje satelitov v orbiti (INTELSAT, MARISAT,
SiRIO in OTS satelitov).

V letu 1980 so bili zgrajeni trije novi antenski
sistemi, ki so namenjeni telemetriji, vodenju,
kontroli in opazovanju INTELSAT satelitov v
orbitah nad Atlantikom in Indijskim oceanom,
dva antenska sistema pa zagotavljata testira¬
nje gibanja telekomunikacijskih podsistemov v
sklopu INTELSAT satelitov.

— EKSPERIMENTI IN ŠTUDIJE: telekomunikacij¬
ska poskusna satelita SIRIO in OTS. Poskusi
za sprejem podatkov z METEOSAT in TIROS
meteoroloških satelitov. Na teh poskusih de¬
lajo domače in mednarodne organizacije, kot
so CNR, INTELSAT in ESA (Evropska agencija
za vesoljske raziskave).

— SVETOVALNI SERVIS: deluje v korist doma¬
čih in tujih organizacij. Opravlja vse domače
aktivnosti v centru TELESPAZIO in sodeluje z
vesoljskim telekomunikacijskim centrom »Pie-
tro Fanti« v Fucinu, kakor tudi z zemeljsko
postajo Lario.

Center v Fucinu je lociran v pokrajini Avezano
kakih 120km iz Rima. Ta Center vsebuje na¬
slednje:

• tri antenske sisteme za komercialne tele¬
komunikacijske usluge INTELSAT satelitov v
orbiti nad Atlantikom in Indijskim oceanom.
Prek teh satelitov je povezana Italije s šir¬
nim svetom, torej državami v Ameriki, Afriki,
z Bližnjim in Daljnim vzhodom in z Avstrali¬
jo;

• štiri antenske sisteme za telemetrijo in sli¬
kovne prenose INTELSAT satelitov, ki so
nameščeni nad Atlantikom in Indijskim ocea¬
nom;

• ena antena služi za telemetrijo in servisne
usluge MARISAT satelitov. Ti sateliti zago¬
tavljajo zvezo z morskimi plovili in s tem
usmerjajo in opozarjajo morski promet (smer
plovbe, neurje, čeri itd.);

• en antenski sklop je namenjen za telekomu-
kacijske in propagandne poskuse z italijan¬
skim satelitom SIRIO;

TIM 4 • 81/82 175

• dve anteni sta namenjeni za različne tele¬
metrične prenose podatkov prek SIRIO sa¬
telitov in za prenos ukazov na različna ve¬
soljska plovila. Tu gre za sodelovanje z ESA
in NASA. Satelit SIRIO služi tudi za vzdrže¬
vanje funkcij v orbiti s pomočjo operativnega
kontrolnega centra Fucino. Kontrolni center
je opremljen z računalnikom, ki usmerja po¬
datke na satelite in jih tudi sprejema in
analizira;

• dve anteni sta namenjeni za telekomunikacij¬
ske in propagandne poskuse in telemetrijo
evropskih satelitov OTS;

• en antenski sistem skrbi za sprejem podat¬
kov s satelita LANDSAT o zemeljskih rudnih
bogastvih. Satelitu daje ustrezne popravke
in spreminja podatke za pridobitev ustreznih
informacij. Vse naloge upravljajo z zemelj¬
ske postaje s pomočjo računalnika. Center
Fucino je na osnovi pogodbe z evropsko ve¬
soljsko agencijo del evropskega omrežja
(EARTHNET), ki služi tudi za spremljanje
vesoljskih poletov in delovanje evropskih
satelitov.

LARIO zemeljski center je lociran v pokrajini
Como pri mestu Piao di Spagna. Sestavljajo
ga naslednje antene:

• ena antena za komercialne telekomunikacij¬
ske usluge INTELSAT satelitov,

• ena antena za telekomunikacijske in propa¬
gandne poskuse satelitov tipa SIRIO.

Pri telekomunikacijskih satelitih gre za geo¬
stacionarne satelite. To pomeni, da se ti sate¬
liti na določeni krožnici v orbiti gibljejo v
zaželeni smeri z isto hitrostjo, kot se okoli
svoje osi vrti naš planet. S tem je dosežen
cilj, da je vedno vzpostavljena zveza med
sateliti, ki so na različnih kancih našega pla¬
neta. S tem je dana neposredna možnost za
direktne satelitske prenose s kateregakoli kon¬

ca sveta. Strokovnjaki telekomunikacijskega
centra v Fucinu so nam povedali drobno zani¬
mivost, da potrebujejo ti sateliti nenehne ko¬
rekcije zaradi različnih vplivov nanje. Smer
spreminjajo zaradi nihanj, nenehnega prodora
sončnega vetra, ultraviolence, večjih izbruhov
sončnih peg, kar prinaša večje temperature, ki
širijo zemeljsko atmosfero. Vse to pa vpliva
na hitrost satelitov. Prek zemeljske postaje ne¬
nehno korigirajo smer in hitrost teh satelitov.

JUGOSLOVANSKE TELEKOMUNIKACIJE

Tudi v Jugoslaviji imamo za svoje potrebe
telekomunikacijski center v Ivanjici — mali
vasici v jugozahodni Srbiji, ki je bil odprt leta
1974. Ta kraj so določile ugodne razmere in
zemljepisni položaj. To je naša pomembna
točka za vzdrževanje televizijskih, telefonskih,
in telegrafskih zvez med Jugoslavijo in števil¬
nimi drugimi deželami. Najimpozantnejši objekt
je nedvomno velika antena, težka 260 ton s pre¬
merom 32 m. Antena je obrnjena proti viši¬
nam, kjer je nad Atlantikom natanko nad ekva¬
torjem lociran telekomunikacijski satelit kar
36.000 km visoko. Prek Ivanjice posredujemo
vse zveze med Evropo in Ameriko, hkrati lahko
vzpostavi 50 telefonskih razgovorov z ZDA,
Kanado, Veliko Britanijo in Irakom. To so stalne
zveze, možne pa so tudi posebne zveze z drža¬
vami v Južni Ameriki, Afriki in na Bližnjem
vzhodu. Brek Ivanjice lahko torej iz Jugoslavije
telefoniramo z okoli 20 državami po svetu, prek
satelita pa je možen tudi telegramski promet.
Potem so tu seveda tudi televizijski prenosi.
Pravočasna informacija je nedvomno postala
osnovno gonilo gospodarskega življenja v raz¬
vitem svetu. Informacija sama postaja odločilni
dejavnik gospodarskega razvoja in brez nje si
prihodnosti sploh ne moremo več zamišljati.

omarica za
drobnjarije

Modelarji, radioamaterji in dekleta-šivilje po¬
trebujejo pri svojem delu mnogo drobnih stva¬
ri. Če so vse drobnjarije pregledno zložene,

je delo mnogo lažje, ker ni zamudnega iskanja
kakšne stvari, ki smo jo imeli, pa smo jo ne¬
kam pospravili. Ker vsak nima svojega kotič¬
ka, kjer bi imel drobnjarije zložene na policah
in v škatlicah, vam predstavljamo načrt za
enostavno omarico. Stroškov bo le toliko, ko¬
likor boste dali za poceni material. Za škatlice
v omarici boste že dobili kakšno idejo, saj je
mnogo živil in drugih stvari pakirano v primer¬
nih škatlah.

Omarica je sestavljena tako, da lahko stoji v
vsakem prostoru v stanovanju, celo v dnevni
sobi. če jo boste izdelali skrbno, površino pa

176  TIM 4 • 81/82

prilagodili opremi v stanovanju, bo delovala
celo kot okrasni predmet. Uporabite jo pred¬
vsem za shranjevanje drobnih predmetov —
žebljev, vijakov, netov in drugih modelarskih
delov, drobnih elektrodelov — uporov, transis-
torjev itd. ali šivalnih potrebščin, gumbov,
bucik in podobnega.

Najprej si priskrbite potrebni material: vezano
ploščo debeline 6 mm dimenzij 50 X 24 cm,
vezano ploščo debeline 4 mm 95 X 24 cm, ve¬
zano ploščo debeline 2 mm dimenzij 1,5 x
X 24 cm, modelarsko letev 2x5 mm, košček
pločevine, emajlirano žico, lužilo primerne bar¬
ve, brezbarvni nitro lak, lepilo in škatlice.

Od orodja potrebujete žago z ostrimi zobci,
da ne bo cefrala roba vezane plošče. Zobci
naj bodo majhni. Potrebujete še klešče, kladivo,
predvsem pa dober kotomer, da boste lahko
vse dele odrezali natančno pravokotno.

Na začetku si narišite vse dele po načrtu na
vezano ploščo. Pazljivo jih izžagajte, obrusite
s steklenim papirjem in še enkrat preverite s
kotomerom. Pametno je, če enake dele kon¬
trolirate naenkrat.

Gornji sprednji vogal stranice obrežite za gor¬
njo robno letev v dolžini 20 mm. V sprednjem
robu stranice prav tako napravite zarezo za
spodnjo robno letev v višini sprednje plošče
(del 5). Na notranji strani stranice namestite
odrezane kose modelarske letvice po dimenzi¬
jah na sliki. Na te letve boste namestili police.
Na sliki narejene omarice vidite tudi letvice na
gornji strani polic, to so vodila za škatlice. Pri
lepljenju letvic pazite, da bodo postavljene
enakomerno. Od zadnje stene naj bodo odmak¬
njene 4 mm. Sedaj naredite še robne letvice,
iz pločevine 0,5 mm izrežite daljši trak širine

4 mm. Razrežite ga na 25 mm dolge koščke in
jih obrusite z drobno pilo. Potrebujete 8 plo¬
čevinastih koščkov.

Sedaj položite po dva koščka skupaj in iz¬
vrtajte odprtino za net 3 mm od konca. Odprti¬
ne za žeblje izvrtajte posebej. Ne smejo se
prekrivati, da se ne bi žeblji v tečaju križali.
Med trakove vložite podložko in zatolčite net
tako, da se bo tečaj svobodno obračal.

Iz žice debeline 2 mm po risbi ukrivite kljuko,
iz pločevine pa izdelajte zavoro. Zapah name¬
stite na spodnjo notranjo stran drugih vrat.
Zadostuje košček vezane pločevine 15 X 25 mm
in košček žice, ukrivljen v obliki črke L. Preden
začnete kovane dele nameščati na vrata, izbe¬
rite zunanjo lepšo stran vrat. Izdelajte žlebove
za tečaje. Tečaja na gornji rob vrat namestite
tako, da bosta segala 6 mm čez rob vrat. Ena¬
ko pritrdite tudi tečaja spodaj. Zatem pritrdite
k spodnji strani levih vrat košček vezane plo¬
šče in vanj izvrtajte luknjo za zapah.

