Brezplačna objava. Brezplačna objava. Oglasi 2 Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 Tretja stran Vsebina Kolesarjenje – mobilnost prihodnosti Ljubno ob Savinji Prvi prodajni avtomat z mlečnimi izdelki že napolnjen ............................ 5 Tretja razvojna os Prihodnje leto začetek gradnje proti Šentrupertu ......................... 5 5 ŠS Gospodarska zbornica Tomažu Korošcu še en predsedniški mandat .......... 7 Ocenjevanje solčavskega sirneka Med desetimi vzorci najboljši s kmetije Majdač ................. 9 Herman in Vida Pokleka 7 60 let skupnega življenja v ljubezni in strpnosti .......... 12 Galerija Nazarje Likovna dela Nine Zuljan polna poživljajočih energij ........... 15 Šmihel nad Mozirjem Od Žlebnikove kapele do žegnanega Konečkega studenca ............................ 16 12 Godba Zgornje Savinjske doline V Prekmurju nabirali energijo za naporno jesen .................................. 16 Ljubno ob Savinji Gasilci, policisti in reševalci prikazali reševanje otrokom ............. 17 Junaki vsakdanjega življenja 15 Vid Čeplak z dobrodelnostjo nadaljuje tudi kot dijak ..... 18 Spominska slovesnost na Homu Poklon zavezniškim letalcem, ki so dali življenja za našo domovino .......................... 18 Rečica ob Savinji Požar uničil lesnopredelovalni industrijski kompleks ....... 23 23 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 46, 18. november 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 2.10 EUR, za naročnike: 1.89 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. TA Po zgledu drugih evropskih držav Slovenija intenzivno gradi nacionalno kolesarsko mrežo kot enega izmed stebrov trajnostne mobilnosti. Kolesarjenje kot oblika rekreacije in način prevoza postaja vse bolj priljubljeno, poleg tega pa postaja kolesarski turizem v Evropi ekonomsko vedno bolj pomembna gospodarska dejavnost. Vodilo trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet. Trajnostna mobilnost je okoljsko sprejemljiva, socialno pravična in spodbuja razvoj gospodarstva. Temelji na uporabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza ter optimizaciji in umiritvi cestnega prometa. Kolesarjenje, kot okolju prijazna oblika mobilnosti, nudi številne prednosti: manj onesnaževanja zraka, manj hrupa, manj porabe energije ... Kolesarjenje pozitivno vpliva na telesno in duševno zdravje, splošno počutje in tudi na intelektualne sposobnosti posameznika. Urejene kolesarskih poti pripomorejo k večji prometni varnosti, omogočajo šport in rekreacijo, spodbujajo kolesarski turizem in športno rekreativne dogodke, omogočajo trajnostno mobilnost in prispevajo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Po podatkih Slovenske turistične organizacije imamo v Sloveniji več kot deset daljinskih kolesarskih poti in enajst parkov za gorsko kolesarjenje. Nekatere kolesarske poti so povezane s sosednjimi državami in so ponekod že pomemben del turizma. Takšen primer je opuščena železniška proga Štrekna na Koroškem, kjer je kolesarjev iz leta v leto več. Povečuje se povpraševanje tako po uporabi kolesarskih poti kot po izposoji koles. Ob povečanem turizmu narašča tudi število občanov, ki kolesarske poti uporabljajo za vožnjo do mestnih središč. Vse več ljudi, zlasti v primestnih predelih, se s kolesi vozi na delo, uporabljajo jih tudi šoloobvezni otroci. V Sloveniji bo v bližnji prihodnosti vzpostavljenih 390 kilometrov novih kolesarskih povezav. Ministrstvo za infrastrukturo želi s tem projektom spodbuditi trajnostno mobilnost in e-mobilnost. Nove kolesarske poti bodo prispevale k vzpostavitvi skupno 662 kilometrov kolesarskih povezav, če pri tem upoštevamo že zgrajene povezave in souporabo javnih cest. Pomemben vidik pri gradnji kolesarskih povezav je, da so dobro označene in da se – ko se končajo – primerno vključijo v obstoječe prometno omrežje. Zdaj se marsikje končajo z robnikom ali v nepreglednem ovinku. S prihodom električnih koles kolesarstvo postaja privlačno za vse širši krog uporabnikov. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Peter Udir, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 3 Tema tedna VARNO NA KOLESU OD OTROŠTVA DALJE Vsi na kolo, a odgovorno in z upoštevanjem pravil V savinjsko-šaleški regiji je v zadnjih letih zaznati premik na področju razvoja kolesarstva in izgradnje kolesarske infrastrukture, v teku je izgradnja odseka državne kolesarske povezave proti Mozirju. Medtem ko se občine angažirajo pri gradnji kolesarske infrastrukture, poteka vseslovenska kolesarska pobuda Varno na kolesu z namenom zagotavljanja prometne varnosti najmlajših udeležencev v prometu. Več kot 130 šol sodeluje v letošnjem programu Varno na kolesu, med njimi tudi OŠ Ljubno ob Savinji kot edina iz Zgornje Savinjske doline. KOLESARSTVO POVEZUJE KRAJE, REGIJE IN DRŽAVE Uporabniki regionalne ceste od Mozirja do Soteske lahko v živo spremljamo, kako poteka gradnja državne kolesarske povezave Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje. Omenjena kolesarska pot bo del državnega in tudi mednarodnega kolesarskega omrežja, z izgradnjo katerega Slovenija spodbuja turizem ter krepi trajnostno mobilnost. ZA VARNO UDELEŽBO V PROMETU KLJUČNO POZNAVANJE PREDPISOV Kolesarjenje je ena od okolju bolj prijaznih oblik mobilnosti, a tudi za to obliko udeležbe v prometu je potrebno dobro poznavanje pravil. Ker večina otrok opravlja kolesarski izpit že v 5. razredu osnovne šole, je program Varno na kolesu z razpisoma Postajam kolesar in Aktivno na kolesu namenjen ozaveščanju najmlajših. Program učence osnovnih šol spodbuja k spoznavanju in utrjevanju prometnih pravil, pri tem pa šole prevzamejo velik del odgovorne naloge. Na letošnjem razpisu sodeluje več kot 130 osnovnih šol, med njimi tudi OŠ Ljubno ob Savinji kot edina iz Zgornje Savinjske doline. OZAVEŠČANJE O VARNOSTI SE ZAČNE PRI NAJMLAJŠIH Vseslovensko kolesarsko pobudo Varno na kolesu je pred leti oblikovala družba Butan plin s strokovno podporo Agencije RS za varnost prometa, Direkcije RS za ceste, Kolesarske zveze Slovenije, Policije in drugih partnerjev. Število sodelujočih šol z leti narašča, temelj predstavlja razpis za osnovne šole Varno na kolesu. Letos se jih je največ, tudi OŠ Ljubno ob Savinji, prijavilo na razpis Postajam kolesar, kjer bodo udeleženci dodatno utrjevali znanje o prometnih pravilih za prihajajoči kolesarski izpit. Prav tako zajetno število se jih bo posvetilo nalogam v sklopu razpisa Aktivno na kolesu. LEPE NAGRADE ZA SODELUJOČE Skozi celo šolsko leto bodo sodelujoči učenci obravnavali kolesarske tematike, osvajali nova znanja in se ob tem potegovali za nagrade. Vsi sodelujoči učenci, ki bodo oddali vsaj dve nalogi, prejmejo beležko, odsevnik, športno vrečko za copate in kupone za ugodnost. Zelo lepe nagrade pa čakajo tiste, ki bodo osvojili največ točk. Prvouvrščeni bodo prejeli donacijo v vrednosti tisoč evrov in kolesarske čelade za vse učence, ki v tekočem šolskem letu opravljajo kolesarski izpit. Matjaž Sem, načelnik Policijske postaje Mozirje: »Letos v do sedaj zabeleženih prometnih nesrečah z udeleženci kolesarji ni bilo udeleženih vinjenih kolesarjev, v zadnjem času pa kljub temu ugotavljamo, da se v cestnem prometu pojavlja vse več kolesarjev, ki za vožnjo v cestnem prometu uporabljajo kolo namesto motornih vozil in vozijo pod vplivom alkohola. Pri tem želim opozoriti, da je tudi vožnja kolesa v cestnem prometu z nad 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma pod vplivom alkohola prepovedana. To pomeni, da so tudi za kolesarje, ki vozijo pod vplivom alkohola, predpisane kazenske sankcije oziroma globa v znesku 300 do 1200 evrov, odvisno od izmerjene količine alkohola v litru izdihanega zraka.« Projekt Varno na kolesu ima pomembno vlogo pri vzgoji odgovornih kolesarjev, kar je ob današnji gostoti prometa velikega pomena. Državne statistike kažejo, da se število prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev in telesnimi poškodbami skozi leta zmanjšuje, a se hkrati povečuje delež nesreč s smrtnim izidom. Po podatkih Policijske postaje Mozirje je bilo na območju Zgornje Savinjske doline v lanskem letu v prometnih nesrečah udeleženih sedem kolesarjev, v letošnjem pa do sedaj že enajst. Od slednjih je eden dobil hude telesne poškodbe, devet jih je bilo lahko telesno poškodovanih, en kolesar pa v nesreči ni bil telesno poškodovan. Večina kolesarjev, ki so bili udeleženi v nesrečah, so bili rekreativci in otroci oziroma mladoletniki. Vzgoja otrok v odgovorne kolesarje je torej še kako na mestu. Tatiana Angioi 4 Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 Tema tedna, Gospodarstvo Leon Ravlan, mentor kolesarskih izpitov in učitelj likovne umetnosti na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji: »S kolesarskimi izpiti želimo v petošolcih vzbuditi spoštovanje do prometa in ne strahu, ki bi jih utegnil na cesti kvečjemu ogroziti, ampak le zavedanje, da gre za resno in mestoma tudi nevarno udejstvovanje. Spodbujamo jih k previdnosti in predvidevanju raznih prometnih situacij. To dosegamo tudi skozi likovno ustvarjanje, kjer pogosto vnesemo temo prometne varnosti, zaradi katere so učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta opravljali kolesarski izpit, skozi vse leto pozorni na dogajanje na cestah. Tako bolj aktivno spremljajo vedenje pešcev, opazujejo reakcije svojih staršev med vožnjo, ugotavljajo razne nepravilnosti v prometu, spoznavajo prometne znake, itd. V šolskem letu 2021/2022 je OŠ Ljubno ob Savinji sodelovala na razpisu Varno na kolesu, kjer so učenci pripravili plakat na temo prometne varnosti in z njim okrasili avlo šole. Izdelek je vseboval za kolesarje relevantne člene prometne zakonodaje, nasvete za varno kolesarjenje in risbe prometnih situacij. Ob koncu šolskega leta so ti učenci opravljali kolesarski izpit in dokazali, da jim projektno in kreativno delo pomeni tudi prijetno in hkrati efektivno učenje. Letos je OŠ Ljubno ob Savinji na razpis prijavila kar štiri naloge, ki jih bomo izvedli do konca šolskega leta in tako skušali varnost v prometu obravnavati skozi zapise, stripe, fotografijo, video in podobno. Naši petošolci bodo pri rednem pouku in razširjenem programu veliko časa in razmišljanja posvetili varnosti v prometu in verjamemo, da bo to dolgoročno pustilo pozitivne posledice na prometni varnosti celotnega kraja.