MIRAN GOSLAR, predsednik občinske skupščine
Občina - to smo mi vsi
obCina ni nekaj zunaj ljudi, kar od zgoraj in mimo obCanov kroji njihovo usodo — obclna je povezovanje interesov in združevanje sredstev samoupravnih organov, delovnih organizacij in obcanov za skupne potrebe — vse priznanje delovnim organizacijam, ki so za potrebe obcanov lani zbrale 450 milijonov din — tudi letos ostane osnovni problem: kako zbrati potrebna sredstva
Komuna ni le oblastveni organ, temveč postaja
vedno bolj tudi družbeno ekonomska skupnost de-
J.         lovnih Ijudi ter delovnih in družbenih organizacij.
Ali se že in kako se odraža ta sprememba v naši
komuni?
Elementi funkcije oblastnega organa in funkcije samo-upravne skupnosti se v občini neprestano prepletajo. Ko-likor bolj vidijo občani v občini le upravni aparat, ki dela v »občinski hiši«, neposredni odnosi pa nastajajo le tedaj, kadar je nekdo »klican« na občinsko upravo, ali pa mora priti, da uveljavi neko svojo pravico, toliko bolj se zadr-žuje mišljenje, da je občina nekaj zunaj samih ljudi, nekaj, kar od zgoraj deluje naproti občanotn in po svoji volji kroji njihovo usodo. Objektivno pogojuje takšna mišljenja tudi dejstvo, da dokajšen del občinskega upravnega apa-rata eieluje na osnovi veljavnih zveznih in drugih predpi-sov še kot organ prisiljevanja in da ima pravzaprav z ob-činsko skupščino kot samoupravnim organom v občini bolj malo opravka.
činskih funkcij zbirala s prisilnim davčnim zajema-njem sredstev delovnih or-ganizacij in občanov za uresničevanje stvarnega programa, toliko bliže bomo takšnim odnosom. Nepo-sredna naloga v tej zvezi je predvsem ta, da plačevanje davkov in prispevkov, pa naj gre za obvezne in pro-stovoljne, ne ločimo od po-rabe teh sredstev, tako da je s samoupravnim meha-nizmom omogočeno obča-nom neposredno odločanje o tem, kako in zakaj bodo občinska sredstva uporab-ljena.
V tem smo že v marsičem uspeli, čeprav je težava, ker je del jtistih sredstev, ki preostanejo po zagotovitvi ustavnih dolžnosti občine, še vedno zelo majhen. Po-leg tega tu ne gre za to, da se mora vsako mnenje upo-števati, temveč za to, da se o porabi sredstev za dolo-čene namene odloča v naj-širšem krogu, na podlagi javne razprave in da se se-lekcija opravi z utemeljeni-mi argumenti.
Občina v resnici ni občin-ski upravni aparat, temveč občinska skupščina in ce-lotni mehanizem samou-pravnih organov, ki deluje-jo na teritoriju občine. Gre torej za ustvarjanje takš-nih odnosov v občini, ki jo uveljavljajo kot skupnost, v kateri se povezujejo interesi in združujejo sredstva sa-moupravnih organov, delov-nih organizacij in občanov.
Kolikor manj se bodo sredstva za opravljanje ob-
Z lanskimi instrumenti so se dohodki občinskega proračuna zmanjšali, dbratno pa se je okrepila ma-terialna podlaga delovnih organizacij, kar nujno 2 vodi k prostovoljnemu združevanju proračunskih sredstev za skupne potrebe občanov. Bralce našega lista zanima, kaj je bilo v zvezi s tem že storjeno v preteklem letu?
Osnova vsake kvalitetne samouprave je seveda dovolj široka materialna podlaga. Dokler ne bomo v razvoju naše družbe dosegli takšnih možnosti, da bi občine dejansko samostojno določale svoje dohodke v skladu z doseženimi gospodarskimi rezultati, bo ostal razkorak med zbranimi sredstvi in programom oziroma potrebami in željami sa-moupravnih organizacij in občanov.
Občinska skupščina s svo-jimi samoupravnimi organi stoji še vedno pred dej-stvom, da razpolaga le s toliko sredstvi, kolikor jih dovoljuje z zakonom dolo-čena zgornja meja prispev-kov, ta pa se ravna po ob-segu sredstev zveznega in republiškega proračuna in šele kar ostane, je za ob-činske potrebe.