Na desna vrata prilepite k sredinskemu robu
z zunanje strani prekrivno letvico (del 7). Let¬
vica sega 7 mm čez sredinski rob in 4 mm čez
spodnji rob vrat. V sredino letve, tako da boste
vrtali tudi skozi vrata, naredite odprtino pre¬
mera 2 mm za kljuko. Na kljuko namestite pod¬
ložko, jo pritisnite skozi odprtino v vratih in
z druge strani namestite zavoro. Z nekaj kaplji¬
cami cina jo lahko tudi spojite z žico.

Sedaj nalepite vodila na gornjo ploskev polic
(del 8) ter dna (del 4). Vodila iz letvic 2 X
X 5 mm lepite seveda samo v primeru, če že
veste, v kakšne škatlice boste dali material.
Morda boste našli tako široke škatle, da vodil
sploh ne boste potrebovali. Na vrsti je še
montaža vseh glavnih delov. K stranici prilepi-

Kosovnica

TIM 4 • 81/82 177

KLJUKA

105

±

te in nato še s pomočjo žebljičkov ojačite naj¬
prej dno, nato pa še police. Prilepite in zabij¬
te še drugo stranico in namestite zadnjo stran.
V sprednjo ploščo (del 5) izpilite žlebove za
tečaja. Spodnjo ploščico tečaja z žeblji pribijte
v ta žleb. Vrata s ploščico pritrdite na oma¬
rico. Pazite, da se bodo dobro prilegala in da
bo špranja med vrati in stranico kar se da
ozka. Zgoraj pritrdite pokrov (del 3). Če ste
vse dele natančno izdelali in pravokotno iz-
žagali, mora potekati sestavljanje brez težav.
Izdelati morate še ročaje za škatlice. Na vsako
pritrdite ročaj iz žice, ki jo upognete v obliko,
ki jo vidite na sliki. Da bi bili vsi ročaji enaki,
je najbolje, da upogibate žico okoli kvadra di¬
menzij 25 X 30 mm. škatlice navrtajte v raz¬
dalji 25 mm, v odprtine namestite ročaje in jih
z notranje strani s kleščami zavihajte (glej
sliko).

Zunanja obdelava omarice je odvisna od vaših
želja, okusa in sposobnosti. Izgled naj bi od¬
govarjal mestu, kjer nameravate postaviti oma¬
rico. Tako lahko vezano ploščo lužite s tem¬
no ali svetlo barvo ali pa jo ustrezno prebar¬
vate. Lahko jo tudi prelepite, vendar to ni
vedno najlepše. Poskusite narediti vrata ne¬
koliko svetlejša od stranic, prekrivne letve in
prednje plošče. Omarica bo tako izrazitejša.

178  TIM 4 • 81/82

Matjaž Zupan

novice iz sveta
malih železnic

Vsem maketarjem se moram najprej opravičiti,
ker se že doigo nisem nič oglasil in jim tudi
na redka pisma nisem kaj dosti odgovarjal.
Razlogov je več, pomanjkanje časa, majhno za¬
nimanje za to zvrst in še kaj. Pa še večinoma
sprašujete za stvari, ki so bile že objavljene v
Timu.

Kmalu bo novo leto in čas za darila. Najlepše
darilo za maketarja bo vsekakor kakšen pred¬
met za maketo. Žal je pri nas izbira še vedno
zelo borna, čeprav bi lahko naši izdelovalci z
malo domišljije in spretnosti lahko naredili
marsikaj lepega. Eden od predlogov so vseka¬
kor hišice, ki bi jih izdelovali iz nekaj različ¬
nih elementov, ki bi jih sestavljali v razne ob¬
like, kot gradbeniki zidajo montažne hiše. Ta¬
ko bi iz malega števila delov (različnih seve¬
da) lahko naredili ogromno različnih hiš.

Pa si oglejmo, kaj nam nudi Mehanotehnika v
svoji trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. Več¬
ja naročila lahko naročite tudi po pošti s po¬
vzetjem, priložite pa seveda natančen kosovni
seznam.

Začnimo pri transformatorjih, zopet so na zalo¬
gi taki z regulatorjem napetosti (s tem uravna¬
vamo hitrost lokomotive) po 774,70 din. Imajo

en izhod istosmerne napetosti od 0 do 12 V
za lokomotive in izhod izmenične napetosti
15 V za kretnice, lučke, signale in podobne
stvari. Ko smo že pri električni napeljavi, ome¬
nimo še tipkala za kretnice, ki so sive barve,
in stikala za lučke, izključene odseke im po¬
dobno, ki so rdeča. Vsa so dvojna in po 42,55
din. Zraven spadajo še priključni kabli, ki jih
sestavljata dve žički z bananama in priključ¬
koma na tire po 19,20 din.

Tirnega materiala — govorim o materialu za
HO sistem — imajo kar precej, ravne im krive
tire od 50 do 200 milimetrov dolžine po 20
do 30 din kos, ročne kretnice po 175,30 din
kos in elektromagnetne skupaj s tipkalom po
225,55 din kos.

Na zalogi imajo tudi mehanske zapornice, ki
se zaprejo, ko nanje zapelje vlak, po 256,50
din in 20 centimetrov dolge mostove po 50,40
din.

Končno so tu še lokomotive. iNajcenejše so
dieseiske, imajo kakih 10 različnih, vse pa so
po 436,95 din. Parne so po 625,15 din manjše
im 719,25 din večje. Če pa hočemo take, ki se
jim med vožnjo iz dimnika kadi, so po 761,80
in 836,55 din.

Tudi izbira vagonov je kar pestra. Vsi imajo
enotno ceno 107,65 din. Imajo pa potniške, ki
jim rečemo pulmani, in tovorne — hladilnik,
cisterno, za živino, za razsut tovor im še druge.
Večina maketarjev, ki delajo maketo z ele¬
menti domače tovarne, bo torej našla nekaj
zase, žal pa morajo bolj zahtevni še vedno na
nakupe v tujino, kar pa nikakor ni poceni.

foto, kino in TV tehnika

Miloš Macarol

laserska slikovna plošča

Na evropskem tržišču so se končno pojavile
prve aparature za reprodukcijo slikovnih plošč
z laserskim otipavanjem. Razvili so jih v raz¬
vojnih laboratorijih holandskega Philipsa. Re¬
produkcijske naprave imajo moderno oblikova¬
no ohišje v črni in srebrnosivi barvi. Vse
funkcije je mogoče vključevati s tipkami, ki so
razporejene vzdolž ozke manipulativne letvice
na sprednji strani ohišja. Pogonsko stanje na¬
kazujejo svetlobne diode nad tipkami. Vsaka
reprodukcijska naprava ima tudi napravo za
daljinsko krmiljenje.

Ko odpremo gornji pokrov, se avtomatično
izključita pogon in laser. Brž ko vložimo sli¬
kovno ploščo in zapremo pokrov, se plošča
avtomatično postavi na pravo mesto in vse je
nared za reprodukcijo. Svetlobno ploščo oti¬
pava s spodnje strani laserski žarek, ki se s
pomočjo elektronskega krmiljenja docela ne¬
opazno giblje od sredine navzven. Mehanizem
za precizno vrtenje slikovne plošče poganja
elektromotor na istosmerni tok, čigar rotor ni¬
ma nobenih železnih delov, šasija reproduk¬
cijske naprave je opremljena z moduli, ki

TIM 4 • 81/82 179

znatno olajšajo in poenostavijo servisiranje.
Zvokovni del te reprodukcijske naprave je dvo-
kanalni, a na reprodukcijski ojačevalec je mo¬
goče priključiti enega ali oba kanala. Demo-
dulirani avdio signali so dostopni na zadnji
strani ohišja in jih je mogoče povezati tudi
s stereo napravami. Atraktivna prednost laser¬
skih slikovnih plošč je, da so prilagojene HI-FI
kakovosti in je zato možno oba tonska kanala
izkoristiti tudi za stereofonsko reprodukcijo.

Slika 1.

A  = laser
B = delilec žarka
C = vmesna leča
D = detektor (fotodloda)

F = cilindrična leča
F = odbojno zrcalo
G = odbojno zrcalo
H  = VVollaston prizma
J ~ plošča 1/4 lambda
K ~ radialno vrtljivo zrcalo
L = tangencialno vrtljivo zrcalo
W = objektiv

N  = laserska slikovna plošča

Philipsova LV slikovna plošča (Laser Vision)
je na zunaj zelo podobna long play gramofon¬
skim ploščam. Razlika je le v tem, da so sli¬
kovne plošče izdelane iz prosojne plastike de¬
beline 2,7 mm, in sicer v dveh standardiziranih
premerih — 20 in 30 cm. Razloček je tudi v
zrcalni površini z visokim bleskom, ki ga daje
gornja svetleča obloga. Za kasnejši čas je
predvidena tudi proizvodnja tanjših in upog¬
ljivih plošč. Ker se zapis nahaja pod povr¬

šinsko oblogo, je plošča docela zavarovana
pred zunanjimi vplivi. Zato so LV slikovne plo¬
šče izredno odporne za rokovanje in nepri¬
merno manj občutljive za površinsko umazanijo
kot gramofonske plošče. Njihova največja pred¬
nost pa je, da pri reprodukciji ni nobenih
mehanskih dotikov in poškodb, saj tonskih in
svetlobnih zapisov ne otipava več kovinska
igla, pač pa le tanek laserski žarek.

Vse informacije za slikovno in zvočno repro¬
dukcijo so v kodirani obliki vnešene v spiralno

180  TIM 4 • 81/82

sled, ki se začne ob sredini in konča na robu
slikovne plošče. Informacijsko sled sestavlja
zaporedje mikroskopsko majhnih vdolbinic, od
katerih je vsaka 0,4 mikrona široka in 0,1 mi¬
krona globoka. Razmak in dolžina vdolbinic se
menjata glede na vsebino informacije. Ker
tečejo spiralne sledi tesno druga ob drugi
(razmak njihovih sredin znaša le 1,6 mikrona),
odpade na vsak milimeter te goste spirale
okrog 600 sledi. Skupna dolžina vseh navojev
spiralne sledi na 30-centimetrski slikovni plo¬
šči znaša 34 km.