« TRETJA RAZVOJNA OS Prihodnje leto začetek gradnje proti Šentrupertu Na ministrstvu za infrastrukturo so organizirali sestanek, na katerem je bil županom občin, kjer bo potekala tretja razvojna os, predstavljen potek gradnje. Na trasi Velenje–Slovenj Gradec dela že potekajo. Z deli na gradbiščih na območju Škalskega jezera in na Konovem bodo začeli v začetku leta 2023. Za traso Šentrupert–Velenje potekajo odkupi zemljišč, vloženo je bilo integralno gradbeno dovoljenje in takoj, ko bo dovoljenje pravnomočno, bodo začeli z gradnjo tudi na tem odseku. S severnim krakom tretje razvojne osi bodo Koroška, Šaleška in tudi Zgornja Savinjska dolina po desetletjih prizadevanj dobila kakovostno prometno povezavo z ostalo Slovenijo. Del trase od priključka na avtocesto v Šentrupertu do Slovenj Gradca je razdeljen na dva odseka, in sicer 14-kilometrski odsek od priključka Šentrupert na avtocesti A1 (Šentilj–Koper) do priključka Velenje jug in 17,5 kilometra dolg odsek od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug. V ŠALEŠKI DOLINI GRADNJA NAPREDUJE V Velenju je projektiranje sklopa od Hartla do mestnega stadiona v zaključni fazi, do konca leta bo vložena dokumentacija za gradbeno dovoljenje. Za sklop na območju Škalskega jezera je pridobljeno gradbeno dovoljenje, izveden je izbor izvajalcev del, začetek gradnje je predviden v letu 2023. Za sklopa Škale in Velunja je vložena dokumentacija za gradbeno dovoljenje, postopki z izborom izvajalcev so predvideni v začetku leta 2023. Na območju Gaberk so dela v zaključni fazi, za navezovalno cesto na Konovo, vključno s tunelom do Sela pri Velenju, je pridobljeno gradbeno dovoljenje in izveden izbor izvajalcev, začetek del pa je predviden v letu 2023. Franci Kotnik LJUBNO OB SAVINJI Prvi prodajni avtomat z mlečnimi izdelki že napolnjen Občani Ljubnega si že dolgo želijo domačo tržnico oziroma prodajne avtomate z domačimi izdelki, kot so jajca, testenine, mleko in mlečni, mesni ter drugi lokalni proizvodi. Kjerkoli po dolini so prodajni avtomati postavljeni, Prvi prodajni avtomat na Ljubnem ob Savinji ponuja izdelke kmetije Spodnji Strmčnik. (Foto: Štefka Sem) so ponudniki s prodajo zelo zadovoljni. Pred leti je ljubenska občina nakazala pripravljenost poskrbeti za prostor na Forštu, kjer je večje parkirišče pri kulturnem domu, vendar do realizacije ni prišlo. PROSTOR ZA AVTOMATE ZDAJ UREJEN Pred kratkim je prišla na občino ponudba lastnikov nekdanje gostilne Breza za prostor za prodajne avtomate na njihovi pokriti terasi. Prvi prodajni avtomat je že postavljen, v njem mlečne izdelke ponuja kmetija Spodnji Strmčnik. Župan Franjo Naraločnik si želi, da bi se prvemu ponudniku pridružilo še več ponudnikov iz domače in sosednjih občin. OBČINA PONUDNIKOM V POMOČ Ureditev tržnice je pred leti padla v vodo ravno zaradi pomanjkanja ponudnikov iz ljubenske občine, ki bi imeli vsa potrebna dovoljenja za prodajo izdelkov v avtomatih. Kot je povedal Naraločnik, bo občina ponudnikom priskočila na pomoč s sofinanciranjem najemnine in stroškov v začetni fazi, obstajajo pa tudi še nekatere druge možnosti. Ponudba bo še posebej dobrodošla v času turistične sezone, ko je v občini veliko obiskovalcev, ki povprašujejo po lokalnih izdelkih. Štefka Sem Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 5 Oglasi RAZVOJNA AGENCIJA SAŠA, SPOT SVETOVANJE SAVINJSKA Luka Koper ima peti največji avtomobilski terminal v Evropi Razvojna agencija SAŠA d.o.o. izvaja celovite podporne storitve za potencialne podjetnike in podjetja v okviru Slovenskih poslovnih točk. SPOT svetovanje Savinjska sestavlja sedem konzorcijskih partnerjev, ki s svojimi aktivnostmi pokrivajo celotno Savinjsko regijo. Na leto izvedejo sedem izmenjav dobrih praks z namenom povezovanja med podjetniki in pridobivanja novih izkušenj. Tokrat smo se z enim od partnerjem v projektu - Razvojno agencijo Savinja - in podjetniki Spodnje Savinjske doline udeležili predstavitve dobrih praks poslovanja domačije Knez, turistične kmetije Robivera in Luke Koper. UPOKOJENCI Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI ODLIČNI VODNIKI Ker je pristanišče varovano območje, se je potrebno najaviti in pridobiti dovolilnico. Oglede izvajajo za skupine, ki pridejo z lastnim avtobusnim prevozom. Vodenje po pristanišču prevzemajo upokojeni delavci Luke Koper, saj so s svojimi dolgoletnimi izkušnjami odlični vodniki. Gospod Viktor je z zanimivimi zgodbami popestril naš ogled, udeleženci pa so ga poimenovali kar živa enciklopedija Luke Koper. KONTEJNERSKE LADJE RAZLIČNIH VELIKOSTI Imeli smo srečo, da smo si lahko ogledali izplutje feeder ladje, to je najmanjša med kontejnerskimi ladjami, ki se uporablja za tovorjenje med manjšimi terminali. Večje kontejnerske ladje se po velikosti delijo na Panamax in post Panamax glede na možnost plutja skozi stari oz. razširjeni Panamski prekop. Največje kontejnerske ladje spadajo v velikostni razred Super-post Panamax. Te, ki prihajajo k nam, so dolge 343 m in široke 54 m in lahko natovorijo 22 kontejnerjev po dolžini, kar je 15.226 U kontejnerjev v velikosti 6 m x 2,5 m x 2,5 m (20 ft). Ladje raztovarjajo z različnimi dvigali, mobilno dvigalo pa lahko dvigne tudi do 110 ton. NEKOČ DELALI TUDI PO TRI IZMENE ZAPORED »Včasih je bilo v luki malo strojev in delo je bilo težaško. Vse je bilo treba delati ročno. Delavci so luki zato rekli kar »kičma trans«,« je zbrane nasmejal vodič Viktor in Kontejnerski terminal (foto: arhive Luke Koper) 6 Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 dodal: »Ni bilo urnikov. Delalo se je tudi po tri izmene zapored, potem pa v taverno na malico ali pijačo. Živeli smo kot velika družina.« UČINKOVITO NATOVARJANJE IN RAZTOVARJANJE AVTOMOBILOV Luka Koper ima peti največji avtomobilski terminal v Evropi in je znana po učinkovitem natovarjanju in raztovarjanju avtomobilov. Ogledali smo si, kako poteka proces. Ladja, dolga 167 m in široka 26 m, lahko naloži 1000 ton avtomobilov v de- za hlajene tovore, ki ima tudi zorilnico za banane, terminal s silosom za žito, terminal za živino in terminale za les, razsute rude ter premog in železo. Nazadnje smo si ogledali tankerje na terminalu, ki je specializiran za pretovor in skladiščenje kemikalij mineralnih in rastlinskih olj in na katerem je potrebno izredno odgovorno in strokovno ravnanje. ZAVEZANI K TRAJNOSTNEMU RAZVOJU Luka Koper je v logističnem svetu prepoznana kot varna in zanesljiva luka z iz- Predstavitev gojenja kakijev (foto: Ana Marinčič) vet nadstropij. Vsako vozilo na ladjo pripelje voznik in ker natovarjanja poteka »na kolesih«, te ladje imenujejo »roll on-roll of« ladje oziroma RO-RO ladje. TERMINALI IN SKLADIŠČA ZA RAZNOLIKE TOVORE Nadalje smo se peljali še po preostalem delu luke, katera se razprostira na 282 ha, in spoznali terminale in skladišča za raznolike tovore: terminal za generalne tovore, na katerem vsak dan upravljajo s približno 100 blagovnimi skupinami, od sladkorja do barvnih kovin, terminal redno usposobljenimi in predanimi pristaniškimi delavci. Zavezana je k trajnostnemu razvoju in pristanišče ureja z mislijo na prihodnje rodove, ki bodo na Obali živeli, ustvarjali in odraščali. PR Projekt SPOT je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. Volitve, Gospodarstvo VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE 2022 Nataša Pirc Musar je nova predsednica Slovenije, večina Zgornjesavinjčanov glasovala za Anžeta Logarja V nedeljo, 13. novembra, je v Sloveniji potekal drugi krog volitev predsednika republike, v katerem sta se pomerila kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov, Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Volilna udeležba na nivoju države je bila 53,2-odstotna, kar pomeni za 2,1 odstotne točke višja kot v prvem krogu. Nataša Pirc Musar je prejela 53,9 odstotka glasov in je postala prva predsednica v zgodovini Slovenije. VOLILNA UDELEŽBA VIŠJA KOT V PRVEM KROGU V volilnem okraju Mozirje, v katerega sodi vseh sedem zgornjesavinjskih občin, je bila udeležba v drugem krogu 57,6-odstotna oziroma za 3,1 odstotne točke višja kot v prvem krogu. Za primerjavo: udeležba na volitvah v drugem krogu predsedniških volitev leta 2017 je bila v Zgornji Savinjski dolini 48,2-odstotna. NAJVEČJI DELEŽ VOLIVCEV GLASOVAL V OBČINI SOLČAVA Če primerjamo volilno udeležbo po posameznih zgornjesavinjskih občinah, ugotovimo, da je bila najvišja – 64-odstotna – v občini Solčava, v Lučah je dosegla 62,1 odstotka, v ostalih petih občinah pa je bila nižja od 60 odstotkov. Najnižjo volilno udeležbo – 52,5-odstotno - so tokrat imeli v občini Mozirje. Najvišjo volilno udeležbo so zabeležili na volišču v Šmihelu nad Mozirjem, bila je 78,6-odstotna, najnižjo pa na volišču v prostorih osnovne šole v Mozirju – 48-odstotno. ANŽE LOGAR ZMAGAL V VSEH ZGORNJESAVINJSKIH OBČINAH Na nivoju volilnega okraja Mozirje je prepričljivo zmagal Anže Logar, za katerega se je opredelilo 61,1 odstotka volivcev, ki so oddali veljavne glasovnice, Nataša Pirc Musar je prejela 38,9 odstotka glasov. Logar je zmagal v vseh zgornjesavinjskih občinah. Relativno največ glasov je prejel v občini Luče – 80,9 odstotka, v ostalih občinah pa: Solčava 74,5 odstotka, Gornji Grad 62,7 odstotka, Mozirje 60,4 odstotka, Ljubno 59,8 odstotka, Rečica ob Savinji 58,6 odstotka in Nazarje 53,9 odstotka. NATAŠA PIRC MUSAR ZMAGALA NA ŠTIRIH VOLIŠČIH Anže Logar je zmagal tudi na veliki večini vseh volišč v Zgornji Savinjski dolini, Nataša Pirc Musar je dobila več glasov od njega le na štirih voliščih, in sicer v Bočni (59,9 odstotka), v osnovni šoli v Mozirju (58,5 odstotka), v Varpoljah (51,1 odstotka) in v Spodnji Rečici (50,9 odstotka). Relativno največ volivcev in volivk je glasovalo za Logarja na volišču v Strugah (89,9 odstotka). NA PREDČASNEM GLASOVANJU VEČ GLASOV PIRC MUSARJEVI Predčasnega glasovanja se je v drugem krogu predsedniških volitev v volilnem okraju Mozirje udeležilo 539 volivk in volivcev. Med temi je večina – 52,3 odstotka – glasovala za Natašo Pirc Musar, Anže Logar je prejel 47,7 odstotka glasov. Franci Kotnik VOLILNA SKUPŠČINA SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE Tomažu Korošcu še en predsedniški mandat V torek, 8. novembra, je v Velenju potekala volilna seja skupščine Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ), na kateri so bili izvoljeni organi upravljanja zbornice za mandatno obdobje 2022-2027. Še en mandat predsednika zbornice je dobil dosedanji predsednik Tomaž Korošec, sicer izvršni podpredsednik za proizvodnjo v družbi Gorenje. Izvoljena sta bila tudi 15-članski upravni in tričlanski nadzorni odbor. REALIZIRALI SKORAJ VSE ZASTAVLJENE CILJE Predsednik SŠGZ Tomaž Korošec je uvodoma povedal, da je zbornica v minulem petletnem obdobju realizirala skoraj vse zastavljene cilje. Še posebej je izpostavil krepitev regionalne infrastrukture, delo s člani, razvoj podjetništva, izobraževanje, ocenjevanje inovacij in spodbujanje inovacijske klime v regiji ter organizacijo odmevnih Skupščina SŠGZ je izvolila 15-članski upravni in tričlanski nadzorni odbor za mandatno obdobje 2022-2027. (Foto: arhiv zbornice) razvojnih konferenc ter dogodkov v SAŠA regiji. PROGRAMSKA IZHODIŠČA DO LETA 2027 Ponovno izvoljeni predsednik je v nadaljevanju predstavil programska izhodišča za mandatno obdobje 2022-2027, pri čemer je izpostavil krepitev vloge SŠGZ v regijskem okolju, podporo gospodarskim subjektom pri procesu prestrukturiranja premogovne regije, prizadevanja za večjo vključenost in vlogo regije pri odločanju glede prestrukturiranja, ohranitev položaja in vloge SŠGZ v sistemu Gospodarske zbornice Slovenije in pridobivanje novih članov, zlasti iz segmenta malih in srednje velikih podjetij. Zbornica bo pri svojem delovanju osredotočena na pet področij: članstvo, podjetništvo, inovacijska dejavnost, izobraževanje in prestrukturiranje. NOVA UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR V novi 15-članski upravni odbor so bili izvoljeni tudi Matija Petrin iz BSH Hišnih aparatov, Samo Mirnik iz KLS Ljubno in Aleš Benda iz Kovinoplastike Benda. Novi nadzorni odbor sestavljajo Tomaž Sijarto, Petra Pleterski in mag. Biljana Škarja. Roman Mežnar Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 7 Organizacije DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Okrogla obletnica pravi čas za pogled v preteklost in prihodnost Zadnji petek v oktobru je Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji pripravilo svečano akademijo ob 60-letnici delovanja. Slavnostna govornica je bila predsednica društva Zdenka Presečnik Firšt, ki je povzela zgodovino in pomen delovanja društva. Darji Dobovičnik so ob tej priložnosti podelili naziv častne članice, podelili pa so tudi plakete in priznanja za dolgoletno delo v društvu. Ob visoki obletnici delovanja so izdali publikacijo. Častna članica društva je postala Darja Dobovičnik. LETA 1962 ZAČELI KOT PODRUŽNICA CELJSKEGA DRUŠTVA Društvo je svojo zgodovino začelo pisati leta 1962, ko je bila v Mozirju ustanovljena podružnica Društva knjigovodij