Ker pa se istočasno krepi materialna podlaga delov-nih organizacij, saj v naši občini računamo, da so sredstva skladov gospodar-
skih organizacij lani pora-sla za več kot 5O°/o v pri-merjavi s predlanskim le-tom, se odpira možnost vse večjega vključevanja gospo-darskih organizacij v razvoj družbenih služb v občini. Seveda tudi ne moremo idealizirati stvari v tem smislu, da bo vse šlo samo od sebe. Občinska skupšči-na ostaja pobudnik in orga-nizator skupnih akcij bodisi na lastno pobudo, bodisi na pobudo drugih samouprav-nih organov, potrebno pa je, da gospodarske organi-
zacije vedo za svoje potre-be (razvoj podjetja, formi-ranje večjih obratnih sred-stev itd., pa tudi za potre-be občanov, svojih delav-cev ,ki živijo na terenu in potrebujejo dobro razvite družbene službe, komunal-ne naprave itd.
Kolikor bolj bomo uspeli te naloge obravnavati kot skupno solidarnostno akci-jo, od katere naj nihče ne izostane, ker je v korist vseh, toliko manj bo osta-jalo v glavah ljudi mnenje, da gre le za drugačno obli-ko davka.
Lani so podjetja v občini poleg združevanja sredstev za strokovno šolstvo zdru-ževala tudi sredstva svojih poslovnih skladov in skla-dov skupne porabe za inve-sticije v osnovno šolstvo (šola Na jami in šola Smled-nik),  ter za rekonstrukcije
cest in komunalnih naprav (vodovodi). Skupno je bilo zbranih 450 milijonov di-narjev.
Na tem mestu izrekam v imenu občinske skupščine vsem podjetjem, ki so pri-spevala sredstva svojih skladov, ponovno priznanje za razumevanje in sodelo-vanje, saj bi brez njihove pomoči ne bilo mogoče iz-vesti tistih nalog, za katere so bili občani najbolj zain-teresirani. To so bila pod-jetja: Tovarna dekorativnih tkanin, Lek, Color, Agro-stroj, Bombažna tkalnica Vižmarje, Avtotehna, Kuri-voprodaja, Tesnilka, Alko, Cosmos, Emba, Pivovarna Union, Rašica, Kot, Sora, Galvana, Elektromehanika, Torbica, Tapo, Galis, Dro-gerija, Kovinar, Monter, Slovenija vino, Tiki, Unitas, JŽ podjetje za obnovo tir-nega materiala, Učila, Šport oprema, JŽ podjetje za ob-novo prog, Elektrovod, Ja-vor, Skip, Megrad, Tekstil-na tovarna Medvode in Tlak.
Katere so poglavitne konkretne naloge v zvezi z 3         zgoraj omenjenimi spremembami v vlogi in polo-žaju komune?
Če upoštevamo, da bo letošnji proračun znašal okoli 2,970 milijonov din, kar je za 200 milijonov manj kot v preteklem letu, je jasno, da vloga občinske skupščine v sodelovanju z delovnimi org inizaeijami pri zbiranju sred-stev postaja vse večja.
Gospodarske orgariizacije sti, temveč se preko svojih stojijo pred odločitvijo, da samoupravnih organov tudi ne samo kalkulirajo, kolik-     v vse večji meri odločajo, za
katere namene bodo usme-rile svoja sredstva. Pa tudi
šen    znesek    predstavljajo njihove družbene obvezno-
marsikaterega komunalnega problema, ki tišči občane na določenih območjih, ne bo mogoče rešiti brez uvedbe krajevnega samoprispevka.
Gradnja ljubljanske bol-nice, nova šola v Smledni-ku, razširitev kapacitet otroško varstvenih ustanov, povečanje vodovodnega om-režja in reševanje stano-vanjskih problemov upoko-jenih udeležencev NOB, predstavljajo osnovne na-loge, za katere so podjetja povabljena k sofinaneira-nju.
Vsaka pobuda, ki bo izšla iz samih delovnih organiza-cij ali občanov, ne bo mogla ostati samo pri zahtevah, naj se to ali ono reši, tem-več bo terjala tudi odgovor na vprašanja, kako zbrati sredstva. Tiste gospodarske organizacije, ki so že doslej prispevale sredstva svojib skladov, seveda upravičeno postavljajo vprašanja, kako vključiti tudi podjetja, ki skladov ne ustvarjajo do-volj, pa naj gre za objek-tivne ali subjektivne slabo-sti pri njih. Vsekakor mora-jo tudi kolektivi, ki zdru-žujejo veliko število zapo-slenih v naši občini, pa do-slej niso mogli sodelovati pri skupnih akcijah, odgo-voriti na to vprašanje.
Vsem občanom naše ob-čine in vsetn članom delov-nih kolektivov na območju naše občine želim v letu 1966 zadovoljstva pri dela in obilo osebnih uspehov. MIRAN GOSLAR