Pri LV slikovnih ploščah sta v rabi dve različni
izvedbi, ki jih označujejo s kraticami CAV in

CLV.

CAV pomeni »Constant Angular Velocity«, kar
pomeni, da se informacije otipavajo pri kon¬
stantni kotni hitrosti ali drugače povedano,
slikovna plošča se pri tem vrti s konstantnim

številom obratov. Pri PAL oz. SECAM sistemu
je to 1500 obratov na minuto ali 25 obratov
na sekundo. Ta standardna izvedba LV slikov¬
ne plošče ima maksimalno zmogljivost 36 mi¬
nut na eni strani, a poleg normalne reproduk¬
cije omogoča tudi dodatne funkcije, kot npr.:
predvajanje mirne slike, upočasnjeno repro¬
dukcijo posamičnih slik, vzvratno reprodukcijo
in hiter tek z vidljivo sliko.

CLV pomeni »Constant Linear Ve!ocity«, kar
pomeni, da se informacije otipavajo pri linear¬
ni, to je pri isti stvarni hitrosti. V tem pri¬
meru slikovna plošča med vrtenjem stalno
spreminja število vrtljajev. Pri najmanjšem
polmeru spiralne sledi se začne vrteti s 1500
vrtljaji na minuto, a pri največjem polmeru
spiralne sledi konča s 500 vrtljaji na minuto.
Ta postopek omogoča povečanje števila infor¬
macij, s tem se poveča tudi zmogljivost sli-

Slika 2. Reprodukcijska naprava za LV slikovne plo¬
šče

TIM 4 • 81/82 181

kovne plošče na 60 minut. Pri tej long play
izvedbi LV slikovnih plošč je možna le nor¬
malna reprodukcija zapisa.

Prednosti optičnega principa otipavanja

Največja prednost optičnega sistema LV sli¬
kovnih plošč je v otipavanju informacij brez
mehanskega dotika. S tem je izključena vsaka
okvara plošč, a vse informacije so zaščitene
tudi pred prahom, prstnimi odtisi in nesnago.
Otipavanje informacij opravlja sila tanek laser¬
ski žarek s posebnim sistemom zrcal, z objek¬
tivom in vmesnimi lečami. Za svetlobni izvor
v rdečem barvnem področju so izdelali pose¬
ben helij-neonski laser z valovno dolžino 632,8
mikrona, čigar izhodna moč je približno 1 mi-
livat. Objektiv ima zelo veliko svetlobnost,
zato pa zelo majhno globinsko ostrino, vsega
2 mikrona. Da ne bi med vrtenjem plošče na

svetlobno konico vplivale kake motnje, so kon¬
struktorji izpeljali izredno precizno krmiljenje
optičnega sistema. Sam objektiv je vgrajen v
sistem nihajnih tuljav, ki delujejo na elektro-
dinamičnem principu. To omogoča precizno
vertikalno gibanje objektiva v odvisnosti od
polaritete in amplitude krmilnega toka, ki teče
skozi tuljave.

Pri normalni reprodukciji potuje optični sistem
v radialni smeri, tj. od znotraj navzven. Pri
vsakem vrtljaju slikovne plošče se premakne
za 1,6 mikrona, kolikor znaša osni razmak med
posameznimi spiralnimi sledmi. Optični sistem
se premika s hitrostjo 2,5 mm na minuto. Svet¬
lobna konica se točno drži sledi s horizontalno
toleranco 0,1 mikrona. Transportne sani poga¬
nja prav tako elektromotor na enosmerni tok,
medtem ko število vrtljajev regulira poseben
servomehanizem, ki izvaja tudi korekture. Da
bi se izognili motnjam, ki bi jih povzročil mo-

Slika 3. Optični sistem z laserskim izvorom in s
pomičnimi sanmi

182  TIM 4 • 81/82

rebitni neenakomerni ali ekscentrični tek plo¬
šče oziroma spiralnih sledi, je v optični si¬
stem vgrajeno tudi dodatno vrtljivo zrcalo, ki
radialno premika svetlobno konico. Temu je
dodano tudi tangencialno vrtljivo zrcalo. Obe
zrcali imata pomembno vlogo pri drugih
funkcijah, kot je npr. reprodukcija mirne slike,
reprodukcija v upočasnjenem teku, reproduk¬
cija posamičnih slik ipd. Priložena shema dokaj
nazorno prikazuje optični sistem otipavanja oz.
kako potuje žarek od laserskega izvora prek
optičnega sistema do plošče, kjer otipava in¬
formacije zvočnega in slikovnega zapisa ter
se vrača nazaj do detektorske stopnje.

LV slikovne plošče imajo veliko prednost pred
TED slikovnimi ploščami, ki sta jih razvili to¬
varni Telefunken in DECCA, pri katerih pa je
otipavanje zapisa še mehansko in zato dokaj
problematično. Z uvajanjem optičnega sistema
z laserskim izvorom je storjen velik korak na¬
prej, sama izvedba in preciznost delovanja te¬
ga sistema pa predstavljata prav gotovo vrhun¬
ski dosežek na področju sodobne video tehni¬
ke.

Za razliko od kasetnih magnetoskopov, ki omo¬
gočajo poleg reprodukcije tudi zapis poljubnih
TV programov s pomočjo antene ali lastne TV
kamere, aparature za slikovne plošče omogo¬
čajo samo reprodukcijo že fabriciranih progra¬
mov. To niti ni pomanjkljivost, ampak kvečje¬
mu prednost, kajti proizvodnja slikovnih plošč
s programi vred je veliko cenejša kot proiz¬
vodnja samih video kaset, medtem ko je raz¬
množevanje programov pri video kasetah
izredno zamudno pa tudi drago. Slikovne plo¬
šče imajo potemtakem kar precejšnjo perspek¬
tivo za široko potrošnjo, zlasti na velikih jezi¬
kovnih področjih, kjer visoka naklada še do¬
datno vpliva na njihovo pocenitev. To potrjuje¬
jo tudi izkušnje v ZDA, kjer so tri leta pred
Evropo razvili proizvodnjo Philipsovih slikov¬

nih plošč. Najnovejše vesti kažejo, da se je
povpraševanje po teh reprodukcijskih napravah
izredno povečalo šele z razmahom program¬
ske produkcije. Samo v letošnjem letu bodo
na tamošnjem tržišču prodali okrog 100.000
reprodukcijskih naprav. S ponudbo edukativnih
programov se je v ZDA naglo povečal interes
za uporabo teh naprav na področju izobraže¬
vanja. Tako je npr. samo korporacija General
Motors za izobraževanje svojih delavcev naba¬
vila kar 6000 reprodukcijskih naprav. V Evropi
so slikovne plošče šele v povoju, toda pripra¬
ve so že v polnem teku. V Angliji so že izdali
prvi katalog programske produkcije, ki obsega
140 naslovov oz. tem. V Blackburneu so že
zgradili novo tovarno, ki bo v kratkem začela
s serijsko proizvodnjo slikovnih plošč, med¬
tem ko je Philips zagotovil proizvodnjo repro¬
dukcijskih naprav z izgradnjo nove tovarne v
Belgiji. Na zahodnonemškem tržišču je po¬
vpraševanje po teh napravah še sorazmerno
majhno, ker nekoliko kasnijo s produkcijo sli¬
kovnih plošč, toda z novo tovarno slikovnih
plošč, ki jo gradi medijski koncern Bertels-
mann, se bo situacija na tržišču naglo začela
spreminjati. Že drugo leto računajo s prodajo
30.000 do 50.000 reprodukcijskih naprav, med¬
tem ko v naslednjih letih predvidevajo že po¬
rast prodaje na 100.000 in celo 200.000 naprav
letno. Temu naj bi predvsem pripomogla do¬
datna produkcija slikovnih plošč pri munchen-
ski družbi BAVARIA, ki bo stekla v letu 1983.
Strokovnjaki računajo, da bo še večji uspeh
slikovnih plošč dosežen, ko bodo reprodukcij¬
ske naprave omogočale tudi numerično iskanje
posamičnih slik in bo tako ena sama slikovna
plošča lahko postala najbogatejši arhiv slikov¬
nega gradiva. Tako bodo slikovne plošče na
področju izobraževanja pomembno dopolnilo k
obstoječim kasetnim magnetoskopom, ki ima¬
jo glede na druge funkcije še zmerom bistveno
prednost.

tehnika in proizvodnja __

Samo Kuščer

računalniška obdelava fotografij

Gotovo je že marsikdo med vami videl barvno deti vse barve čisto pomešane in prav nič
fotografijo planetov Jupitra ali Saturna ali fo- naravne. To sta le dva bolj običajna primera
tografijo dela zemeljskega površja, kjer so vi- računalniške obdelave fotografij. Pri prvem je

TIM 4 • 81/82 183

eden od razlogov za računalniško obdelavo ta,
da so barve, ki bi jih na Jupitru in Saturnu
videli s prostim očesom, precej šibke in bolj
ali manj enake po vsej površini planeta. To bi
bilo nezanimivo in računalnik barve, ki so si¬
cer prisotne, ojača. Torej gre za nekakšno
goljufijo, ki pa niti ni nevem kako huda. Hujša
je goljufija pri obarvanju nekaterih fotografij
oddaljenih galaksij in drugih nebesnih objek¬
tov. Pri teh večkrat naredijo fotografije s svet¬
lobami, ki jih človeško oko sploh ne zazna —
na primer z radijskim valovanjem (radijsko va¬
lovanje prav tako kot vidna svetloba sodi v
širšo družino elektromagnetnega valovanja).
Računalnik potem na fotografiji priredi vsake¬
mu območju radijskega valovanja svojo barvo
in napravi vidno sliko. To se sliši kot že kar
popolna goljufija, vendar moramo upoštevati,
da predstavlja tudi vsaka vidna spektralna bar¬
va le neko območje v elektromagnetnem va¬
lovanju.