za okraj Celje. Ustanovitvi podružni- USPEŠNO SODELOVANJE Z GOSPODARSKO ZBORNICO Leta 2014 so se na pobudo takratnega direktorja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Francija Kotnika povezali s sekcijo računovodskih servisov, ki deluje pod okriljem zbornice. Podpisali so sporazum o sodelovanju in v društvo pridobili nove člane iz Šaleške doline. Na ta način so povezali zaposlene v velikih podjetjih z računovodskimi servisi, obogatili izmenjavo dobrih praks in dvignili prepoznavnost računovodske stroke na območju Zgornje Savinjske doline. ČLANSTVO V DRUŠTVU SE KREPI Članstvo v društvu se v zadnjem obdobju krepi, tudi na račun podpore krovne organizacije Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, ki sofinancira delovanje društva. Pobrateni so z društvi računovodskih delavcev Celje, Maribor, Ptuj-Ormož in Slovenj Gradec-Dravograd. Predstavniki omenjenih društev kot tudi krovne organizacije so se udeležili praznovanja obletnice na Ljubnem in jim čestitali za dosedanje dosežke. Prisotne je nagovoril tudi ljubenski župan Franjo Naraločnik. STROKOVNO IN DRUŽABNO POVEZOVANJE Bistvo povezovanja in druženja je medsebojna pomoč, izmenjava mnenj in skupno reševanje računovodskih izzivov. Člani društva se radi srečujejo tudi drugače, skupaj obiskujejo izobraževanja, hodijo na ekskurzije, povezujejo jih kulturni dogodki, skupaj skrbijo za svoje fizično in mentalno zdravje. GLASBENA IN HUMORNA POPESTRITEV PRAZNOVANJA OBLETNICE Da praznovanje obletnice ne bi bilo preveč resno, so v goste povabili člane vokalne skupine Rečiški pobi, ki so z ubrano pesmijo še polepšali krasen dan. Za dodatno sprostitev in smeh je Častni člani Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline: Anton Acman, Franjo Steiner, Jože Mutec, Ivka Lamut, Venčeslav Žagar, prof. dr. Dane Melavc, Anka Rakun, Božena Knapič in Darja Dobovičnik. poskrbel solčavski član pevske zasedbe, stand up komik Dejan Ikovic. Pregovorno resne računovodje je brez težav spravil v smeh. Ob zaključku se mu je na odru priključil Filip Pfeifer, s katerim sta skupaj izvedla savinjsko priredbo svetovne glasbene uspešnice. PRIZNANJA NAJBOLJ ZASLUŽNIM Častna članica društva je postala Darja Dobovičnik. Zlato plaketo društva je prejela Zdenka Presečnik Firšt, srebrno Darja Planinšek, bronasto pa Irena Kokal. Priznanja za delo v organih društva so prejeli: Silva Prislan, Irena Jakop, Alenka Skok, Ivan Čopar in Milena Dobovičnik. Priznanja za dolgoletno delo v društvu so prejele Zdenka Pavlin, Nada Ogradi, Barbara Ermenc in Vida Skok. Tekst in foto: Štefka Sem Dosedanji predsedniki in predsednice Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline: Borislav Blagojevič, Franjo Steiner, Jože Mutec, Ivka Lamut, Anka Rakun, Božena Knapič, Petra Bele, Darja Dobovičnik in Zdenka Presečnik Firšt. ce je botrovala potreba po dodatnih strokovnih znanjih in poklicni povezanosti knjigovodij in finančnih delavcev Zgornje Savinjske doline. Pobudnik ustanovitve je bil dr. Dane Melavc. Dve leti kasneje je podružnica postala samostojno društvo. 8 Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 Prejemniki priznanj ob 60-letnici delovanja Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline Organizacije NA TURISTIČNI KMETIJI RAMŠAK OCENJEVALI SOLČAVSKI SIRNEK Med desetimi vzorci najboljši s kmetije Majdač Na ekološki turistični kmetiji Ramšak v Podolševi so se predzadnjo soboto v oktobru zbrali izdelovalci in ljubitelji solčavskega sirneka. Ljubitelji pikantne zorene skute so lahko okušali izdelke različnih izdelovalcev in si ogledali novo tematsko pot, strokovna komisija pa je po ocenjevanju laskavi naslov za najboljši sirnek podelila kmetiji Majdač. SOLČAVANI ZARADI SIRNEKA MOČNI IN ODPORNI Organizatorji so že pred časom povabili predelovalce mleka k udeležbi na ocenjevanju, saj je potrebno, da izdelek nekaj časa zori in s tem pridobi značilen okus ter aromo. Med ljudmi velja, da so Solčavani močni in odporni na »vse živo« tudi zaradi sirneka, zato si ta specialiteta, ki se najbolje poda k črnemu kruhu in suhomesnatim izdelkom, zasluži, da ji priredijo poseben dogodek. PETČLANSKA KOMISIJA SESTAVLJENA IZ POZNAVALCEV Receptura in struktura sirneka sta bili s strokovno pomočjo opredeljeni leta 2010, tokratni dogodek pa je bil prispevek k promociji stare solčavske jedi. Vzorce je ocenjevala petčlanska komisija Člani ocenjevalne komisije in izdelovalci sirneka na turistični kmetiji Ramšak v Podolševi (foto: arhiv organizatorja) v sestavi: poznavalka recepture sirneka Bernarda Prodnik, ki ji je pripadla funkcije vodje, predelovalec mleka Klemen Matk, gostinka Tatjana Klemenšek, ki trži lokalno pridelano hrano, ljubitelj OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Buča debeluča obiskala zgornjesavinjske pravljičarje Osrednja knjižnica Mozirje vsako leto ob začetku jesensko zimskega časa, ko začnejo v vseh krajevnih knjižnicah izvajati ure pravljic, obiskovalce povabi na pravljično obarvan dogodek. Letos jih je v Kulturnem domu Mozirje razveselila Buča debeluča, lik iz slikanice z istim naslovom pisateljice Jasne Branke Staman. Otroci so se skupaj s simpatično bučo, katere vlogo je prevzela Renata Brglez iz gledališča Pravljičarna, odpravili na bučna polja in se pozabavali ob dogodivščinah poljskih živali in male buče, ki je želela postati buča velikanka. S pravljicami se lahko ljubitelji zgodb v vseh sedmih krajevnih knjižnicah, ki delujejo v okviru Osrednje knjižnice Mozirje, srečujejo ob pravljičnih dnevih vse do konca aprila. Ure pravljic so namenjene druženju otrok, spoznavanju knjižnice in ustvarjanju iz različnih materialov. Tatiana Angioi Jesenska zgodbica o Buči debeluči je navdušila otroke. (Foto: Tatiana Angioi) sirneka Jože Pečovnik in častna članica Elizabeta Krivec, pred davnimi leti majerica na planini Grohot in ena od začetnic priprave sirneka. DEVET VZORCEV IZ KRAVJEGA, EDEN IZ KOZJEGA MLEKA Komisija je ocenjevala deset vzorcev sedmih različnih proizvajalcev, od tega je bilo devet izdelkov iz kravjega in eden iz kozjega mleka. Ob razglasitvi rezul- Med ljudmi velja, da so Solčavani močni in odporni na »vse živo« tudi zaradi sirneka, zato si ta specialiteta zasluži, da ji priredijo poseben dogodek. tatov je komisija podala oceno vsakega posameznega izdelka. Prvo mesto je osvojila kmetija Majdač, drugo Zgornji Ošovnik, tretje pa Matk. NOVA TEMATSKA POT VABI V GOZD Med delom komisije so lahko ostali ljubitelji sirneka razvajali svoje brbončice ob degustaciji. Kljub deževnemu dnevu so si vzeli tudi čas za ogled nove pridobitve na kmetiji Ramšak, to je tematska pot, ki vabi k varovanju gozda in prepoznavanju živalskih stopinj. Z ocenjevanjem sirneka nameravajo nadaljevali prihodnjo pomlad. Dogodek, vključno s postavitvijo tematske poti, je bil sofinanciran iz projekta EKO gajbico, prosim!, ki poteka v sodelovanju med več lokalnimi akcijskimi skupinami. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 9 Intervju PATER KAREL GRŽAN »Optimist sem, ker srečujem vedno več predramljenih ljudi« »Sem z radostjo pater in ponosno kmet,« je povedal za zaključek najinega pogovora na njegovi domačiji pod Raduho. Pater Karel Gržan je poleg omenjenega vsaj še predavatelj, pisatelj in publicist, doktor znanosti s področja literarnih ved, predvsem pa človek, ki je kljub temu, da se zaveda človeških zablod in manipulacij, še vedno optimist, da je naša civilizacija na poti k prebuditvi in preobrazbi, da bo zmagala sposobnost sožitja, sodelovanja in ljubezen. Prepričan je, da ni svobode, če ne moreš razmišljati z lastno glavo. Svoje duhovno poslanstvo opravlja kot kaplan v Lučah, Solčavi in na Ljubnem ob Savinji. Pred kratkim je izšla njegova 50. knjiga Zvezdne poti, ki prinaša zemljevide gradišč, ki so lokacije ozvezdij na zemeljski ravni. Gržan napoveduje nadaljevanje, ki bo sad raziskav megalitskih pomnikov v Savinjski dolini. Knjiga odpira slutnjo starodavne civilizacije, ki je z megalitskimi strukturami po vzoru neba zaznamovala prostor med Savinjo in Sotlo, severno od Save. • V knjigi Zvezdne poti ste se posvetili tematiki velikih kamnov in megalitskih civilizacij, kar ste proučevali zadnjih osemnajst let. Zakaj vas je ta tema tako prevzela? Pozornost je v knjigi usmerjena v kulturo velikih kamnov – megalitov, ki je bila razširjena po vsem svetu. Poznane so nam predvsem znamenite piramide v Egiptu, pa Stonehenge v Veliki Britaniji, vendar je to samo drobec. Ostanke izjemno razvitih civilizacij, ki so vznikale in usihale, najdemo po vsem svetu in tudi v slovenskem prostoru. Arheologija se s tem področjem ni veliko ukvarjala, prevladovalo je mišljenje, da so v davnini živeli neki primitivneži. Megalitski pomniki odpirajo uvid, da temu ni tako. • Smo torej nekdanje civilizacije podcenjevali? Iz podcenjevanja bo potrebno narediti poklon tem civilizacijam. Mi danes ne znamo misliti, kot so mislili oni. Megalitske civilizacije so delovale v sozvočju z naravnimi močmi, zato so lahko postavili 10 gradišča, megalitske strukture, za katere še danes ne moremo doumeti, kako so jih lahko izvedli. Rad pokažem megalitsko gradišče blizu Planine pri Sevnici, kjer na približno deset metrov visokem podstavku stoji na konici trikotni megalit, težak okoli 600 ton. Pod njim se lahko sprehodiš. Strokovnjaki so mi rekli, da ga danes ne bi mogli tako postaviti. • Toda naša družba se smatra kot najpametnejša v zgodovini … Naša civilizacija deluje izkoriščevalsko; imamo se za gospodarje, ki si privoščijo marsikaj, kar ni v žlahtni spoštljivosti. Naši predniki so delovali kot sopotniki vsega v stvarstvu, zato so jim bili dani uvidi v moči, ki nam niso dani, ker nismo v sožitju. V stvarstvu obstajajo varovalke. Pretekle civilizacije teh skrivnosti tudi niso zaupale vsakomur. Stopnja vedenja se je predajala glede na moralno stopnjo osebe. Zato tudi pomembnega znanja niso zapisali, pač pa so ga zakodirali v simbole in mite. Spoznati jih je možno preko uvida, ko si dovolj dozorel, da lahko zastaviš pravo vprašanje. • V knjigi prikazujete gradišča zvezdnih pozicij med Savinjo in Sotlo severno od Save. Ali so tudi v Savinjski dolini megalitske strukture? Sveta geometrija, ki je na fasadi solčavske cerkve in je prerisana tudi na fasado mojega doma, ima zakodirana gradišča Zgornje in Spodnje Savinj- »Majhne otroke, ki znajo med seboj sodelovati, se dopolnjevati v igrivosti, začnejo ob vstopu v proces izobraževanja vaditi v dvobojevanju.« ske doline, čemur se bom v prihodnje podrobneje posvetil. Odkar sem tukaj, sem dobil temeljni uvid kode postavitve gradišč. • V eni prejšnjih knjig, Ta krasni nori svet, zaključite z mislijo, da se nahajamo v preporodnem času. Po astroloških vedah to predstavlja prehod iz obdobja rib, za katerega velja pehanje za bogastvom, v dobo vodnarja, ki naj bi prinesla več sočutja, skrbi zase in druge … Obdobje dveh rib je čas dvojnosti. Zapuščamo obdobje prevladujoče moči dveh polov, ki ga uporabljajo za manipulacijo človeštva. Kozmična Zavest, Sveti Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 Dr. Karel Gržan Duh nas že drami v preobrazbo in nas usmerja k neodvisnosti od tistih, ki z lažno skrbjo za naše dobro poglabljajo našo medsebojno razdvojenost. Drugost in drugačnost nista grožnji, pač pa priložnost dopolnjevanja in sodelovanja. Vodnar krepi srčnost in vzbuja odločnost, budi odprtost, komunikacijo, domišljijo in pripravljenost na tveganje. Pomembno se je osvoboditi okov manipulativnih prijemov in kreirati žlahtno človečnost. • A kot vsak prehod je tudi ta buren in stresen. Čeprav opažamo posameznike in skupine, ki se dvigujejo na višjo raven zavesti, je večina prebivalstva še vedno v krču. Ogromno je negotovosti, v porastu so duševne stiske, izgorelost … Naša civilizacija potrebuje temeljni premislek, v katere okove manipulacije so nas ujeli. Dokler se teh manipulativnih prijemov ne zavedamo, nas držijo v primežu. Teh modelov je ogromno, na primer premeteno uvajanje v polarizacijo. Rojeni smo v svet dvojnosti, ampak tisti, ki nas manipulirajo po principu »deli in vladaj«, to izkoriščajo in nas modelirajo v dvobojevanje. To se dogaja celo v kontekstu izobraževanja, kar je skrajno nedopustno. Majhne otroke, ki znajo med seboj sodelovati, se dopolnjevati v igrivosti, začnejo ob vstopu v proces izobraževanja vaditi v dvobojevanju. Poglejmo samo primere iger, kot so Med dvema ognjema in Človek ne jezi se, s pomočjo katerih se v nežne možgane otrok vtisnejo miselni vzorci, da je treba misliti samo nase, drugega pa čim prej izključiti iz igre. Platon je rekel: »Pazite, kakšne zgodbe pripovedujete otrokom.