Računalniška obdelava fotografij pa je sposob¬
na še vse kaj več od lažnega obarvanja. Ra¬
čunalnik zna na primer popraviti fotografijo,
ki je bila premalo ali preveč osvetljena, ne¬
ostro fotografijo in celo zmazano fotografijo,
ki je nastala pri sunkovitem premiku kamere.
Pri vsaki računalniški obdelavi moramo naj¬
prej upoštevati, da deluje računalnik digitalno
— razume le številke. To pa pomeni, da lahko
sestavi fotografijo le iz posameznih, med se¬
boj ostro ločenih pik. Nasprotno je fotografija,
ki jo napravimo s fotografskim aparatom, zvez¬
na — črni toni lepo počasi prehajajo v sive,
bele. šele pri zelo podrobnem ogledu vidimo,
da ima tudi taka fotografija zrnato strukturo.
Če hočemo, da računalnik popravi ali kako
drugače obdela fotografijo, jo mora seveda
najprej »prebrati«, jo spraviti v svoj spomin.
Ker deluje računalnik digitalno, mora prebrati
sliko točko za točko. To je podobno kot pri
televiziji, le da je pri televiziji slika razbita
samo na vodoravne črte, v vsaki črti posebej
pa je svetlost še vedno zvezna. Pri računalni¬
ški obdelavi je treba tudi črte razbiti na pike.
V uporabi je več postopkov, ki to dosežejo.
Ena od naprav, ki preuči zaželeno sliko, se
imenuje mikrodensitometer. Ta naprava pošlje
na sliko droben snop žarkov, če snop naleti
na svetlejši del slike, se odbije več žarkov, če
Pa pade na temnejši del, se jih odbije manj.
Odbite žarke ujame foto pomnoževalka. Ta pre¬
tvori svetlobni signal v električnega in ga
Posreduje računalniku. Svetlobni snop se pre-

Prvotna fotografija (zgoraj) in lasersko popravljen
posnetek (spodaj)

makne do naslednje točke in ponovi postopek.
Tako računalnik sčasoma sprejme celotno sliko
v obliki digitalnega (številčnega) zapisa, še
boljše so polprevodniške naprave, pri katerih
so občutljivi elementi razporejeni v gosto pra¬
vokotno mrežo, ki lahko prebere celo sliko
naenkrat.

Slika je sedaj razstavljena na posamezne pike,
vendar pri vsaki posamezni piki svetlost še
vedno zavzema lahko katerokoli vrednost. To
pa za računalniško obdelavo ni primerno. Zato
gredo vsi podatki skozi dodaten analizator, ki
posameznim območjem svetlosti določi svoje |
vrednosti in s tem v bistvu določi, iz koliko
sivih odtenkov bo sestavljena končna slika.

184  TIM 4 • 81/82

Sedaj prvotna slika ni nič drugega kot zapo¬
redje številk, s katerimi lahko računalnik dela.
Kaj bo z njimi napravil, je odvisno od progra¬
ma. Najpreprosteje, kar lahko naredi, je, da
obravnava vsako točko zase, ne glede na nje¬
no okolje. Tako lahko na primer doda ali od¬
vzame neko stalno vrednost osvetljenosti vsa¬
ki piki. S tem lahko popravijo fotografijo, ki je
bila premalo ali preveč osvetljena.

Bolj zahtevna je obdelava, ki upošteva celotno
sliko. Tako je na primer s fotografijami, ki
niso ostre ali so premaknjene. Programer, ki
ukazuje računalniku, mora seveda vsaj do neke
mere vedeti, zaradi kakšnih napak je nastala
popačena slika. Zadnje čase se trudijo narediti
programe, ki bi sliko le pogledali in bi kar
sami ugotovili, kako naj jo tudi popravijo.

iz tehničnega muzeja

Samo Kuščer

raketa

Kot pri marsikaterem odkritju tudi pri raketi
ni povsem jasno, kdaj se je najprej pojavila.
Bolj ali manj pa je verjetno, da so prvi upo¬
rabljali rakete stari Kitajci, ki so bili znani po
prirejanju pisanih ognjemetov, žal je tako kot
velik del človekovih iznajdb tudi raketa postala
priljubljeno orožje in je to ostala še do danes.

V zgodovinskih zapisih je zabeleženo, da so
Kitajci leta 1232 mongolske napadalce odvrnili
s »puščicami letečega ognja« in ker ni nobene
omembe lokov ali česa podobnega, predvideva¬
jo, da je šlo za zgodnje rakete.

Približno v istem času so se rakete pojavile
tudi v Evropi. Podrobnih opisov konstrukcije
teh raket ni, najverjetneje pa so bile sila pre¬
proste. Cevasto ohišje je bilo bržkone iz tesno
navitega papirja, premazanega s šelakom. Go¬
rivo je bilo v glavnem smodnik — mešanica
drobno mletega oglja, solitra in žvepla.

V naslednjih stoletjih so rakete doživele raz¬
novrstne spremembe in izboljšave. Domiselni
izumitelji so prišli do vseh mogočih idej o
uporabi raket — na primer o avtu na raketni
pogon, o raketah s padali in podobno, vendar
ni znano, koliko teh idej je bilo uresničenih
in koliko jih je ostalo le na papirju. V sedem¬
najstem stoletju so bile rakete že veliko večje
in so zmogle veliko več. Leta 1668 je nemški
polkovnik izdelal 60 kg težko raketo iz lesa,
zavitega v z lepilom premočeno platno. Njena
zaloga smodnika je tehtala 7 kg. Prve rakete
s kovinskim ohišjem so začeli izdelovati indij¬
ski princi proti koncu osemnajstega stoletja
in so jih uspešno uporabljali v bojih z Angleži.

Prvo raketo na tekoče gorivo (tekoči kisik in
bencin) je leta 1926 izstrelil Američan God-
dard. V naslednjih dveh desetletjih je bil raz¬
voj raketne tehnologije bliskovit. Največji do¬
sežek je bil žal spet povsem vojaške narave
— slovita nemška raketa V-2, namenjena uni¬
čenju Anglije, česar pa ni nikoli izpeljala.

Kmalu po drugi svetovni vojni so za rakete
končno le našli še eno mirno uporabo poleg
lepih ognjemetnih predstav, človek je prav
z raketami začel prodirati v vesolje. Z njimi je
obletel Zemljo, poletel na Mesec in poslal nič-
koliko sond v globine Osončja in dlje. Prodira¬
nje v vesolje zaenkrat ni mogoče na noben
drug način kot s pomočjo močnih raket.

VJerner von Braun s sodelavcema

drobnjarije

TIM 4 • 81/82 185

Matjaž Pavlovec

sestavljanka

V zadnjem času so tudi k nam
prodrle različne sestavljanke.
Navadno so to barvne slike na
debelejšem kartonu, ki so raz¬
rezane na majhne dele. Ko te
sestavimo, dobimo določeno sli¬
ko. Enostavnejše sestavljanke
pa so narejene iz lesa. Te imajo
oblike različnih živali ali drugih
predmetov. Tudi te so razrezane
na manjše kose, ki jih sestavi¬
mo v želeno obliko.

Pujska, ki je narisan na sliki,
naredimo iz tanke deščice
(1 cm). Lahko ga naredimo tudi
iz vezane plošče, vendar je
lepši iz deščice in celo lažje
ga je narediti. Sliko najprej po¬
večamo in jo s pomočjo papirja
prenesemo na les. Nato pujska
izrežemo in ga razžagamo po
krivuljah. Te so lahko tudi dru¬
gačne in številnejše kot na sliki,
da bo sestavljanje pujska težje
in zanimivejše. Oko naredimo
tako, da v les rahlo zavrtamo
s svedrom debeline 6—7 mm.
Vsak del posebej dobro prebru-
simo z brusnim papirjem in ga
prelakiramo z brezbarvnim 'la¬
kom. Tako ostane vidna struktu¬
ra lesa. Tak pujsek je lepši.
Pujsku naredimo še zvit rep.
Zanj na označenem mestu od
strani izvrtamo luknjico, vanjo
pa z belim lepilom za les (Ju-
binol) vlepimo konček vrvice.
Zvijemo jo v krog in jo z lepi¬
lom premažemo. Ko se lepilo
posuši postane prozorno, vrvica
pa trajno obdrži obliko.

Matjaž Pavlovec

lutka

Izdelavo lutke priporočamo pred¬
vsem tistim, ki ne znajo dobro
šivati, saj je zelo enostavna in
je pripravna za učenje šivanja.
Kroj je narisan na mreži, ki jo
povečamo toliko, kolikor veliko
hočemo imeti lutko. Najbolj je
prisrčna 20—25 cm velika. Po¬
večan kroj izrežemo in ga dva¬
krat obrišemo s kredo na hrbtno
stran blaga. Blago izrežemo z
1 cm dodatka za šive. Oba dela
obrnemo s pravo stranjo (licem)

blaga skupaj. Šivamo po črti,
ki smo jo zarisali s kredo. Pu¬
stimo le majhno odprtino, da
lahko lutko obrnemo na pravo
stran in jo napolnimo s penasto
gumo, vato ali kosi krp. Ko je
iutka napolnjena, zašijemo še
odprtino. S flomastrom narišemo
še oči, usta in lase in lutka je
gotova.

Matjaž Pavlovec

sponka

Stvari, ki so nenavadno velike
ali majhne, so zelo zanimive.
Lahko jih kupimo v trgovini,
vendar so mnogo bolj privlačne
tiste, ki jih naredimo sami. Z
veliko sponko za papir boste
lahko popestrili prazen del ste¬
ne v vaši sobi, ali razveselili
prijatelja, izdelate jo lahko v
nekaj minutah iz 2 mm debele
žice za varjenje. Za upogibanje
bodo prišle prav klešče za zvi¬
janje žice, če pa jih nimate, so
dobre tudi navadne ploščate
klešče. Žico zvijete tako, kakor
kaže slika, na kateri so tudi
mere. Začnete z notranjim kon¬
cem žice, odmerite 10 cm in
naredite zavoj (pribl. 120°), od¬
merite 3 cm in tako do konca.
Odvečen kos žice odščipnete
šele, ko ste naredili vse zavoje.

Sponka je gotova. Lahko jo obe¬
site na steno, morda vanjo za¬
taknete kakšno sliko, ki vam je
všeč, in tako naredite svojevr¬
sten stenčas.

186  TIM 4 • 81/82

Matjaž Pavlovec

kolesarski torbi

Živimo v času, ko je nafta draga
in je primanjkuje. Zato se vedno
bolj vozimo s kolesi. Dokler
vozimo le na krajše razdalje,
nimamo težav s prtljago. Zato
nam je dovolj samo prtljažnik.
Če pa se odločimo za daljše,
večdnevne izlete, nam prtljažnik
ne zadostuje več. Ni dovolj pro¬
stora za obleko, spalno vrečo,
šotor itd. Znajdemo se pred te¬
žavo, kako bi najbolje in najvar¬
neje pritrdili prtljago na kolo.
Če je prtljaga nepravilno in sla¬
bo pritrjena, bomo to kasneje
močno občutili, saj nas bo v
ovinkih zanašalo. To pa je na
prometnih ali ozkih cestah lahko
zelo nevarno. Zato mora biti
prtljaga enakomerno razdeljena
na obeh straneh kolesa. To naj¬
lažje naredimo tako, da spravi¬
mo prtljago v torbi, ki ju trdno
pritrdimo na kolo in prtljažnik.
Včasih so take torbe naprodaj
tudi v naših trgovinah, vendar
so zelo drage. Lahko pa jih na¬
redimo sami.

Torbi izdelamo iz močnega, po
možnosti nepremočljivega plat¬
na. Uporabni so tudi drugi po¬
dobni materiali. Torbe bomo naj¬
lažje sešili s šivalnim strojem.
Če ga nimate, gre tudi na roke.
Leva in desna torba sta si enaki.
Na sliki 1 vidimo, kako izgledata
torbi in kako sta povezani med
seboj.

Na sliki 2 je kroj torbe z me¬
rami, ki so le za orientacijo.
Dodati morate še 1 cm za šive.
Mere morate prilagoditi svoje¬
mu ikolesu. Paziti morate na
to, da torbi ne bosta prenizki,
ker se lahko dotikata zobnikov
in verige, ki bi ju kaj kmalu
predrgnila. Zelo paziti moramo
tudi na pravilno namestitev torb,
da ne bomo med vožnjo zade¬
vali z nogama v torbe.

Na sliki 3 je hrbtna stran torb
s približno označenimi mesti,
kamor prišijemo trakove, s ka¬
terimi privežemo torbi na kolo.
Z enim trakom ju privežemo na
opornik prtljažnika, z drugim na
okvir kolesa. Točna mesta, ka¬
mor boste prišili trakove, dolo¬
čite tako, da sešiti torbi name¬
stite na kolo in s kredo ozna¬
čite primerna mesta, približno
na spodnji tretjini torbe (glej

sliko 3). Na sliki je črtkasto
označen položaj debelejšega kar¬
tona, s katerim torbi še ojača¬
mo. Najboljši je tak, kakršnega
uporabljajo torbarji. Torba s tem
lepše obdrži obliko in ne more
priti med napernice (špriklje)
kolesa. Velikost kartona je oz¬
načena na sliki 5.

Končani torbi povežemo med
seboj tako, da med njiju priši¬
jemo dva močna trakova. Biti
morata nekaj centimetrov daljša
od širine prtljažnika, da ju lahko
prišijemo na torbi in ostane
vmes dovolj prostora za prtljaž¬
nik.

Slika 1. Na sliki vidimo obliko
torb in povezavo med njima. Tor¬
bi zapremo s sponkami, kakršne
imajo sodobni nahrbtniki.

Slika 2. Kroj za torbo. Ob robu
so mere v cm. Črtkasto so oz¬
načeni robovi, ki jih zapognemo.
Ko torbo oblikujemo, se morajo
stikati točke, označene z enaki¬
mi črkami.

Sedaj nam preostane le še to,
da damo torbi čez prtljažnik, ju
privežemo in preverimo, če dob¬
ro sedita. Napolnimo ju s prtlja¬
go, ki mora biti skrbno izbrana,
saj se vsak odvečen kilogram
zelo pozna. Potem se usedemo
na kolo in veselo na pot.

Pa srečno!

Slika 3. Črtkasto je označen po¬
ložaj kartona v torbi, s križci pa
mesta, kamor prišijemo trakove,
s katerimi pritrdimo torbi na
kolo.

Slika 4. Na zadnjem delu kolesa
sta označeni točki, kamor pritrdi¬
mo trakova. Koristno je, da pri¬
trdimo na zgornje prečke prtljaž¬
nika tudi trakova, s katerima sta
torbi povezani.

Slika 5. Karton, s katerim oja¬
čamo hrbtno stran torbe in dno,
z označenimi merami.

PRODAM večjo količino lego
kock, osnovni set FISCHER-
TEHNIK s podatki in japonski
prenosni radiokasetofon.

Tine Vrhunc
Vlečna pot 13
61000 Ljubljana
Tel.: 266-776

PRODAM CB postajo HYGAIN
lil z dovoljenjem za uporabo
(5W izhodne moči, 70 kanalov,
SWR + POWER + S meter, na¬
pravo za samodejno izključitev
ob slabi anteni (KWR 1:2) in
preveliko napetostjo (14 V),
15 W ojačevalnik za zvočnike
(PA), digitalno kontrolo kana¬
lov). Avtomobilsko anteno za
CB LEMM (120 cm ter 30
okroglih škatlic 0  8 cm (razde¬
ljene na 4 dele) primernih za
spravilo elektro materiala.

Darko Štamberger
Rozmanova 12
66250 Ilirska Bistrica

KUPIM dobro ohranjeno CB po¬
stajo — 40 do 60 kanalov.

Darko Zupančič

Prušnikova 31

61210 Ljubljana-Šentvid

Tel. (061) 50-339 popoldan razen

sobote in nedelje

KUPIM slušalke od 2000 do
4000 Q.

Anton Tumpej

Lovrenc na Dravskem polju 57
62324 Lovrenc

PRODAM gramofon ISKRA-GA-
RARD HI-FI 2 X 20 W.

Iztok Faganeli
Stjenkova 7
66000 Koper
Tel. (066)21-229

PRODAM števec za dirkalno ko¬
lo francoske znamke VEGI LA.

Borut Anžič

Pot v dolino 32

61261 Dobrunje pri Ljubljani

KUPIM 4-kanalno RC napravo
(oddajnik, sprejemnik, dva ser¬
vo motorja in vse potrebno za
vgraditev v letalo).

PRODAM pa komplet železnice
Po HO sistemu brez lokomotive.

Alan Mikulan

Nad mlini 8

68000 Novo mesto

Tel. 22-683 od 13. ure do 14.30

ure

tim o vi oglasi

PRODAM dva rabljena 10ccm
HB motorja, jadralno letalo LSD
(maketa), razpon 3800 mm,
teža 3 kg in motorno letalo RC
1 SUPER STAR za motorje 10
ccm.

Branko Dežman
Naklo 156
64202 Naklo

KUPIM lesen, plastičen ali alu¬
minijast propeler z gumico.

Matjaž Pavlišič
Kozinova n. h.

68340 Črnomelj

PRODAM radijsko voden model
jadralnega letala s plastičnim
trupom (razpon 3 m) in napravo
za radijsko vodenje VARIOPROP
6, z dvema servo motorjema.

Andrej Karlin
Krakovski nasip 22
61000 Ljubljana

KUPIM načrt za izdelavo 2-ka-
nalnega LIGHT-SHOVVA in trans¬
formator za železnico.

Marij Trojar
Titova 3
64270 Jesenice

PRODAM miniaturni merilni in¬
strument TRITESTER (3 kose),
ČASOVNI RELE TRC 8000 (od
0,75 do 15 sekund — 2 kosa) in
ELEKTRONSKO SIRENO. Mogo¬
ča je izbira naslednjih efektov:
kojak, Z-kar, Red Alest, vesolj¬
ske bitke.

KUPIM pa elemente: trans. BC
107 C, zener diodo BZY 16, elek¬
trični kondenzator 250 |xF/20 V
in diode BA100 ali BA 512,
2N 916 ali podobne (3 kose).

Igor Šilar

Kuratova 29, Kokrica
64000 Kranj

PRODAM električno železnico
po N sistemu in UKV FM radij¬
ski sprejemnik od 70 do
160 MHz s škatlo in anteno.

Janko Tominec
Tolminskih puntarjev 2
65000 Nova Gorica
Tel. (065)21-685 popoldan

PRODAM doma narejena ohišja
25 W, prenosni kasetnik, HI-FI
slušalke, gramofonske glave
Shure in podoben material.

Štefan Bedjanič
Društvena 2
61110 Ljubljana
Tel. 447-293 dopoldan

TIM 4 • 81/82 187

PRODAM napravo za radijsko
vodenje SIMPROP CONTEST
SPECIAL: 14-kanalni oddajnik,

14-kanalni sprejemnik, akumula¬
torji ter servo motorja.

Bogomir Murn
Kajuhovo naselje 33
61330 Kočevje

Tel. (061)851-606 samo popol¬
dan

PRODAM načrt makete SANTA
MARIA in kupim 2 izvenkrmna
ladijska motorčka.

Goroslav Vukšič
Trinkova 6
66000 Koper

PRODAM dva loparja za namiz¬
ni tenis, fotoaparat SMENA 8 m
z etuijem, smučarske vezi
THUNDER za težo od 35 do
75 kg in dva releja 12 V.

Sandi Pregl
VI. gozdna 97
62311 Hoče

ZAMENJAM Philipsov trafo-uni-
verzal od 200 do 240 V — o. do
260 V za stereodekoder z indika¬
torjem (dva kosa). Zamenjam
tudi dvooko kamero za Polaroid
2000 .

Prodam nekaj elektrotehničnega
materiala in kupim shemo Hi-Fi
centra Sanyo GXT-4500 K.

Ivan Gostič
Prevoje 48
61225 Lukovica

PRODAM Elektro pionir, repro¬
dukcijsko glavo, snemalno glavo
in kasetni motorček.

Franci Vidergar
Češnjice 2
61251 Moravče

KUPIM 5-kanalno napravo za da¬
ljinsko vodenje in 2 načrta letal
(na daljinsko vodenje z motor¬
jem 3 ali 3,5 ccm).

Boštjan Valenčič
Jagodje/Prisojna pot 7
66310 Izola
Tel. (066)61-337

PRODAM light-show 3X1100W,
ploščo K1SS DYNASTY in nekaj
kaset R disco, country in pop
glasbo. Cene po dogovoru.

Rasto Ažnoh
Trg 18

62391 Trbovlje

188  TIM 4 • 81/82

PRODAM ICTBA810S rele Pr
16 L 05 s podnožjem, potencio¬
metre 100 Q L0 6, 200 kQ LIN,
2 Mfi LIN, dvojni potenciometer
2 X 50 kQ LIN, 1 MQ LIN, 5 kQ
LOG, 5 kQ, TRIMER potenciome¬
tri; 10 K — 3 kose, balso in 4
vagone po N sistemu ter regu¬
lator na baterije.