« Intervju Igra pa ni le zgodba, je obred, ki udejanja in se zato še globje vtisne v koncept, da je normalno, da nas delijo in da se med seboj zbijamo, kasneje pa pobijamo. Če bi generali in predsedniki sami vstopali v boj, na fronto, namesto da tja pošiljajo fante, preproste ljudi, bi se vojne kmalu zaključile. Tako pa voditelji na varnem čakajo, da ugasnejo številna življenja, ki niso zanje nič vredna, na koncu pa sklenejo mirovno pogodbo in nazdravijo s šampanjcem. • Ampak svet deluje tako – prevladuje visoka stopnja tekmovalnosti, ki izrinja neprilagojene. Kako naj v njem preživi mlada oseba, ki bi ji privzgojili vrednote miroljubnosti in sodelovanja? Ali je na ta način ne vržemo v vodo nepripravljene? Hm …, dobro vprašanje. (Krajši premislek.) To izpostavlja vprašanje, kako nevarno je biti samozavesten in kako varno je biti ovca. Kaj bo, se mora odločiti vsak posameznik sam. Mislim pa, da če starši stojijo otroku ob strani in ga opolnomočijo, če imajo starši tudi prijatelje, znance, ki uporabljajo lastno glavo in ne dopuščajo, da mislijo drugi namesto njih, in se ti starši in otroci med seboj povezujejo, ni nobene skrbi. Zase vem, da želim misliti s svojo glavo, zato iščem pestrost argumentov in informacij. Nočem se zapirati v balonček in ga napihovati z enostranski- menu. Je to večno breme, ki se nikoli ne razreši, ali je to izpraševanje ključni del človeške biti? Seveda se neizbežno ukvarjamo z vprašanjem smisla, vendar ni v dobrobit, če se sprašujemo le na nivoju razuma. To lahko posameznika vrže v globoko stisko. Človek ima tudi socialno, čustveno, duhovno, praktično, estetsko, intuitivno … inteligenco. Ob vprašanjih smisla je dobro odpreti vse svoje zaznavnosti, tudi duhovne, intuitivne in iz njih razbirati uvide, spoznanja. Že v Delfih je bilo svetovano: »Človek, spoznaj samega sebe, vstopi v lastno notrino in spoznal boš svet in Boga.« In potem ugotoviš, da je temeljno poslanstvo živeti v sočutju z vsem, kar te obdaja, da je sreča v žlahtnih srečevanjih, v sočutni zaznavnosti. V sožitju z Bogom, kakor koli si ga predstavljaš, sočlovekom in z vsem, kar nas v stvarstvu obdaja, je smisel človekovega življenja. V stvarstvu, v naravi, je toliko znamenj, ki nam odpirajo horizont v presežnost! »Ne leporečimo samo ob grobu, dajmo to storiti že prej, ko še imamo čas in priložnost.« mi informacijami za ali proti. Če beremo srednjeveške spise, na primer teologa Tomaža Akvinskega, on napiše najprej »Zdi se …«, čemur sledi to, o čemer bo razpravljal, takoj pod tem pa piše »Proti temu pa govorijo sledeča dejstva …«. Srednjeveški pouk je potekal tako, da je profesor osvetlil argumente za in proti, čemur je sledilo ognjevito razpravljanje, vendar ne kdo ima prav, ampak so v debati drug drugemu odpirali misli. Mi danes govorimo »Resnica je …«, ampak to je ideološki pojem, ki nas ločuje. Tudi to nam je bilo podtaknjeno, če se bomo namreč pogovarjali o resnici, se bomo med seboj kregali. Če se mož in žena pogovarjata v imenu resnice in ima vsak na svoji strani absolutno resnico, potem bo tu kreg, brezup, razhod. Če pa bosta govorila: »Moje spoznanje je to, kaj pa je tvoje?«, to odpira dialog, drug drugemu osvetljujemo misel in gremo v smeri dobrobiti in skupnosti. • Človek se, odkar pomnimo, sprašuje o svojem smislu, poslanstvu, na- Pater Gržan se zaveda privilegija bivanja v naravnem okolju. Na posestvu mu družbo dela kobila Kapra. Skratka, vprašanja si je treba zastavljati ne zgolj na nivoju racionalne ampak celostne, tudi duhovne inteligence. Za to pa je potrebna tihota, meditacija, molitev. • In čas … Ja, čas tihote. To, da se ne znamo ustaviti, je tudi znamenje nesposobnosti soočenja. Begamo z dogodka na dogodek, obdamo se s hrupom, da bi ne slišali sebe in bližnjih v osebni resničnosti. In smo zato v sebi vedno bolj osamljeni in tesnobni. Kako odrešujoče je, ko »potegnemo bremzo« in se ustavimo, ko prisluhnemo najlepši glasbi, ki zveni v barvi glasu naših najbližjih, ta razodeva njihovo čustveno stanje, ki je šumenje listja, žuborenje potoka … Potrebno se bo vrniti k pristni zaznavi vsega v stvarstvu, k bratom in sestram, kot bi rekel Frančišek Asiški. Bogu hvala, ljudje tu, v Zgornji Savinjski dolini, v tem še živijo in to je res privilegij. Za to moramo biti hvaležni. Ko si hvaležen, ozaveščaš, kaj vse ti je dano, zato je čut hvaležnosti izjemno pomemben. Moja molitev zvečer je predvsem hvala za vse, kar mi je bilo »Tisti, ki manipulirajo, vedno strašijo, nas usmerjajo v svoj interes, ki ga predstavljajo kot za nas edino možno rešitev.« dano v tistem dnevu. Pravijo, da je na eno jamranje treba najti pet razlogov, za kaj smo lahko hvaležni. Toliko tega nam je dano, mi pa smo se izostrili v tankočutno zaznavnost tega, kaj še ni, in smo zato nesrečni. To je treba obrniti. Podobno velja v odnosu do ljudi. Ne leporečimo samo ob grobu, dajmo to storiti že prej, ko še imamo čas in priložnost. Povejmo si, da smo drug drugemu dragoceni. • Torej ostajate kljub vsemu zlu in manipulacijam, ki so okrog nas, optimistično naravnani … Modele manipulacij, ki so nas pripeljali v tesnobno čutenje, je potrebno ozaveščati. Tisti, ki manipulirajo, vedno strašijo, nas usmerjajo v svoj interes, ki ga predstavljajo kot za nas edino možno rešitev. Onemogočajo informacije, ki bi nam dale misliti. Osebno se informiram preko zaupanja vrednih virov in pri tem pazim, da so novice uravnotežene in pestre. Optimist sem, ker srečujem vedno več predramljenih ljudi, med njimi tudi veliko mladih, ki jim ni več, da bi se dvobojevali v imenu resnice, ampak govorijo o osebnih spoznavnih in doživljajskih resničnostih – v prijateljevanju osvetljujejo življenje v smeri žlahtne človečnosti. Zato sem upajoč, da se bo naša civilizacija prerodila v novi svet. To primerjam s prehodom izbranega ljudstva skozi Rdeče morje v novo deželo, novo obdobje. Na levi in desni so bile visoke stene voda, za njihovim hrbtom pa vojska, ki jih je ogrožala. Ampak oni so morali fokusirati misel naprej, v novo dobo, v svetlobo, ki se je prikazovala po prehodu … Tudi mi smo v tem civilizacijskem prehodu, strašijo nas, ampak mi jim tega ne smemo dovoliti, saj te strah okameni. Zato se moramo povezovati, da moč strahu izničimo. In obenem moramo že kreirati novo dobo prebujene človečnosti. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek, foto: Franjo Atelšek Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 11 Ljudje in dogodki DIAMANTNA POROKA ZAKONCEV POKLEKA Z REČICE OB SAVINJI 60 let skupnega življenja v ljubezni in strpnosti Sredi oktobra sta na Rečici ob Savinji diamantno poroko slavila zakonca Vida in Herman Pokleka. Zaobljube ob jubileju sta izrekla pred županjo Ano Rebernik. Ob tej priložnosti sta, malce za šalo sta gradila svoje domovanje na Rečici ob Savinji, ko sta kupila prvega fička, se izobraževala ob delu, preživljala dopuste na Jadranu in se razvedrila na kakšni veselici, saj sta oba rada plesala. Vida in Herman Pokleka sta poročne zaobljube izrekla pred županjo Ano Rebernik. (Foto: arhiv občine) in malce zares, povedala, da se že tretjič poročata vsak z istim partnerjem. Da sta tako dolgo zdržala skupaj, pravita, je bilo potrebno veliko ljubezni in strpnosti. ZAČETEK SKUPNE POTI NA MOZIRSKI PLANINI Njuna skupna zgodba se je začela daljnega leta 1961 na Mozirski planini. Poleti tistega leta so se tam družili gimnazijci mozirske nižje gimnazije in mladinci iz Šmartnega ob Paki. Iz druženja se je rodila ljubezen, ki sta jo nato okronala s poroko. MLADOST V POMANJKANJU Vida je otroška leta in mladost preživela na Trenklnovi domačiji v Šentjanžu. Službo je našla na železnici, kjer je dočakala tudi upokojitev. Herman je odraščal na kmetiji pri Savijeku v Dobriču ob sedmih bratih in sestrah. Ker kmetija ni dajala dovolj kruha za vsa lačna usta, se je zaposlil kot gozdar in nato kot rudar v velenjskem rudniku. Z UDARNIŠKIM DELOM DO PRVEGA STANOVANJA Na začetku skupne poti sta se Vida in Herman srečala s stanovanjskim problemom. Sprva sta živela ločeno - Vida v Celju, Herman pa v Velenju. Ko sta se jima rodila Vida in Herman, je družina dobila rudniško stanovanje v Velenju. Toda da so prišli do stanovanja, je povedal Herman, je bilo potrebno opraviti več kot štiristo udarniških ur za razvoj kraja ob Paki. Danes se rada spominjata časov, ko 12 V TANDEMU GONILNA SILA UPOKOJENSKEGA DRUŠTVA Še do nedavnega sta se posvečala vsak svojim hobijem. Vida je vezla, Herman pa je spletal vrbove šibe, iz katerih so nastajali uporabni in okrasni predmeti. Vrsto let sta bila kot predsednik in tajnica gonilna sila rečiškega upokojenskega društva. Tudi delo v kuhinji Hermanu ni bilo tuje. Spretno se je zavrtel ob štedilniku, brez težav je zamesil potico ali testo za krofe, lotil pa se je tudi zahtevnejših receptov. KLJUB ZDRAVSTVENIM TEŽAVAM OHRANJATA ŽIVLJENJSKI ZAGON »V zadnjem času naju pestijo razne zdravstvene težave, a se ne dava, počutiva se mladostno, kar nama daje zagon, da tu in tam še kaj postoriva. Sede se lotim likanja, počasi obesim perilo. Z berglami se podava tudi do bližnje trgovine,« je povedala Vida, ki je prestala operacijo hrbtenice, in dodala, da je mogoče »šest desetletij preživeti v dobrem in slabem le z močno ljubeznijo in strpnostjo.« Marija Šukalo SREČANJE NEKDANJIH VZGOJITELJIC Po dolgih letih znova skupaj Konec oktobra se je zbrala prešerna druščina žena različnih generacij, ki jim je skupno to, da so bile vse nekdaj zaposlene v Vzgojno varstvenem zavodu (VVZ) Mozirje, ki je imel svoje enote po vsej Zgornji Savinjski dolini. Po daljšem usklajevanju sta nekdanji sodelavki v omenjenem zavodu Vanja Hofbauer in Melita Mikek organizirali družabno srečanje, namenjeno obujanju spominov. Odziv na povabilo je bil odličen. Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 Srečanja se je udeležilo 22 nekdanjih uslužbenk VVZ Mozirje, če ne bi vmes posegli razni virusi, bi bila udeležba še večja. Da je bilo veselje ob srečanju res veliko, so pokazali objemi med udeleženkami, še posebej navdušene pa so bile upokojene vzgojiteljice, ki so že globoko v osemdesetih letih življenja. Udeleženke srečanja so se poslovile z obljubo, da se prihodnje leto spet dobijo. Tatiana Angioi Prijetno vzdušje na srečanju nekdanjih sodelavk Vzgojno varstvenega zavoda Mozirje. (Foto: arhiv Vanje Hofbauer) Zgodovina in narodopisje Angelos Baš o plavljenju lesa po Savinji (2) PETER WEISS Ponatiskujemo razpravo Plavljenje lesa po Savinji, ki jo je etnolog in zgodovinar dr. Angelos Baš objavil leta 1977 v reviji Slovenski etnograf. V tukajšnji objavi so dodani mednaslovi in kaka opomba. NADALJEVANJE: PLAVLJENJE LESA DO ŽAG Če vemo, da so se na ozemlju savinjskih splavarjev, se pravi ob Savinji od Ljubnega do Mozirja in ob Dreti od Bočne do Nazarij, oskrbovali v 19. in 20. stoletju do konca splavarstva po drugi svetovni vojski z lesom večinoma v okolici Luč in Solčave, so ga morali od tam spravljati do svojih žag. V omenjenih dobah je bilo to mogoče edinole s plavljenjem. Zato sodimo, da se je plavljenje lesa po Savinji in njenih pritokih začelo najpozneje v drugi četrtini 18. stoletja. Mogoče pa je postaviti ta začetek še v starejše obdobje, saj je najstarejši vir o savinjskem splavarstvu iz leta 1478, prav kakor je sporočeno splavarjenje v Zgornji Savinjski dolini in Zadretju v 16. in 17. stoletju, čeprav v manjšem obsegu kakor v 18. stoletju. PRIČEVANJA O PLAVLJENJU Iz 19. stoletja izvirajo o plavljenju po Savinji in njenih pritokih naslednja pričevanja. – Leta 1802 beremo o »plavljenju hlodov na žage pri zadostni množini vode«. Iz štiridesetih let 19. stoletja je za območje Mozirja sporočeno, da živijo tam številni ljudje tudi od »plavljenja hlodov na žage«. Podrobnejši je zapis Ferda Kočevarja iz leta 1854: »Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo.« In: »Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to.« To označbo dopolnjuje tale podatek iz osemdesetih let 19. stoletja: »Revmatizem, katarji in pljučnice so zelo v navadi posebej med plavci in splavarji, ki se pogosto izpostavljajo prehladom.« ŠKODA ZARADI PLAVLJENJA HLODOV Iz let pred prvo svetovno vojsko je poročilo o sporu med lesnimi, večinoma kmečkimi trgovci, ki so plavili les, in graščino v Nazarjah, to je ljubljansko škofijo. Iz tega vira je razvidno, da so lesni trgovci »sproti oškodovancem poravnali« škodo, ki je nastala pri plavljenju. Ko pa je začela izrabljati gozdove graščina, so bili »oškodovani posebno ... obrežni posestniki ob Dreti in Savinji ter njenih pritokih«. Medtem ko se je prej sproti poravnavala škoda, ki jo je povzročilo plavljenje, graščina ni ravnala tako, čeprav je bila škoda, ki jo je povzročil graščinski plavljeni les, dosti večja. »... ta les – v zelo velikih množinah naenkrat plavljen – (je) butal ob stene vodnih naprav, žag in jezov ter ob obrežjih povzročil velike in razsežne poškodbe. – Grajščina ... je sicer tu pa tam sklenila s poškodovanci poravnave in se je zavezala poravnati povzročeno škodo, vendar je to obljubo v zelo redkih slučajih izpolnila. Tako so se poškodbe so praviloma pričevanja ohranjenega ustnega izročila in redkejših pisanih virov. – Iz obojega gradiva je razvidno, da so takrat plavili les po Savinji od Logarske doline do Letuša in po številnih njenih pritokih. Natančneje. Dovoljeno je bilo plaviti les po Savinji od mosta nad Logarjem v Logarski dolini do Letuša in po Dreti od Tiroseka do izliva v Savinjo v Nazarjah. Po Jezeri v Matkovem kotu od nekdanje betonske riže do izliva v Savinjo, po Globaši (pod Solčavo) približno poldrugi kilometer nad izlivom v Savinjo, po Lučnici od Podpeškega jeza do izliva v Savinjo, po Dupli (med Lučami in Ljubnim) od izvira do izliva v Savinjo, po Krumpahu (pritoku Ljubnice) od Krumpaške brvi do izliva v Ljubnico, po Sopotu (nad Ljubnim) od Jezernikove Zaláge, zadrževalniki hlodov na Savinji med svetovnima vojnama; zadaj plavljeni les (iz razprave Angelosa Baša iz leta 1977) kopičile, tožbe zoper grajščino so bile na dnevnem redu.« Ko so 1908 prosili ljudje »za obnovitev plavnih koncesij«, so dobili odgovor, da koncesij ne bo, »če se poprej vsi prosilci medsebojno ne zedinijo v konkurenčnem odboru ter se ne dogovorijo, kako bodo se s tekom let narasle škode poravnale ... Ti, ki so škodo sproti poravnali, bi naj plačevali še enkrat, in sicer ne za sebe, ampak za grajščino.« Ni znano, kako je bil razsojen ta primer, za nas so poučne opisane plavne razmere in nekatere njihove posledice. KJE JE BILO DOVOLJENO PLAVLJENJE Največ podatkov o plavljenju lesa po Savinji in njenih pritokih je iz časa med svetovnima vojskama (v prvih letih po osvoboditvi se je plavljenje nehalo). To žage do izliva v Ljubnico, po Beli (med Solčavo in Lučami) približno kilometer nad izlivom v Savinjo, po Ljubnici do izliva v Savinjo, po Žepu (pritoku Ljubnice) od Rastovške riže do izliva v Ljubnico, po jarku Juvanje približno 3 kilometre nad izlivom v Savinjo, po Mozirski strugi, po Ljubiji od Pergovske žage do izliva v Savinjo, po Mačkovcu (pod Novo Štifto) od Ramšakovega križa do izliva v Dreto, po Kanolšici (nad Gornjim Gradom) od Bezovškovih travnikov do izliva v Dreto, po Šokatu (v Gornjem Gradu) od Brglezovega jeza do izliva v Dreto, po Studenčnici pri Kropi (pri Bočni) do izliva v Dreto in po Litošču pri Šmartnu. Potemtakem ne drži mnenje Antona Melika, da »so bili plavci zaposleni s plavljenjem hlodov do Krope (pri Bočni) ter do Ljubnega«. Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 13 Nasveti POJEM IN POMEN ZEMLJIŠKE KNJIGE Javna knjiga, namenjena objavi podatkov o pravicah na nepremičninah Zemljiška knjiga je javna knjiga (evidenca), ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah (stvarnih ali obligacijskih) na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami in je torej zelo pomembna za trg nepremičnin. Z vpisom in javno objavo podatkov se uresničuje temeljno pravilo stvarnega prava o absolutnem učinkovanju stvarnih pravic v zvezi z nepremičninami, ki so pomembna za pravni promet z nepremičninami. Njen bistveni pomen je torej v javnosti vpisanih podatkov, s čimer je povezano zaupanje v zemljiško knjigo: kar je v zemljiški knjigi vpisano, to velja, kar ni vpisano, to ne velja. STVARNE PRAVICE Stvarne pravice so pravice, ki so opredeljene v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) in so naslednje: lastninska pravica, zastavna pravica, služnostna pravica, realno ali stvarno breme in stavbna pravica. Bistvena značilnost stvarnih pravic je, da so absolutne in da učinkujejo zoper vsakogar (erga omnes). OBLIGACIJSKE PRAVICE Med obligacijske pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, sodijo pravica prepovedi obremenitve oziroma odtujitve, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Obligacijske pravice niso absolutne, so relativne in učinkujejo med strankami določenega razmerja (inter partes). Pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, sta na primer zaznamba stečaja in zaznamba spora. ZEMLJIŠKA KNJIGA IN KATASTRI Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je javna (podatki v njej so javni, dostopni vsakomur), zbirka listin pa ni dostopna vsakomur (izkazati je potrebno interes z obrazloženo pisno vlogo). Zemljiško ZBIRNI CENTER PODHOM Brezplačno odlaganje živalskih stranskih produktov Občine Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava so prisluhnile potrebam občanov in v Zbirnem centru Podhom postavile zbiralnik za živalske stranske produkte. S tem želijo vsem, ki imajo doma koline, omogočiti urejeno odlaganje, saj se je v preteklosti pogosto dogajalo, da so ti odpadli končali v gozdovih in ob rekah. POSEBEN ZABOJNIK V ZBIRNEM CENTRU PODHOM Občani, povzročitelji odpadkov iz navedenih občin, ki izvajajo zakol živali za lastno uporabo, lahko živalske stranske produkte, kot so kosti, rogovi, kopita/parklji, surove živalske kože velikih in majhnih živali, volna, dlaka, prašičje ščetine, perje in podobno, brezplačno pripeljejo in oddajo v poseben zabojnik v Zbirnem centru Podhom. ODLAGANJE ŽIVALSKIH ODPADKOV OD NOVEMBRA DO KONCA FEBRUARJA Vstop v zbirni center je mogoče s predložitvijo položnice podjetja PUP-Saubermacher za odlaganje odpadkov in osebnega dokumenta. Občine poravnajo 14 obveznosti glede na količino odloženih odpadkov njihovih občanov na osnovi evidence. Odlaganje živalskih stranskih produktov je možno od novembra do konca februarja. Štefka Sem Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 Na marsikateri zgornjesavinjski domačiji še izvajajo zakol živali za lastno uporabo. knjigo vodi pristojno okrajno sodišče. Pomembno je, da zemljiške knjige ne enačimo s katastri (zemljiškim katastrom ali katastrom stavb ali katastrom gospodarske javne infrastrukture). Katastri namreč vsebujejo podatke o fizičnih lastnostih nepremičnin, vodi jih GURS (gre za t.i. upravno evidentiranje), zemljiška knjiga pa vsebuje podatke o pravnih lastnostih nepremičnin, vodijo pa jo sodišča (gre za t.i. pravno evidentiranje). Legalis, Urška Pečnik, s. p. ZDRUŽENJE BANK SLOVENIJE Hrvaške kune pravočasno zamenjajte za evre Hrvaška bo s 1. januarjem 2023 vstopila v evro območje in kot uradno valuto s tem dnem uvedla evro (EUR). Hrvaške kune (HRK), ki jih imajo slovenski državljani na svojih računih v bankah in hranilnicah, lahko že sedaj zamenjajo v evre po veljavnem menjalnem tečaju, ki je objavljen na tečajnih listah bank. Stanja v HRK na transakcijskih računih bodo banke samodejno konvertirale v evre na dan 31. 12. 2022 po fiksnem tečaju 7,53450 HRK za 1 EUR. BANKE BODO KUNE ODKUPOVALE DO KONCA LETA Banke bodo HRK bankovce odkupovale do konca leta 2022. Posamezna banka bo v skladu s svojo poslovno politiko izvrševala menjave HRK v EUR tudi v letu 2023 za vse stranke ali pa se bo odločila, da bo menjalniške posle opravljala zgolj za svoje stranke, ki imajo pri banki odprt transakcijski račun. Združenje bank Slovenije zato priporoča, da se občani vsak pri svoji banki predhodno pozanimajo o pogojih menjave, še posebej pri menjavah in dvigih višjih zneskov. NA BANKI SLOVENIJE MOŽNA MENJAVA JANUARJA IN FEBRUARJA 2023 Na blagajni Banke Slovenije bo mogoče zamenjali HRK bankovce v EUR od 1. januarja do 28. februarja 2023. Podrobnejše informacije o uvedbi evra na Hrvaškem so objavljene na spletni strani hrvaške centralne banke. Franci Kotnik Ljudje in dogodki V SPOMIN Andrej Studen 1963-2022 Pred dnevi je sklenil svojo življenjsko pot priznani slovenski zgodovinar dr. Andrej Studen iz Nazarij. Zaposlen je bil na Inštitutu za novejšo zgodovino (INZ) v Ljubljani, kjer se je pri svojem raziskovalnem delu osredotočal na zgodovino vsakdanjega življenja, modernizacije, meščanstva, marginalnih skupin, kriminala, alkoholizma in morale. Doktoriral je leta 1995 z disertacijo Stanovati v Ljubljani (Socialnozgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljančanov pred prvo svetovno vojno). Pred tem se je v letih 1991-1992 študijsko izpopolnjeval v Historičnem seminarju pri Hansu Jürgenu Teutebergu na univerzi Westfälische Wilhelms Universität v Münstru, avstrijske štipendije pa so mu omogočile, da je bil študijsko večkrat tudi na Dunaju. Od leta 1988 je bil zaposlen na INZ, v letih 2003-2014 pa dopolnilno tudi na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, na kateri je predaval zgodovino vsakdanjega življenja. Pozneje je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predaval socialno zgodovino. Vsa leta je sodeloval pri reviji Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje. Celjanom bo ostal v spominu tudi kot avtor stalne razstave Teater groze, v okviru katere so v kleti Friderikovega stolpa na celjskem Starem gradu na ogled mučilne naprave od 16. do 18. stoletja. V svoji karieri je napisal več knjig, ki so doživele odmev v širši javnosti. Leta 2004 je pri Slovenski matici izšla njegova knjiga Rabljev zamah, pretresljivo delo o zgodovini kriminala na Slovenskem od 16. stoletja vse do danes z opisi resničnih dogodkov in s številnimi ilustracijami. Za monografijo Pijane zverine (O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva), ki je izšla leta 2009, je prejel nagrado klio, ki jo podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije za najboljše delo na področju zgodovinopisja v preteklem letu. Z zgodovinarjem dr. Janezom Cvirnom je leta 2010 napisal učbenik za pouk zgodovine za tretji letnik gimnazije. Leta 2015 je izšla njegova monografija Neprilagojeni in nevarni: podoba in status Ciganov v preteklosti, v kateri se je posvetil romski tematiki. GALERIJA NAZARJE Likovna dela Nine Zuljan polna poživljajočih energij Galerija Nazarje v Jakijevi hiši gosti dela diplomirane slikarke Nine Zuljan. Odprtje razstave v organizaciji Kulturnega društva (KD) Nazarje in Občine Nazarje je bilo v petek, 28. oktobra. Avtorico, ki kot samostojna kulturna ustvarjalka živi in dela v Šempetru pri Gorici, je zbranim najprej predstavila vodja galerijske dejavnosti pri KD Nazarje Vladimira Planovšek, v njeno ustvarjalnost in razstavljena dela pa se je poglobila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstavo je odprl župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. ČAROBNI SVET NA LIKOVNEM PLATNU Nina Zuljan je diplomirala leta 2000 na Šoli za risanje in slikanje (Arthouse - College of Visual Arts) pri profesorju Mladenu Jernejcu z diplomsko nalogo Odmik od resničnosti skozi simbolno govorico. Od takrat ustvarja čarobni svet na likovnem platnu, njena umetniška dela pa krasijo domove širom po svetu. Javnosti se je slikarka predstavila že na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, v Nazarjah so njena dela na ogled do 20. novembra. RAJSKI VRTOVI, PTICE IN TULIPANI Po besedah umetnostne zgodovinarke in likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn je Zuljanova ustvarjalka (p) osebnih likovnih zgodb. V njenih delih »odsevajo njena subtilna povezovanja z naravo, doživljanja njenih lepot, čutenja Avtorici del Nini Zuljan (druga z leve) je ob odprtju razstave čestital tudi nazarski župan Matej Pečovnik. (Foto: Tatiana Angioi) pristnih in poživljajočih energij ter čistosti, ki jo premore ta, ne le fizični, ampak tudi duhovni prostor.« Skozi razlago Stibilj Šajnove so obiskovalci na odprtju razstave ugledali edenske vrtove, na katerih poleg najrazličnejšega rastja in cvetja najdejo svoje mesto tudi ptice: »Interpretacija je podana s stiliziranimi formami in pomenljivimi detajli. Figuralne oblike so jasne, zajete v tekočo konturno sled. Pogosto prehajajo v vegetabilne in obratno, saj ptica, ki je postala slikarkin emblem, asociira na cvet tulipana.« PODPORA UMETNIŠKIM DOGODKOM V OBČINI Avtorici del je ob odprtju razstave čestital tudi nazarski župan Matej Pečovnik in ponovno izrazil svojo podporo umetniškim dogodkom v občini. Z glasbo za sladokusce je udeležence otvoritve skozi dogodek popeljal harmonikar Primož Zvir. Tatiana Angioi Savinjske novice št. 44, 4. november 2022 15 Ljudje in dogodki, Prejeli smo ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Od Žlebnikove kapele do žegnanega Konečkega studenca Zadnjo oktobrsko nedeljo popoldan so se domačini zbrali pri Žlebnikovi kapeli v Šmihelu nad Mozirjem. Kapela je bila zgrajena leta 1862 in jo je istega leta na poti iz Šmihela proti svetokriški cerkvi v Belih Vodah, kakor tudi žegnan Konečki studen'c, blagoslovil škof Anton Martin Slomšek. OBNOVA KAPELE PO 160 LETIH Letos, 160 let kasneje, so se Žlebnikovi podali v obnovo kapele, pri čemer so sodelovali vsi domači: Marjan Pačnik z družino, Marija Atelšek in gospodarja Janez ter Martina Pačnik. Pri obnovitvenih delih strehe in zidov, ki jih je načel zob časa, je sodelovalo več mojstrov. Strešna dela je opravil Toni Verbuč, obnovo zidov Vojko Zavolovšek in Viktor Gostečnik, stopnice je s kamnom iz domačega »grabna« obložil Fadel, ograja pred kapelo je delo Gačnika, montažo je opravil Stanko Bizjak, za pleskanje Žlebnikovo kapelo je blagoslovil župnik Sandi Koren. (Foto: AR) je poskrbel Jože Novak iz Okonine, poslikava kapele pa je avtorski izdelek Albine Rajter iz Šmihela. ZANIMIVA POSLIKAVA Pod križem z Jezusom sta sv. Janez Evangelist in žalostna Mati Božja, pod njimi škof A. M. Slomšek, na desni strani sv. Jožef z Jezusom ter na levi sv. Uršula. Na stropu je angelček ter Božje oko pred vstopom v kapelo. Kapelo je blagoslovil župnik Sandi Koren v družbi Luka Mihevca in Tadeja Linasija ter vseh zbranih od blizu in daleč. DRUŽENJE KRAJANOV VSEH GENERACIJ Za tem so se udeleženci skupaj podali po poti škofa Slomška do žegnanega Konečkega studenca, kjer je župnik Sandi Koren obnovil blagoslov. Za tem je gospodar Konečke domačije Vanč Verbuč povedal nekaj zanimivih anekdot, poskusili so žegnano vodo, kapljico rujnega in prigrizke. Nato so se vrnili na Žlebnikovo domačijo, kjer jih je pričakala obilna pogostitev. Sledilo je druženje krajanov vseh generacij - od najmlajših dvomesečnih punčk Lucije in Mine do 90-letnika Franca Polanška. Albina Rajter GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V Prekmurju nabirali energijo za naporno jesen Dve godbenici, Katja in Anja, sva se odločili, da letos organizirava društveni izlet in za kraj izleta ne poveva nikomur. In res, godbeniki do zadnjega niso vedeli, kam so se tretjo oktobrsko soboto podali in kam jih peljeva. Odločili sva se, da za letošnjo destinacijo izbereva Prekmurje. Prva točka je bil Otok ljubezni, kjer smo spoznali težko delo bürjašev, ki so v preteklosti utrjevali brežine reke Mure. Videli smo nastalo škodo po zadnjih poplavah, ko se je znani mlin na Muri sesedel, ko so ga želeli dvigniti iz vode. Sanacija le-tega bo trajala vsaj še dve leti. Za konec smo se z brodom popeljali po reki. Nato smo se podali do čebelarstva Šemen, kjer nam je lastnik podal veliko informacij glede pozitivnih in zdravilnih učinkov medu. Okušali smo veliko različnih vrst medu in medenih izdelkov ter si ogledali njihovo hiško, kjer izvajajo apiterapijo in medene masaže. Naslednja destinacija je bila Hiša vin Cuk v osrčju Lendavskih goric, kjer smo imeli priložnost degustirati nekaj vrst 16 njihovih izjemnih vin, ki nam jih je na hudomušen način predstavila prijazna gostiteljica. Za naše želodčke so poskrbeli sveže pečeni pereci, poznana sladica iz tistega dela Slovenije. Ob slovesu od Lendave smo se povzpeli na razgledni stolp Vinarium, ki nam je, kljub vetrovnemu vremenu, ponudil izreden razgled na štiri države - Slovenijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko. Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 Godbenike čaka naporna jesen, ko bomo pripravljali program za naš letni koncert, ki bo tretjo soboto v januarju. Zato smo se energije za delo naužili na energijskih točkah Bukovniškega jezera. Sledilo je še pozno kosilo v restavraciji Lujza, kjer so nam postregli z odličnimi domačimi dobrotami, med katerimi ni manjkala prekmurska gibanica. Katja Naraločnik Zgornjesavinjski godbeniki na Muri (foto: arhiv godbe) Ljudje in dogodki, Organizacije ANDREJ KLEMENAK O MEHIKI IN POLOTOKU JUKATAN Turistični raj dolgih plaž in majevskih arheoloških najdišč Turistično društvo Nazarje je v domu kulture organiziralo potopisno predavanje Andreja Klemenaka iz Mozirja, ki je kot turistični vodnik prepotoval že dobršen del sveta, s predavanjem o Mehiki in polotoku Jukatan pa je dal obeležje svetovnemu dnevu turizma. MEHIKA VELIKA ZA STO SLOVENIJ Mehika je obmorska država na jugu Severne Amerike, ki jo na zahodu obdaja Tihi ocean, na vzhodu pa Mehiški zaliv in Karibsko morje. Razdeljena je na 34 držav z glavnim mestom Mexico City in meri skoraj dva milijona kvadratnih kilometrov. Za lažjo predstavo, obsega območje, ki je veliko za sto Slovenij, poseljuje pa jo 130 milijonov zelo heterogenega prebivalstva. JUKATAN, OBMOČJE STARODAVNE MAJEVSKE CIVILIZACIJE Klemenak se je na 20-dnevnem potovanju s svojo skupino mudil na polotoku Jukatan, ki je osrednje območje starodavne majevske civilizacije s številnimi arheološkimi najdišči. Kot turistični fenomen je izpostavil do nedavnega majhno ribiško vas Cancun na severovzhodu polotoka, ki je v zadnjem času zrasla v cvetoče turistično mesto s številnimi diskotekami in hoteli. MEHIŠKI KRAS Podnebje je tropsko s precej padavinami in vlage, za območje pa so značilni orkani, ki vsakih nekaj let povzročijo veliko škode. Turizem je v zadnjih desetletjih postal najpomembnejša gospodarska panoga. Zaradi dobro razvitega poljedelstva se na jedilnikih Mehičanov pogosto znajdejo tortilje z različnimi nadevi, fižol, riž, paradižnik in druge vrste zelenjave. Za državo je značilen tudi tako imenovani mehiški kras, kjer so zaradi apnenčastih tal nastale številne jame in brezna. Barbara Rozoničnik Andrej Klemenak je poslušalcem približal daljno Mehiko s polotokom Jukatan. (Foto: Barbara Rozoničnik) LJUBNO OB SAVINJI Gasilci, policisti in reševalci prikazali reševanje otrokom Na prireditvenem prostoru v Vrbju na Ljubnem ob Savinji je bila predzadnjo sredo v oktobru požarna vaja, na kateri so gasilci, policisti, reševalci in člani reševalne enote s psi prikazali reševanje otrokom iz vrtca in šolarjem do petega razreda. Da je bil dogodek za otroke res dinamičen in pester, se je še posebej angažiral direktor občinske uprave Radenko Tešanović. PRIKAZ GAŠENJA IN REŠEVANJA Člani Prostovoljnega gasilskega društva Ljubno in posebne enote Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje so otrokom najprej prikazali gašenje vročega olja z vodo. Voda namreč za to ni primerna in velik ogenj, ki je bruhnil v zrak, je bil dokaz, da je za gašenje vročega olja treba uporabiti gasilni aparat. Posebna enota je nato prikazala reševanje ponesrečenca iz avtomobila. Ponesrečenca so prevzeli reševalci, uničen avtomobil pa so gasilci dvignili in ga prestavili. Sledilo je čiščenje mesta reševanja. Otroci so tako spoznali, da delo gasilcev ni le gašenje, ampak še marsikaj drugega. POLICIJSKI AVTO NA OGLED Iskanje osebe z reševalnimi psi so Otroci so si lahko ogledali policijsko vozilo in vprašali vse, kar jih je zanimalo. (Foto: Štefka Sem) prikazali člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline. Psi so bili pri iskanju skrite osebe uspešni in sledila je nagrada. Otrokom so nato o svojem delu, ki ni le pisanje kazni, spregovorili še policisti. Otroci so si lahko ogledali policijsko vozilo in vprašali vse, kar jih je zanimalo. Šolarji so po dogajanju v Vrbju nadaljevali s tehniškim dnem na temo reševanja in požarne varnosti, malčki pa so se polni vtisov vrnili v vrtec. Štefka Sem Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 17 Ljudje in dogodki, Organizacije ZGODBE JUNAKOV VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA SPOMINSKA SLOVESNOST NA HOMU Vid Čeplak z dobrodelnostjo nadaljuje tudi kot dijak Poklon zavezniškim letalcem, ki so dali življenja za našo domovino Na Homu je Občina Gornji Grad v bližini mesta, kjer je v noči s 5. na 6. november 1944 padlo sestreljeno letalo halifax, letos postavila spominsko tablo. Zavezniško letalo so sestrelili nemški lovci. Ob obletnici strmoglavljenja letala, v katerem sta umrla pilota, ki nista bila identificirana, je v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline in krajevnih organizacij Gornji Grad ter Bočna potekala spominska slovesnost s položitvijo cvetja in prižigom sveč. NA RADMIRSKEM POLJU POMOČ IZ ZRAKA O tragičnem dogodku je spregovoril predsednik združenja Jože Rakun. Povedal je, da je bilo oskrbovanje partizanskih enot s potrebno opremo v letu 1944 je eno sestreljeno letalo padlo v Lenartu pri Gornjem Gradu, naslednji dan še eno v Teru. STROMOGLAVLJENJE LETALA NA HOMU Naslednja nesreča se je zgodila v noči s 5. na 6. november, ko sta območje preleteli dve letali, nemška lovca pa sta letali zadela. Eno od teh je padlo na Homu. Letalo je zagorelo in padlo približno na mesto, kjer je sedaj postavljena spominska tabla. Posadka letala je bila z vojaškimi častmi pokopana na pokopališču v Gornjem Gradu, leta 1947 pa prenesena na vojaško pokopališče v Beogradu, saj letalca nista bila identificirana. Dan kasneje je letalo halifax, ki je imelo težave z motorjem, uspešno pristalo na Zgornjih Vid Čeplak je bil pobudnik sodelovanja njegove šole v akciji zavarovalnice Vita. (Foto: arhiv zavarovalnice) V sredo, 26. oktobra, so v knjižnici Šolskega centra Celje pripravili slovesno podelitev donacije zavarovalnice Vita, na kateri je Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije prejela simbolični ček za 5000 evrov. Denar je namenjen za pokrivanje stroškov šolskih aktivnosti za otroke iz socialno ogroženih družin. Omenjena šola je v preteklem šolskem letu na pobudo dijaka drugega letnika Vida Čeplaka iz Nazarij sodelovala v dobrodelni akciji Zgodbe junakov vsakdanjega življenja. Zavarovalnica Vita je za vsako prejeto zgodbo donirala en evro v dobrodelne namene. Nastasja Kotnik Udeleženci spominske slovesnosti pri obeležju, ki stoji v spomin na padec zavezniškega letala. (Foto: Štefka Sem) zelo intenzivno. Največje izmed spuščališč pomoči v Zgornji Savinjski dolini je bilo na radmirskem polju. V oktobru in do 7. novembra 1944 je na to območje priletelo 35 močno naloženih bombnikov tipa Halifax in Liberator. 