Boris Račič
Vodmatska 32
61000 Ljubljana
tel. 324-022

KUPIM električne kretnice za
malo železnico po N sistemu.

Aleš Cigale

Trg svobode 12 b

62390 Ravne na Koroškem

NUJNO KUPIM kvarc kristal za
144.400,144.500 ali 144.600 MHz.
Prodam pa stabilizirani usmer¬
nik ZETAGI (9—20 V) 25 A pri¬
meren za UKV in CB, CB ante¬
ne vseh vrst (STABIL, PORTA-
B1LE, MOBIL) in filter proti mot¬
njam.

Darko Štemberger
Rozmanova 12
66250 Ilirska Bistrica

PRODAM dva fotoaparata, stara
1 mesec, znamke VILIA in MO-
GRAN 88 CAMEBA, fleš NOAL
160B, radio PORTOROŽ z gra¬
mofonom, 25 gramofonskih
plošč, avtoradio z zvočnikom,
anteno, 2 zvočnika 4 £3, 6 W in
zvočnik 4 0 , 4 W.

Franc Merkužič
Dob 165

61233 Dob pri Domžalah

PRODAM celice (1,2 V), tri ra¬
ketne motorje B6-4 in načrte:
enostavnega hidrogliserja, rake¬
toplana in veliko raket.

Kupim pa 4—6-kanalno RC na¬
pravo s sprejemnikom in dvema
servomehanizmoma.

Jure Lonotka
Gotska 5
61000 Ljubljana
Tel. (061)558-135

PRODAJAM načrte za izdelavo
kontrole tonov, predojačevalni-
kov, mešalnike signalov in oja¬
čevalnikov moči do 120 W sinu¬
sa; prodam tudi ojačevalnik mo¬
či 7 W sinusa (h = 0,3 %).

Vladislav Jevšnik
Kozje 68
63260 Kozje

KUPIM načrt s podrobnim opi¬
som izdelave za vvalkie-talkie z
dometom 1 do 2 km.

Matej Žvan
Ob Kvedrovi S-6
61000 Ljubljana

PRODAM načrte za začetni mo¬
del jadralnega letala, METEOR
2K, RC motorni čoln MERKUR.

Igor Hari
Martjanci 16 b
69221 Martjanci

KUPIM boxe 2x50 do 2x80W
(upornost 8 ohmov).

Darko Likar
Sp. Idrija 108
65281 Idrija
Tel. (065) 76-044

PRODAM večjo količino materi¬
ala za železnice po N sistemu
(1 : 160), tire, kretnice, transfor-
matorje-regulatorje hitrosti, vho¬
de v predore, mostove ...

Samo Prodan
Vegova 27
66000 Koper
Tel. (066) 22-439

UGODNO PRODAM 4/8-kanalno
RC napravo (oddajnik TIM XIX
in sprejemnik TIM XVII). Prodam
tudi nedokončan sprejemnik za
daljinsko vodenje TIM XXII.
Marko Šuštar
Šišenska 7
61000 Ljubljana
Tel. (061)556-566

PRODAM radio UNIVERZUM SO-
LID STATE.

Borut Preskar
Kozje 154
63260 Kozje
Tel. (063) 781-140

PRODAM načrte za visokokvali-
tetni predojačevalnik (k = 0,01
odstotka, f = 20 Hz—20 kHz),
končna stopnja (k = 0,05 %,
P = 2 x 20 W/4 ;Q, f = 10 Hz do
40 kHz), VU meter-LED (—20 do
+ 3dB, f = 20 Hz—15 kHz),
zvočne kretnice 6 dB/okt, ali
12dB/okt. Prodam tudi mikrosti-
kala (7 kosov), rele 24 V —
500 Q, hladilna rebra (190 X
X 120 mm), vrtljiv kondenzator
500 pf, IC vezji SN 7410 (TEXAS),
CA 723, načrt za stabiliziran
usmernik (0—24 V, 100 mA do
1 A).

Uroš Pleško
Podmolnik 9/a
61261 Dobrunje

PRODAM letalski motorček s
prostornino 35 cm 3  in akrobat¬
sko motorno letalo MINIDEL-
PHIN (150 cm) še v kompletu.
Radovan Por
Finžgarjeva 19
64260 Bled

KUPIM načrt za Graupnerjevo
RC jadralno letalo FUNNY in
vrvico za vleko jadralnih letal;
po možnosti naj bo originalna
Graupnerjeva.

Igor Bernik
Jegorovo 29
64220 Škofja Loka
Tel. (064)60-898

PRODAM RC avto z motorjem
SUPER TIGER X-21 (3,5 ccm) in
dvema servo mehanizmoma
znamke VARIOPROP nr. 3765.
Andrej Kitak
Debro 40
63270 Laško

IZDELUJEM ploščice tiskanega
vezja po naročilu.

Prodam preizkuševalnik transis-
torjev-elementov in usmernik za
CB.

Kupim RC napravo za daljinsko
vodenje.

Sandi Jager
Drapšinova 18
63000 Celje

PRODAM žepni kalkulator
TEXAS INSTRUMENTS TI-30, mi¬
kroskop s priborom in kovčkom
— povečava do 750-krat.

Kupim pa dva servomehanizma,
krmiljena z negativnim robom
impulza (Multiplex, Simprop, Fu-
tala...).

Milan Babič
Šarhova 30
61000 Ljubljana

PRODAM končno stopnjo ojače¬
valca 2 X 50 W v KIT.

Janez Vodnjal
Uršičev štradon 18
61000 Ljubljana

PRODAM železnico po HO siste¬
mu. Prodam tudi načrt jadralne¬
ga letala z navodilom za sesta¬
vo.

Roman Sanda
Rečica 13 č
63270 Laško

PRODAM ojačevalnik v KIT
2 X 100 W (ploščici, vsi elemen¬
ti) in spajkalnik 50 W.

Sašo Romih
Prešernova 4
62000 Maribor

TIM 4 • 81/82 189

timova zgodbica

John Holkin

Prevedla Nevenka Leskošek

meteor

Drugo prednjo sobo si je zase uredil oče. Z
velike mahagonijeve mize je odstranil žametno
pregrinjalo, kjer si je napravil prostor za pi¬
salni blok in prenosni pisalni stroj. Pripeljal si
je na ducate knjig, ki jih je razvrstil na zgornjo
polico, in oznanil, da mora pripraviti seminar
desetih predavanj. Od takrat dalje ga je David
le občasno videval, kako zamišljeno hodi po
hiši in nekaj mrmra samemu sebi, včasih pa je
stopil tudi zadaj na vrt, da bi si ošilil svinčnike.

Zaradi vsega tega je imel David dovolj časa
zase. Toda če se ni takoj po zajtrku uspel iz¬
muzniti, je mati vedno našla razlog, da ga je
poslala v vas nakupovat. Sprva mu tega ni
bilo mar, toda nič zanimivega se ni nikoli
zgodilo v Cornedd-yn-Rhosu, majhni vasici sivih
kamnitih hiš nanizanih na obeh straneh edine
ceste, na kateri je bilo videti le malo prometa.
Na enem koncu je bila cerkev, zaprta in za¬
puščena, in edini znaki življenja so bili v trgo¬
vini in na pošti, ki jo je upravljala gospa Ro¬
berts.

Že prvo jutro se je pomudil pri njej in jo vpra¬
šal, če je ostala za meteorjem še kaka vidna
sled. A ona tega ni vedela ali pa je ni zani¬
malo.

“Če bi bil stric Evan še živ,« mu je dejala,
“bi ti lahko kaj povedal o tej stvari. To je bil
najpomembnejši dogodek, ki se mu je pripetil,
meteor namreč. To ga je zares zadelo. V glavo.
In to ti povem, čeravno je bil brat mojega oče¬
ta. Le oglej si sliko, ki jo je napravil. Spominja
me na zmrznjen ribji zrezek, tako ti povem.«
“Kje je bil, ko ga je videl?«

“Prav v isti sobi, kjer sedaj spiš ti. Veš, ko je
bil še deček, je bila to njegova soba. Torej, bil
/e poreden in zato je moral v svojo sobo. Stal
/e pri oknu, ni imel kaj početi in takrat ga je
videl. Padel je na pobočje ravno nasproti okna.
Seveda so ga videli tudi drugi, ko je bil še
visoko na nebu, toda nihče od njih ga ni videl
tako blizu kot on.«

V naslednjih dneh se je David često povzpel
na pobočje v upanju, da bo našel kakšno sled
za meteorjem, pa čeprav ni vedel, kaj naj bi
iskal. Malo pod vrhom hriba se je svet izravnal
in postal močvirnat. Nekoč mu je noga zdrsnila
v globoko blato in ko jo je zopet poskušal
izvleči, se mu je zdelo, kot da ga strašanska
sila ne pusti iz rok in ga vleče navzdol. Ko se
je osvobodil in prišel domov, ga je zaradi uma¬
zane obleke oštela mama.

Često se je potikal po pobočju. Nabiral je
stvari za svojo naravoslovno zbirko in kmalu
je bila miza v njegovi spalnici prekrita z ostan¬
ki trav in drugih rastlin, z grudami zemlje in
deli listov, ki niso hoteli ostati na steklu nje¬
govega mikroskopa, ter z različnimi insekti, ki
so bili spravljeni v posebnih stekleničkah.
Dokjer se je še pred mrakom vračal domov,
nista niti mama niti oče skrbela, kje je. Včasih
se je vrnil sredi dne v upanju, da se je kdo
od staršev spomnil in skuhal kosilo, a je kmalu
ugotovil, da je zanj bolje, če vzame kos kruha
z maslom, ki je še ostal od zajtrka, in tako
potrpi do večerje.

Toda ponoči se je vse spremenilo. Tisti trenu¬
tek, ko je zlezel v posteljo in je mama pri
vratih ugasnila luč, se mu je zazdelo, da mu je
pričela šepetati cela hiša. Zunaj njegove sobe
so stopnice škripale, tudi kadar ni nihče hodil
po njih. V sobi so se zavese premikale in lino¬
lej dvigoval, tudi ko bi lahko prisegel, da ni
bilo niti sapice vetra.

Nato so mu nekega večera, ker so njegovi
starši proslavljali, dovolili, da je ostal pokonci
nekoliko dlje. Mama je oznanila, da je slika
gotova, čeprav ni bila v Davidovih očeh nič kaj
drugačna kot tistega dne, ko je pričela slikati.
Oče pa je nasmejan mrmraje hodil po hiši in
govoril, da končno ve, kako bo pripravil preda¬
vanja. David je bil navdušen, da sta bila vsaj
enkrat srečna in nasmejana in da sta ga po¬
vabila, naj se jima pridruži.

Ker je bilo že pozno, ko je odšel spat, je za¬
spal še isti trenutek, ko se je z glavo dotaknil
blazine. Zanesljivo je že nekaj časa spal, pre¬
den se je  — naenkrat  — popolnoma prebudil.
Ni več slišal ne mame ne očeta, in nenavadno,
tudi čudnih zvokov ni bilo več.

Zavese so bile rahlo razprte, tako da je lunin
žarek lahko sijal na mizo in na linolej, kjer je
bila prevrnjena ena od njegovih vzorčnih ste¬
kleničk, čeprav bi lahko prisegel, da je ni bilo
tam, ko je šel spat. Ko se je ozrl po sobi, ki je
bila večji del v temi, je bil prepričan, da ga
nekdo  — ali nekaj  — opazuje.

190  TIM 4 • 81/82

»Kdo je tam?« je zašepetal.

Odgovora ni bilo.

Preplašen je izpod blazine izvlekel baterijo in
si dopovedoval, da bi kot znanstvenik moral
mirno in trezno raziskati pojav, pa čeprav bi
najraje zlezel pod odejo in ostal tam, dokler
se ne bi zdanilo.

»Je kdo tam?« je zopet poskusil nekoliko gla¬
sneje.

Ob vznožju njegove postelje se je nekaj zgani¬
lo. Baterijo je s tresočo roko usmeril proti
šumu in jo prižgal. Kar je videl, ga je tako
presenetilo, da mu je baterija skoraj padla iz
rok. Pri mizi je stal deček, nekoliko starejši od
njega, in ga gledal. Bil je temnopolt, črnih las
in oblečen v nekakšen črn svetleč vetrni jo¬
pič.

»Hej, kaj delaš tu?« ga je vprašal David, ko se
je znebil strahu. Dečkov glas je bil mehak, z
vvelshkim napevom in govoril je v čudno staro¬
modnem jeziku. »Ne boj se me, pobič,« je po¬
joče dejal. »Tvoj prijatelj sem, veš. Še muhi
ne bi storil žalega, pa čeprav bi me hotela
pičiti.«

»Ne bojim se,« je posmehljivo odvrnil David.
»Najmanj pa tebe. Sicer pa, kaj počneš v moji
sobi?«

Komaj je to izgovoril, že se je s podesta na
stopnišču zaslišalo škripanje in deček je nemu¬
doma izginil. Le trenutek zatem, ko je ugasnil
baterijo, jo porinil pod blazino in se naredil, kot
da trdno spi, je v sobo stopila njegova mati.
»Gotovo je govoril v spanju,« je zašepetala in
se zahihitala, oče, ki je stal za njo, pa ji je
dejal, naj bo tiho, tako glasno, da bi lahko
prebudil celo večjo spalnico otrok.

Ko se je mati sklonila nadenj, da bi mu popra¬
vila odejo in ga poljubila na čelo, se je David
še vedno pretvarjal, da spi.

»Preveč ga puščava samega,« jo je slišal reči.
»Res bi morali iti nekam na izlet... k morju,
na primer.«

Ko so se vrata zaprla, je počakal, dokler niso
njuni koraki na stopnicah utihnili in je bilo
zopet vse mirno in nato segel po baterijo. »Si
še tu?« je vprašal tiho, kakor je le mogel.
»Seveda sem tu, pobič. Kje drugje naj bi bil?«
Deček se je priplazil izpod postelje. »To sta
bila tvoj oče in mama, kajne? Ti torej nisi iz
teh krajev?«

»Na počitnicah smo,« mu je povedal David in
ponovno ugasnil baterijo, ki je že slabela.
»Saj nimaš nič proti, če govoriva v temi, kajne?
Kako si prišel noter? Si splezal skozi okno?
Kako ti je ime?«

Vprašanja so kar bruhala iz njega, toda de¬
ček si je izbral le zadnje in nanj odgovoril.
»Evan,« je dejal nekoliko žalostno. V Davidovi
glavi se je porodila strašna misel. »Evan?
Misliš stric Evan ...?«

Dečkov glas je bil tišji, kot da bi prihajal iz
velike daljave.

»Stric Evan je mrtev, pobič... Stric Evan je
mrtev...«

David je zopet hitro prižgal baterijo, ki pa je
oddajala le šibko rdečkasto svetlobo, katero je
ogledalo odsevalo nazaj vanj. »Pa saj ti nisi
stric Evan, kajne?« je izdahnil popolnoma pre¬
plašen. »Saj ne moreš biti.«

Odgovora ni bilo, tudi nobenega šuma ne, ra¬
zen rahlega sunka vetra, ki je povzročil žven¬
ket okna.

Naslednje jutro se je oče, kateremu se je po¬
znalo, da bi raje spal še celo dopoldne, komaj
primajal k zajtrku, mama pa se sploh ni prika¬
zala. David, ki je bil svež in spočit, se je odlo¬
čil, da bo prišel skrivnosti do dna.

»So duhovi vedno ljudje, ki so umrli?« je
vprašal, medtem ko je glasno hrustal koruzne
kosmiče, »če je to res tako, pomeni, da morajo
biti duhovi vedno stari ali vsaj starejši, razen
če niso umrli še kot otroci  — le takrat, tako si
predstavljam, naj bi bili duhovi otrok.«

»Oh, ne govori mi, Davey, moj fant,« je zasto¬
kal oče in mu položil roko na glavo. »Tiho po¬
jej svoje koruzne kosmiče, če je to sploh mo¬
goče.«

»Mislim, da ni,« je veselo odgovoril David.
»Narejeni so, da hrustajo. Kakorkoli že, hotel
sem le izvedeti, če se lahko pojavi duh človeka
v otroški podobi, čeprav je le-ta umrl, ko je
bil že star kot stric Evan.«

»Oh, vse je mogoče.« Ker je oče pravkar vstal,
se mu je na zabuhlem obrazu poznalo, da je
utrujen. »Saj vendar ne pričakuješ, da bi ti na
take vrste vprašanja odgovarjal tako zgodaj
zjutraj, kajne David? Usmili se me.«

Po zajtrku je David zdrvel v trgovino, da bi si
kupil nove baterije. Gospe Roberts ni nadlego¬
val z vprašanji o otrocih-duhovih, ker je bil ne¬
kako prepričan, da mu ne bi znala odgovoriti,
ampak je poskušal kaj več izvedeti o stricu
Evanu.

»Bil je počasnih besed, če me razumeš,« je
pripomnila gospa Roberts in v oči ji je prišel
zasanjan pogled, ko je govorila o svojem pokoj¬
nem stricu. »Imel je samosvoje misli, živel je
v svojem svetu, zaprt sam vase. Staromodno
tudi, na svoj način.«

TIM 4  • 81/82  191

vo sobo. Uporabljal je iste besede in stavke in
poskušal ponoviti njegov pojoč način govora.
»Tako?« je nervozno vprašal David in pričel
oponašati otroka-duha, ki je bil prišel v njego-
»Saj to je tako, kot da bi govoril stric Evan!«
je vzkliknila gospa Roberts, kateri je v trenutku
zažarel obraz. »Ko takole govoriš, se mi zdi,
kot da slišim njegov glas! Kako si vedel, Da¬
vid?«

»Ne boste mi verjeli.«

»Česa ne bi verjela?«

»To, da sem videl duha.«

Presenečena je nekaj sekund strmela vanj.
»Oh, kakšna neumnostI« se je zasmejala. »Nor¬
čuješ se iz mene, to je to. Videl si duha stri¬
ca Eva na? Ko je bil še živ, je le s težavo
zjutraj vstal iz postelje; ni bil eden tistih, ki bi
zapustil prijeten, udoben grob. Moral bi se sra¬
movati. Duhovi? To so le govorice starih žena.«
Ko se je vrnil v Plas Fechan, je David poiskal
očeta v prednji sobi, katero je le-ta uporabljal
kot študijsko sobo. Z zaprtimi očmi je sedel
v fotelju, v naročju pa mu je ležala odprta
knjiga. »Si še tu, Davey? Mislil sem, da si od¬
šel dol, v vas.«

»Oče, kakšni so v resnici duhovi?« je vprašal
David.

Oče je zazehal. »Ne vem, moj fant,« je priznal.
Nato se je vzravnal in oči so se mu nenadoma
zasvetile. »Seveda vem. Poezija, to so duhovi.
Čista poezija!« Ob tem opisu je izgledal kar
zadovoljen sam s seboj.

»Gospa Roberts je v trgovini dejala, da so to
govorice starih žena.«

»Ona bi že dejala kaj takega, mar ne? Hm ...«
Oče je ponovno zazehal in vzel svojo knjigo.
»Malo steci naokrog, boš? Saj vidiš, da delam.«
Na pobočju je v vetru rahlo valovila visoka, go¬
sta trava in oplazovala Davidove gležnje med
njegovim vzponom. V mislih je pričel domne¬
vati, da leži morda odgovor res tam zgoraj,
kamor je padel meteor. »To ga je zares zadelo.
V glavo,« kot se je spominjal besed gospe
Roberts. In kaj so duhovi drugega kot vznemir¬
jene duše?

Povzpel se je do tja, kjer se je svet izravnal, in
med šopi trsja zagledal svetlikajočo se vodo,
kar pa je bilo za takšno višino precej neobičaj¬
no. Da mu ne bi zopet spodrsnilo v blato, je
stopal previdneje naprej. Le kako naj spozna
mesto, kamor je nekje v bližini padel meteor.
“To je prava pot, pobič,« je od nekje prišel
glas. »Pojdi naravnost, dokler ne prideš do
žuborečega potoka. Pazi, kako ga boš prečkal.«
David se je oziral okoli sebe, toda bilo ni ni¬

kogar. Kljub temu je bil prepričan, da je slišal
glas strica Evana.

Ponovno je zaslišal ta nezemeljski pojoč glas.
»Kaj čakaš, pobič? Se mar bojiš?«

Čeprav je poznal vse običajne zgodbice o blo¬
deči lučki, ki v močvirjih vodi popotnike v
smrt, in o duhovih, ki primamljajo neprevidne-
že na robove visokih skal, da bi padli in se
tako pridružili mrtvim tam spodaj, je šel na¬
prej.