16. oktobra EPIDEMIJA COVIDA-19 Število okuženih se je še enkrat prepolovilo Število potrjenih okužb z novim koronavirusom se je v zadnjem tednu spet prepolovilo, kar kaže na umirjanje epidemije. V sredo, 9. novembra, je bilo v Zgornji Savinjski dolini 49 okuženih, nekatere občine pa nimajo novih potrjenih 18 primerov okužb že od konca oktobra. V občini Mozirje je bilo 13 potrjeno okuženih, v Nazarjah 12, na Ljubnem 10, na Rečici ob Savinji 9, v občinah Gornji Grad in Luče po 2 in v Solčavi ena. Štefka Sem Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 Pobrežjah. Letalci, ki so dovažali pomoč partizanom, so bili pogumni možje, ki se jih je treba spominjati, je še dejal Rakun. ODSLEJ SLOVESNOST VSAKO LETO Predsednika krajevnih odborov borčevske organizacije Marko Zidarn (Gornji Grad) in Ivan Rop (Bočna) sta položila cvetje k spominskemu obeležju, prisotni so se letalcema poklonili z minuto molka. Zidarn je pokazal nekaj fotografij, kako so letala odmetavala pomoč na radmirsko polje. Posnete so bile ravno 6. novembra 1944. Slike je imel v hrambi partizan iz Laškega. Zidarn je originale podaril muzeju novejše zgodovine v Celju, kopije pa so v njegovem arhivu. Spominske slovesnosti, ki naj bi postala tradicionalna, so se udeležili tudi predstavniki drugih veteranskih organizacij iz Zgornje Savinjske doline. Štefka Sem Šport, Oglasi SVETOVNO PRVENSTVO ZA OSEBE Z DOWNOVIM SINDROMOM Urban Goltnik odlično zastopal Slovenijo in Nazarje Od 16. do 23. oktobra je v Albufeiri na Portugalskem potekalo 10. svetovno prvenstvo za osebe z Downovim sindromom. Slovenijo so zastopali trije člani skupine Delfinčki, ki deluje v okviru Plavalnega kluba Velenje: Nazarčan Urban Goltnik, Alen Šošter in Luka Temnikar. Vsi trije so se na svojem prvem tovrstnem prvenstvu odlično izkazali, za njihov tekmovalni duh in dobro počutje sta ves čas skrbeli trenerka Katarina Praznik in prostovoljka Zdenka Božič. Tekmovanja se je udeležilo preko 160 plavalcev in plavalk iz 23 držav, zato je že sama uvrstitev na tako veliko preizkušnjo pomembno priznanje za tri »delfinčke« velenjskega plavalnega kluba. Zadnji tekmovalni dan odlično organiziranega prvenstva Nazarčani so Urbanu ob vrnitvi iz Portugalske pred gasilskim domom pripravili sprejem in ga obdarili s torto. Urbanov osebni rekord v plavanju je tudi državni rekord za osebe z Downovim sindromom. so dali vse od sebe in si prip50 metrov prsno zasedel 24. lavali osebne rekorde na 50 mesto in postavil svoj osebmetrov prosto. Njihovi rekorni rekord. V Nazarjah so na di so hkrati tudi državni resokrajana zelo ponosni, ob kordi za osebe z Downovim njegovi vrnitvi domov so mu sindromom v slovenskem pripravili bučen sprejem in ga merilu. obdarili z okusno torto. SloV NAZARJAH BUČEN venskim paraplavalcem je pri njihovi udeležbi na svetovSPREJEM Prvi dan tekmovanja je Urnem prvenstvu finančno poban Goltnik na 200 metrov magala tudi Občina Nazarje. prsno osvojil 10. mesto, tretTatiana Angioi, foto: Sebastjan Žvipelj ji tekmovalni dan pa je na Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 19 Športnik leta 2022 Letne športne panoge se postopoma umikajo zimskim Tokrat sta bila naša sogovornika v rubriki Športnik leta član strokovne komisije iz Občine Ljubno in športni funkcionar Rajko Pintar ter Erik Rosenstein, ki je pred nedavnim na svetovnem prvenstvu v 12-urnem kolesarjenju osvojil 2. mesto v svoji kategoriji in 4. mesto v absolutni konkurenci. Pintar je predstavil svoj pogled na športno dogajanje v domači občini, Rosenstein pa je strnil vtise z omenjenega tekmovanja v Borrego Spingsu v Kaliforniji. RAJKO PINTAR »Z velikim veseljem in ponosom govorim o športu na Ljubnem v preteklem letu. Zgodilo se je, kar si pred leti tudi v najlepših sanjah nismo mogli predstavljati. Na olimpijskih Rajko Pintar, športni funkcionar igrah so Ljubno predstavljali kar trije mušketirji: Timi Zajc, Nejc Naraločnik in Vid Vrhovnik. Ti so domov prinesli zlato in srebrno olimpijsko medaljo ter še nekaj dobrih uvrstitev. Piše se nepredstavljiva zgodovina smučarsko-skakalne pravljice in medalje s svetovnih prvenstev ter tekem svetovnega pokala. Tu pa je tudi začetek silvestrske turneje v smučarskih skokih za ženske. Na Ljubnem je šport obravnavan enakovredno za oba spola, tako v tekmovalnem, organizacijskem in finančnem smislu. Pomemben del v tem kontekstu predstavljajo ljubenske odbojkarice, kar 20 Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 okrog sto deklet redno trenira. To je velik napredek. Obstajajo načrti za obnovo nogometnih površin in malih skakalnic. Izvedba bo stekla na osnovi razpisov evropskih sredstev in denarja iz državnih virov. V veselje nam je, da je na Ljubnem veliko število športnih zanesenjakov in prostovoljcev, katerim smo za njihov doprinos k razvoju športa zelo hvaležni. Prav tako tudi družbeno odgovornim sponzorjem, ki s svojimi prispevki omogočajo športno dejavnost na Ljubnem in širše. Prepričan sem, da bo veliko tega rezultiralo v glasovanju za najboljše športnike v dolini. Projekt Športnik leta je postavil šport na mesto, ki si ga zaradi svoje pomembnosti zasluži.« ERIK ROSENSTEIN 43-letni ultra kolesar Erik Rosenstein z Rečice ob Savinji je v sklopu projekta Športnik leta Zgornje Savinjske doline že štirikrat doslej prejel priznanje za posebne dosežke. Leta 2019 je na svetovnem prvenstvu v 12-urnem kolesarjenju v ZDA osvojil 1. mesto v svoji starostni kategoriji in 2. mesto v absolutni konkurenci. Štirikrat zapored je bil evropski prvak v 12-urnem kolesarjenju, leta 2015 pa je dosegel veličastno zmago na dirki okrog Slovenije, ko je v 47,5 urah prevozil 1250 km. Erik Rosenstein se je v petek, 4. novembra, v Borregu Springsu znova spopadel, kot je dejal, sam s seboj in z izjemno težavno preizkušnjo. V 12 urah je prevozil 415 km, kar je zadoščalo za 2. mesto v starostnem razredu 40-50 let, v skupnem plasmaju pa je bil za bronasto medaljo »prepočasen« za 17 sekund. Te sekunde so mu pobrali krči v nogah in posledično nekaj sto metrov nezbranosti. »Moja pripravljenost je bila na najvišjem nivoju doslej. Ob spremstvu mojih najdražjih treh navijačev, žene Tinkare, sina Tineta in hčerke Trine, sem dal vse od sebe, na rezultat in posledično uvrstitev pa so vplivale še Nominirance za zgornjesavinjske športnike leta 2022 si lahko ogledate tudi na spletni strani www.sportnik-zgs.si in na facebooku. Športnik leta 2022, Šport SVETOVNO PRVENSTVO V PARASTRELSTVU Bron za Frančka Gorazda Tirška Gornjegrajčan Franček Gorazd Tiršek je na svetovnem prvenstvu v parastrelstvu v Al Ainu v Združenih arabskih emiratih osvojil bronasto medaljo. Z zračno puško v ležečem položaju je zaostal le za Ukrajincem Vasilom Kovalčukom in Indonezijcem Bolom Trijantom. Tiršek se je v finale najboljše osmerice uvrstil s tretjim dosežkom predtekmovanja. V finalu je bil ves čas na mestih, ki prinašajo medalje, na koncu pa je osvojil bron, kar je njegova prva medalja na letošnjem svetovnem prvenstvu, potem ko je bil v prvih dveh nastopih (zračna puška stoje in puška malega kalibra na 50 metrov leže) dvakrat četrti. Tirškov lep uspeh pa ima tudi grenek priokus, saj je najboljši slovenski parastrelec za las ostal brez kvote za paraolimpijske igre v Parizu 2024. Zmanjkalo mu je vsega 0,1 kroga. Franci Kotnik Erik Rosenstein, ultra kolesar druge okoliščine tokratnega svetovnega prvenstva vzdržljivostnih kolesarjev. Vozil sem na skrajni meji svojih zmogljivosti in dosegel, kar se je v danih razmerah dalo,« je iz Amerike sporočil Rosenstein in dodal, da je s tem rezultatom samo potrdil zaslužena štiri priznanja za posebne dosežke v preteklih letih Tekst in foto: Jože Miklavc Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Glasujem za: Športnik _____________________________ Športnica _____________________________ Mladi športnik _____________________________ Mlada športnica _____________________________ Ekipa 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________ Prireditelj _____________________________ V finalu je bil Tiršek (desno) ves čas na mestih, ki prinašajo medalje, na koncu pa je osvojil bronasto medaljo. (Foto: zajem zaslona) NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA LUČE Uspešen začetek nove prvoligaške sezone Z jesenjo se je začela nova sezona 1. slovenske namiznoteniške lige, v kateri šesto leto zapored nastopa tudi ekipa Namiznoteniškega kluba (NTK) Savinja iz Luč. Ob malce spremenjenih pravilih tekmovanja (po novem se ekipne tekme igrajo na štiri zmage, ne več na pet, na srečanju pa se odigra tudi tekma dvojic, ki je v preteklih letih ni bilo) so igralci iz Luč sezono zelo dobro začeli. V prvem krogu so igralci NTK Savinja v domači športni dvorani s 4:0 premagali ekipo iz Mengša. Na gostovanju v Novem mestu pri NTK Krka so s 4:1 premagali bivše državne prvake. Nato sta sledila poraza proti ekipama, ki Savinjčanom tradicionalno najmanj odgovarjata: ŽNTK Maribor in NTK Fužinar Ravne na Koroškem. BOLJŠI OD VELENJČANOV Minulo soboto so v Lučah gostovali igralci NTK Tempo iz Velenja. Domačini so z odlično igro pokazali, da so najboljši v regiji, goste so premagali s 4:0. Na tekmi je pri domačih manjkal 16-letni Brin Vovk Petrovski, sicer standardni član prve ekipe NTK Savinja, ki v tem času zastopa barve slovenske reprezentance na prvenstvih v Italiji, na Madžarskem in Slovaškem. V SOBOTO PRIHAJAJO V LUČE VEČKRATNI DRŽAVNI PRVAKI V soboto, 19. novembra, bo ob 17. uri spet prvoligaška tekma v Športni dvorani Luče. V goste prihajajo večkratni državni prvaki, ekipa NTK Kema iz Puconcev. Zmagovalec dvoboja se bo povzpel na trenutno tretje mesto prvoligaške lestvice. Domači igralci si želijo podpore s tribun in športnega navijanja, da bo tudi tokrat zmaga ostala doma. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 21 Šport, Kronika ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Tesni zmagi za trenutno drugo mesto na lestvici Članska ekipa KLS Ljubno v novi sezoni ostaja neporažena. Z minimalnima zmagama v zadnjih dveh krogih so Ljubenke zadržale mesto tik pod vrhom prvenstvene lestvice. S POŽRTVOVALNO IGRO DO ZMAGE V MURSKI SOBOTI V tretjem krogu so igralke OK KLS Ljubno gostovale v Murski Soboti in kljub velikim nihanjem v igri zmagale. V prvem setu je bila igra izenačena do sedme točke, nato pa so domače igralke povedle za tri točke in set zaključile v svojo korist. Drugi set je bil izenačen do 9:9, nato pa so ljubenske odbojkarice z dobrim servisom in napadom prišle do izenačenja v setih. V tretjem setu je bila igra izenačena vse do končnice, v kateri so bile boljše gostiteljice. Četrti set je bil podoben drugemu in rezultat je bil ponovno izenačen. Peti, skrajšani set so igralke KLS Ljubno zanesljivo dobile in se veselile zmage s končnim izidom 3:2 (19:25, 25:17 22:25, 25:13; 15:5). FAVORIZIRANE PREKMURKE Z LJUBNEGA PRAZNIH ROK V četrtem krogu je na Ljubnem gostovala ekipa Murexin – Kema Puconci, ki je v lanski sezoni igrala v 1. B ligi. Prvi set so bolje začele domače igralke, vodile še 14:9, nato pa z nekaj napakami v obrambi in napadu omogočile gostjam zmago. Drugi set je bil podoben prvemu, domače so bolje začele in povedle z 9:4, nato pa dovolile nasprotnicam, da izenačijo. V končnici vendarle več zbranosti pri gostiteljicah in izenačenje v setih. V tretjem setu so domačinke vodile z 19:13, v zaključku pa spet dovolile gostjam, da zmagajo. V četrtem setu je bila igra izenačena do desete točke, nato pa so domače zaigrale odlično in brez težav dobile set. Odločilni peti set je bolje začela gostujoča ekipa, po minuti odmora pa so Ljubenke naredile delni izid 5:0 in v končnici premagale favorizirane gostje. Končni rezultat 3:2 (20:25, 25:20, 24:26, 25:14, 15:13) za KLS Ljubno. V naslednjem krogu odbojkarice KLS gostujejo pri trenutno vodilni ekipi v Mariboru. STAREJŠE DEKLICE V DODATNE KVALIFIKACIJE ZA 1. LIGO Starejše deklice so v kvalifikacijah za 1. ligo na domačem turnirju nastopile s polovičnim izkupičkom. Najprej so z 2:0 (25:13, 25:20) premagale ekipo iz Celja, nato pa izgubile z ekipo Formis iz Hoč 0:2 (22:25, 21:25). S tem rezultatom so osvojile drugo mesto v skupini in jih čaka dodatni turnir za nastop v 1. ligi. Franjo Atelšek IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ZAGORELE SAJE V DIMNIKU • TATVINA V TRGOVINI • POŽAR V GOSTINSKEM LOKALU Prihova: 6. novembra ob 9.25 so zagorele saje v dimniku stanovanjskega objekta. Gasilci PGD Nazarje so goreče saje pogasili, prezračili prostor, očistili in pregledali dimnik ter odsvetovali kurjenje do prihoda dimnikarja. Mozirje: 7. novembra v popoldanskem času so bili policisti s strani prodajalke obveščeni o tatvini izdelka v trgovini v vrednosti 179,99 evrov. Tatvino je posnela tudi video nadzorna kamera. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja. Policisti za neznano storilko še poizvedujejo. Mozirje: 9. novembra ob 1.39 je na Šmihelski cesti zagorelo v gostinskem delu objekta. Gasilci PGD Mozirje so zavarovali kraj dogodka, pogasili požar in prezračili objekt. V požaru je nastala večja materialna škoda. Opravljen je bil ogled kraja požara, pri katerem je bil prisoten tudi kriminalistični tehnik Sektorja kriminalistične policije Celje. Prve ugotovite kažejo, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na hladilniku, ki ga je ogenj v celoti uničil. Na ostale dele lokala se požar ni razširil. Tuja krivda je izključena. • MOTORIST NESREČE NI PREŽIVEL Varpolje: 12. novembra ob 4.19 je voznik z motornim kolesom zapeljal z vozišča in trčil v stanovanjski objekt. Zaradi hudih telesnih poškodb je umrl na kraju dogodka. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator na motociklu, očistili po vozišču razlite motorne tekočine, nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči in policiji. 22 Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 • VŽIGI SEKANCEV Spodnja Rečica: 11. novembra je ob 6.30 prišlo do vžiga lesnih sekancev. Lastnik objekta je požar pogasil sam. Gasilci PGD Rečica ob Savinji so zavarovali kraj dogodka in pregledali okolico. Spodnja Rečica: 12. novembra ob 7.54 so na dvorišču objekta zagoreli sekanci. Gasilci PGD Rečica ob Savinji so jih ohlajali z vodo. Z delovnim strojem so sekance razgrebli, da so jih lahko gasilci in občani pogasili. Gasilci PGD Pobrežje ob Savinji in Grušovlje so bili v pripravljenosti. Spodnja Rečica: 13. novembra ob 8.04 so zagoreli sekanci na prostem. Pogasili so jih gasilci PGD Rečica ob Savinji. • GASILCI POSKRBELI ZA VAREN PRISTANEK HELIKOPTERJA Logarska Dolina: 13. novembra ob 11.16 so gasilci PGD Solčava zavarovali kraj pristanka helikopterja Slovenske vojske z dežurno ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči. • NE NASEDAJTE »BERAČEM« V zadnjem času se pred trgovskimi centri na območju Mozirja in Nazarij pojavljajo tujci, ki beračijo za denar. Policisti opozarjajo občane, naj jim ne nasedajo in jim ne dajejo denarja, saj ne gre za osebe, za katere se predstavljajo (gluhoneme, invalide …). V kolikor občani opazijo berače, naj o tem takoj obvestijo policijo na interventno številko 113. Kronika, Pisma bralcev, Oglasi REČICA OB SAVINJI Požar uničil lesnopredelovalni industrijski kompleks V torek, 15. novembra, je ob 0.43 zagorelo v industrijskem objektu z lesnimi produkti v Poljanah, občina Rečica ob Savinji. Ogenj je nato zajel več hal in se razvil na območju velikosti 50 x 100 metrov. Požar so pogasili gasilci prostovoljnih gasilskih društev Rečica ob Savinji, Grušovlje, Pobrežje ob Savinji, Nazarje, Mozirje, Ljubno ob Savinji, Radmirje, Šmartno ob Dreti, Bočna in Gorica ob Dreti. Zaradi izjemno velike porabe požarne vode so dežurni delavci Javnega podjetja Komunala Mozirje zagotovili dodatno prečrpavanje iz vodovodnega sistema v tamkajšnji rezervoar. Objekt, stroji in proizvodi so bili v požaru v celoti uničeni. KF Spoštovani! Ko se mi spomin za krepkega pol stoletja nazaj zavrti o doživeti lepi stvari, me spodbudi, da povem svoje doživetje, npr. o l. ustanovnem slovensko-mednarodnem taboru, ko se nas je 8 slikarjev naivcev v ustvarjanju v Trebnjem na Dolenjskem avgusta 1968. leta družilo. Med ostalimi so tudi bili lik. ustvarjalci: npr. g. Anton Plemelj iz Ljubljane, kateri je tam upodabljal orodja in orožja za obrambe, g. Niko Mlakar iz Mozirja je upodabljal znamenit zgodovinsko-religijski objekt, g. Anton Repnik z Mute podobe ubožno lačno prosečih ljudi po hrani, jaz - Vlado Parežnik iz Mozirja pa različne namišljene cvetlične motive, ki so rastli do 1 m visoko iz simbolično stilizirane podobe velikega srca. In ko smo vsak svoje podobe zagovarjali, je g. Plemelj dejal, da so to obrambni rekviziti iz zgodovin bojevanj, g. Mlakar svoje podobe, da tudi verski objekti spremljajo človeštvo zgodovine, g. Repnik svoje, da uboštvo in lakota, ki jih upodablja, so realno dejstvo, jaz, Parežnik, pa sem cvetje opravičeval, da naj podobo ljudi polepša, okrasi. A, žal, od vseh nas teh 8, sem le še jaz ostal sedaj živ, pa me to hkrati spodbudi k odločitvi, da sporočim spoštovanim bralcem, bralkam, da sem do konca meseca novembra 2022 dal dobrodelno v prodajo v svojem likovnem salonu na Levstikovi 9 v Mozirju svojih 32 unikatov - miniaturnih imaginarnih oljnih slik, celotni izkupiček od prodaje pa namenil za dnevno topel obrok hrane socialno zelo šibkim prebivalcem po Sloveniji. Vlado Parežnik Levstikova 9 3330 Mozirje Objekt, stroji in proizvodi so bili v požaru v celoti uničeni. (Foto: arhiv PGD Mozirje) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo prostovoljnim gasilskim društvom Rečica ob Savinji, Grušovlje, Pobrežje, Nazarje, Mozirje, Ljubno, Radmirje, Šmartno ob Dreti, Bočna in Gorica ob Dreti, sosedom, prijateljem in drugim za požrtvovalno in hitro pomoč pri gašenju požara na objektih Mizarstva Potočnik in izkazanem sočutju. Družina Potočnik Naročniki Savinjskih novic imajo 30 % popusta pri objavah zahval, malih oglasov in čestitk. Zahvale lahko prinesete osebno ali pošljete tekst v elektronski obliki in sliko na e-naslov: nina.zidarn@savinjske.com. Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 23 Za razvedrilo 24 Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 Za razvedrilo, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 9.00. Gasilski dom Mozirje Memorial Slavka Brinovška v pikadu (upok.) Petek, 18. november ob 16.00. Kulturni dom Radmirje Otvoritev Festivala ustvarjalnosti ob 18.00. Zbirka A. Videčnika v Mozirju Tu smo doma - razstava starih razglednic ob 18.00. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje Muzejski večer - pogovor s Tončko Horvat ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Sejem nove in rabljene smučarske opreme ob 9.00. Kulturni dom Radmirje Tečaj vezenja, filcanje drobnih izdelkov Sobota, 19. november ob 17.00. Športna dvorana Luče Namizni tenis - NTK Savinja : NTK Kema Puconci KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju Razstava Pridne roke v vseh letnih časih ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Vojnik (člani) ob 19.30. Cerkev v Šmihelu nad Mozirjem Slavilni večer s patrom Janezom Ferležem ob 8.00. Slomškova dvorana v Mozirju Razstava ročnih del Nedelja, 20. november ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Sejem nove in rabljene smučarske opreme ob 9.00. Kulturni dom Radmirje Razstava v okviru Festivala ustvarjalnosti ob 8.00. Slomškova dvorana v Mozirju Razstava ročnih del Ponedeljek, 21. november ob 9.00. Kulturni dom Radmirje Tečaj vezenja ob 17.00. Slomškova dvorana v Mozirju Srečanje s Karlom Gržanom - Smeh je vsaj pol zdravja ob 9.00. Kulturni dom Radmirje Tečaj izdelave mozaika, tečaj vezenja Torek, 22. november ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Feri se zlaže ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Miklavževi čeveljci ob 19.00. Slomškova dvorana v Mozirju Ogled filma Noe ob 9.00. Kulturni dom Radmirje Izdelava voščilnic in drobnih okraskov, tečaj vezenja Sreda, 23. november ob 17.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Miklavževi čeveljci ob 17.00. Slomškova dvorana v Mozirju Starejši za starejše - predavanje o demenci ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Miklavževi čeveljci ob 9.00. Prostori Društva upokojencev G. Grad Meritve sladkorja in holesterola v krvi ter krvnega tlaka ob 9.00. Kulturni dom Radmirje Tečaj izdelave rož iz papirja, tečaj vezenja Četrtek, 24. november ob 17.00. Slomškova dvorana v Mozirju Koordinacija zgornjesavinjskih društev upokojencev ob 17.00. Kulturni dom Gornji Grad Praznični bazar OŠ Frana Kocbeka G. Grad ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Miklavževi čeveljci 26 Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 ŽIVALI – PRODAM Prodamo prašiče težke 120– 180 kg, kupimo telice in krave za zakol; gsm 031 832 520. Prodam prašiče domače vzreje od 30 do 300 kg. Možno polovice. Dostava. Andrejeva kmetija; gsm 031 509 061. Telica lisasta, stara 5 mesesecev, težka okoli 185 kg; gsm 070 870 321. Prodam bikca lim, 250 kg, in manjši gumi voz; gsm 041 466 720. Prodam teličko sivko, staro 10 dni; gsm 041 299 928. Prodam dve telički simental, 190 in 170 kg, cena po dogovoru; gsm 041 783 494. Prodam dva bikca ls pasme, stara 3,5 mesece; gsm 031 203 753. Prodam kozla, srnast, brez rožni, miren, in kozo pol bursko, brejo, oba stara leto in 8 mesecev; gsm 041 413 180. Prodam prašiča za zakol; gsm 041 333 764. Ugodno prodamo rabljeno kritino bobrovec; gsm 041 625 704. Suhe treske, drobno cepljene za ogenj podkurit, pripeljem tudi na dom; gsm 051 355 787. Prodam ješprenj, korenje, krompir, polnozrnat pšenični zdrob; gsm 051 825 988. Prodam alu platišča z gumami 185/55 R15, za fiat 500, clio, corso; gsm 068 691 924. Prodam platišča + pneumatike 14'', 5 lukenj, dimenzije 185/60 R14; gsm 040 712 756. Prodam nova alu platišča z zimskimi gumami, 235/60/18, za mercedes glc; gsm 041 783 594. Ječmen v refuzi prodam, cena 0,35 eur/kg, Vransko; gsm 041 37 20 40. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. DRUGO – PODARIM Otroško kolo (10 let), potrebno manjšega popravila, podarim; gsm 031 266 738. DRUGO – PRODAM Prodam husquarna 550 xp mark II, 3 kW, nova, še v embalaži, garancija, 730 eur; gsm 031 493 660. DRUGO – IŠČEM Prosim če mi kdo podari ohranjeno 4-delno omaro z drsnimi vrati, svetle barve; gsm 031 346 145 – popoldan. VOZILA – PRODAM Prodam VW golf 2.0 TDI 4 motion, 2010 letnik; gsm 031 726 849. Golf 1,9 TDI, letnik 2003, 260.000 km; gsm 041 637 179. Oglasi Savinjske novice št. 46, 18. november 2022 27