»Počakaj malo, pobič! Pred teboj je potok, vi¬
diš? Previdno, sedaj... nekoliko desno ... vi¬
diš kamen na sredini? Kot da bi bil narejen,
da stopiš nanj. Pazi, spolzek je, toda vse bo v
redu.«

Kot mu je bilo rečeno, je potok res žuborel.
V potoku je bilo nekaj skal, okoli katerih se je
voda valila in vrtinčila, se penila in klokotala,
le korak stran pa je bila videti dovolj bistra
in mirna, da bi jo lahko pil.

»Popolnoma zdrava je, pobič, popolnoma čista.
Pij jo, če hočeš,« je zaslišal glas ravno v tre¬
nutku, ko mu je ta misel šinila v glavo.

Sklenil je dlani, zajel vodo in pil. Nekaj v tem
skrivnostnem glasu mu je vzbujalo zaupanje.
Vzravnano je z desno nogo poiskal del kamna,
ki se mu je zdel najmanj spolzek, stopil nanj in
bil v trenutku preko.

»Dobro si opravil pobič!« Izza gostega, visoke¬
ga šopa trsja se je pojavil nasmejan deček,
oblečen v črn svetleč vetrni jopič, ki ga je
nosil že prejšnji večer. »Zopet sva se srečala.«
»Ti nisi stric Evan,« je menil David, ko ga je
premeril od glave do pete.

»Že sinoči sem ti povedal, da je stric Evan
mrtev, pobič.«

»Hočem reči, da nisi njegov duh.« Ko se je
zagledal v temni obraz in prijazne črne oči, se
je David začudil, kako je mogel biti tako ne¬
umen, saj ni bilo na dečku, ki je stal pred njim,
nič, kar bi ga spominjalo na duha. »Mislil sem,
da si duh strica Evana!«

Oba sta se zasmejala, toda David se je prvi
zresnil in vprašal:

»Zakaj si govoril tako kot on?«

»Zakaj? Zato, ker govorim v njegovem jeziku,
razumeš. Ko sem bil še majhen, me je naučil
svojega jezika. Nekega dne me je našel tu in
postala sva prijatelja. Ker ni mogel izgovarjati
naših besed, sem se moral jaz naučiti njegovih.
Veš, bila sva dobra prijatelja. Pogosto sem pri¬
hajal  v njegovo sobo, kjer mi je pripovedoval
zgodbe...

Nadaljevanje v prihodnji številki

192  TIM 4 • 81/82

MALA KRIŽANKA

Vodoravno:

1. veliki jugoslovanski izumitelj
s področja elektrotehnike, ki je
živel in deloval v ZDA (Nikola)
— po njem se imenuje enota
za merjenje gostote magnetne¬
ga polja, 6. knjiga zemljevidov,
atlas, 8. znak za prvino kalcij,

9. drugo ime za ribo krapa, 11.
žensko ime, 13, tišina, pokoj,
14. ime sodobnega slovenskega
pesnika Grafenauerja, avtorja
številnih del za mladino, 16.
srednji del besede NOVA, 17.
štorast človek, 19. sonarodnjak.

Navpično:

1. kraj v bližini Ljubljane pod
Šmarno goro, kjer je na divjih
vodah Save speljana veslaška
proga, 2. tanka, prosojna tkani¬
na za zavese, 3. kratica za »sli¬
ka«, 4. ličilo, 5. pokrajina v azij¬
ski državi Vietnam, 7. elektron¬
ka s katodo, anodo in mrežico,

10. šampion, 12. tuja površinska
mera, 15. makedonski ljudski
ples, 18. vzklik.

za ugankarje

nje, da najdemo izgubljeno, 5.
enote kopenske vojske, ki šteje¬
jo do 800 ljudi.

PALINDROMI

Palindrom je beseda, ki ima
enak pomen tudi brana nazaj.
Primera: DOVOD, KISIK.

Samo vodoravno:

1. navigacijska elektronska na¬
prava, 2. preprosto orodje za
ročno mlačev, 3. že umrli hrva¬
ški šahist z naslovom medna¬
rodnega mojstra (Braslav), 4.
cel, še ne zgažen sneg, 5. lovec
na rake.

Navpično brane črke na črtkano
označenih poljih dajo ime za
breg, strmino.

1

2

3

4

5

SKRITA MISEL

ODRA — GARJE — MODER —
KOST — KIS — JOPA — PLAČ
_ AMI — VOZ — NIZ — KUP
— ŠEN — JARMI

V vsaki gornji besedi prečrtaj
eno črko, ostale pa beri po vr¬
sti in prebral boš neko misel.

MAGIČNI LIK
Vodoravno in navpično:

1. razstreljevanje z razstrelivom
in minami, 2. orjak, kolos, 3. na¬
sprotnik, tekmec, 4. prizadeva-

RUDE IN KOVINE

BA — DIJ — GAN — KO — LE
— MAN — RA — RIJ — Sl —
TER — ZO — ŽE

1. BARIT .—

2. PIROLUZIT .

3. KASITERIT .

4. MAGNETIT .-.

5. URANINIT ...

V levem stolpcu so navedene
rude petih kovin. S pomočjo
zgoraj navedenih zlogov sestavi
imena kovin, ki jih pridobivamo
iz teh rud in jih vpiši na pikča¬
ste črte.

Od imen kovin beri po vrsticah
zaporedoma prvo, drugo, spet
prvo, nato drugo in znova prvo
črko in dobil boš ime kovine, ki

jo je človek spoznal takoj za
zlatom. Veš, -iz katere rude jo
pridobivamo?

PRVE IN ZADNJE ČRKE

— EROPLA —

— ASTATUR —

— AZTEZE —

— ORRICELL  —

— A T A L I Z —

Na vsako črtico vpiši po eno
črko tako, da dobiš v vsaki vr¬
stici znan pojem (samostalnik)
iz znanosti in tehnike. Ob pra¬
vilni rešitvi dajo zaporedoma po
vrsticah brane dodane črke ime
celine okrog Zemljinega južne¬
ga tečaja, katere velika večina
je pokrita z ledom in obljudena
le s »prebivalci« raziskovalnih
postaj raznih držav.

POSETNICA

METKA LOVKA

Metka je po končani srednji
kmetijski šoli ostala na domači
kmetiji. Kaj je?

■e>||eAO}0UJ}|

— e>|AO"| e >118 IM :vOIN13SOd

■e^rppBiuv

:aojisoj euguox ■ezi|eie>| ‘!||ao
-umi ‘>|ozojzej ‘ejniejse} ‘ue|d
-0J9S :axU9 3PNOVZ NI 3AHd

•judn))

— J9>|eq UApsaj iuguo>| T.ipBJ
•g ‘ozo| 0 z 't? ‘jo;jso>i '£ 'ubBubuj
Z ‘fueq' i rgMAOM NI BCKia

MIU

-efusn>|z! z oiueoe|d of !>( ‘jsojp
-oiu" af eBeJd :i3SIIAI VJJiDIS

■joqoj lAOiisej buquo>|
■-ib^bj  -g ‘o9|9D 'p  ‘jeqey '£
‘90d0O's 'jepet t MiAlOUdNllVd

■iuof|

-eieq -g ‘9fue>|S! 'p  ‘|bau 'g ‘ue>(

-!|9A Z  ‘0A}SJ9UIIU 'l  :0U9!dABU
U! OUABJOPOA ‘Mn INQIOVIAI

’ >j e [or ‘epojgu ‘AO ‘ 0> |!N ‘ J ! LU
‘BUig ‘dje>| 'BQ ‘;UB[tB ‘B|S9i
:OUABJopoA 'VŽINVZiaM V1VW

MNVOfl 3A1IS3H

:oj za
ide jo

• eno
ki vr-
alnik)
i pra¬
na po
3 ime
južne-
ečina
jdena
/alnih

ednji

imači

19iuy

JSOd

ibjuv

‘!||90

‘UB|d

3AHd

udn>|

' f! pBJ
jubui

ana

MIU

SOJp

ms

?uo»

a 's

nvd

JUOfl

‘UB>|

Jabu

)VIAI


poklici

Janez Zalaznik

računalniški tehnik,
programerski tehnik

Čas je zlato — ljudska modrost, katere staro¬
sti ne vemo. Zato ni čudno, da smo mnogo
naporov vložili v izgradnjo informacijskih si¬
stemov, ki naj v najkrajšem času posredujejo
vse potrebne informacije za dobre odločitve.
Odkritje in razvoj računalnikov je to omogočil.

Zato tudi ni čudno, da je računalništvo eno
tistih delovnih področij, za katere je med mla¬
dimi vse več zanimanja. Naj omenim le dva
poklicna profila s tega področja, ki sta za mla¬
dino prav gotovo zelo zanimiva, saj sta na
nivoju tehnika. Ta dva poklicna profila sta ra¬
čunalniški tehnik in tehnik-programer. Področ¬
ja dela računalniškega tehnika so vzdrževanje
in preventivno pregledovanje naprav računal¬
niškega sistema, urejanje priprave podatkov,
nadzorovanje oziroma spremljanje njihove av¬
tomatske obdelave ter za to potrebno manipu¬
liranje s posameznimi napravami računalniške¬
ga sistema.

Področja dela programerskega tehnika pa so
programiranje obdelave podatkov posameznih
delov večjih programerskih potekov, na podla¬
gi diagrama poteka ali enostavnih programskih
definicij, priprava uporabnikov obdelav, na pod¬
lagi programske dokumentacije in vodenje pri¬
prave podatkov.

‘J]UI

| sej.

1VW

mladi tehnik

iož  Sttro

trgovina ji amaterskim in tehničnim materialom

VAM SVOJIH POSLOVALNICAH NA STAREM

M

KAR POTREBUJETE zt DELO PRI TEHNIČNEM POUKU,

SAR POTREBUJET E Z,

Barski komplet,.

g.  REZALEC STIROK

MATERIAL ŽA IZDELAVO
RAKET IN RAKETNE MOTORJE,

radioamaterski IN
TE*

10 V KLU BIH-4N KROŽKIH,
' AL ,N O j,

BOGATO IZBIRO ORODJA IN
TERSKO IN MODELARSKO DELO.

rnmwrmmw>* smo

—— M JtriL  M mm m  BATERIJSKI BATERIJSKI

EME y'CT \M  / E&Mšišši C reZALEC STIR0P0RA  REZALEC STIROPORA

LJUBLJANA, STARI TRG 5