Poštnina plačana v gotovini! Slovenska mladina Leto I. Ljubljana, december 1938 Stev. 3 Cena 2‘— din 11. december 1938 Slovenska mladina — mladinski list za leposlovje in kulturna vprašanja — izhaja vsakega prvega v mesecn. Odgovorni urednik je Ivo Grahor. novinar. List izdaja konzorcij; predstavnik Ivo Grahor. — Rokopise in dopi.se uredništvu in upravi jSl.OVENIJA« V LJUBLJANI (PUKDSTAVN1K A. KOLMAN) V novem letu morajo vsi naši naročniki |N)skrlieti, da se njiliovn revija gmotno utrdi. Zato |>ošljite čim prej naročnino /n eelo leto in po možnosti tudi kak prisitevek /a tiskovni sklad! NaS Cankar Ob 20letnici smrti Ivana Cankarja se ga slovenska mladina in javnost spominjata precej skromno in tilio. Danes te mogočne osebnosti ne proslavljajo dovolj resno: spominske svečanosti nimajo namena, da bi ga prikazale v vsej njegovi razgledanosti in odkritosrčnosti, temveč ga — kolikor sploh mislijo nanj, skušnjo vlcsniti) v miselnost te ali one svetovnonazorske skupino. Redki' izjeme so tiste proslave, ki jih prireja mladina, ko ga spoznava neposredno iz njegovih del. Te proslave dokazujejo, da mladina išče njegovo pravo podobo, da jo ho tudi našla in s tem postala dedič njegovih idej ter vztrajen borec za njih uresničitev. Ena bistvenih potez Cankarjeve osebnosti je njegov, oster socialni čut. ki je v teh prilikah blizek vsej slovenski mladini. »Hlapec Jernej«, ki pomeni pri Cankarju višek njegove socialne čustvenosti, je na njegovih proslavah mladih najbolj priljubljena točka. To dokazuje, da mladina opazuje socialno dogajanje okrog sebe. saj se danes pred to »brezskrbno in razposajeno« mladino enako in vedno huje postavljajo problemi študija, dela in življenja. Položaj, ki danes postavlja mladino pred ta vprašanja, pa ji dela dostopno in razumljivo tudi Cankarjevo kritiko takratne slovenske družbe, ki životari z le nmnjhnimi spremembami še danes. Mladina vidi temeljitost te kritike in se pri njej uči razumeti slovenska in občečloveška družbena vprašanja. Druga bistvena poteza Cankarjevega svetovnega nazora je njegov življenjski optimizem, ki kljub navideznemu pesimizmu preveva Vse njegovo delo. To nam tudi dokazuje, da ni ostal samo pri golih Ugotovitvah slabotnega narodnega življenja, temveč je jasno gledal v bodočnost, ki ga je vsega navdajala z optimizmom. Videl je, da prihajajo v življenje nove sile, ki bodo narodno življenje dvignile iz kulturnega mrtvila: Prijatelj, globlje poglej! Ali ne vidiš, od kod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki so spale. — Kaj zato, če prihajaja pomlad v viharju in povodnji? Iz te črfle naplavine bo vzklila bujna rast.« (Cankar: Bela krizantema.) Vendar s tem še niso izčrpani vzroki simpatij mladine do Cankarja. Mladina najde v Cankarjevih delih še nešteto odgovorov na vprašanja, ki se dunes postavljajo pred njo: Problem odnosa Slovencev in Jugoslovanov (znani Cankarjev govor v Trstu); dalje njegovo doživetje in odklanjanje svetovnega klanja (novela Gospod stotnik« v Podobah i/ sanj«); dale njegova čustveno-erotična doživetja v Krotiki« (zlasti ciklus Helena«); itd. še z eno svojih bistvenih lastnosti si je pridobil simpatije mladine. Z neomahljivostjo v borbi proti veljakom, z vztrajnostjo na začrtani poti za svetovne vojne; ko je slovenska gospoda sklonila glave, je korakal Cankar dasi napadan, zaničevan, a ne premagan - vedno v službi resnice. / ■ Te značilnosti Cankarjevega svetovnega nazora in lastnosti njegovega značaja sc prišle pri njegovih proslavah, ki so jih prirejali mladi, najbolj do izraza. V mislih imam zlasti Cankarjevo proslavo gimn. mladine v Ptuju decembra 1936., dalje Cankarjevo proslavo v Šoštanju in Cankarjevo proslavo na učiteljišču v Mariboru pred 14. dnevi. Dasi je prva od teh še dovclj enostransko prikazovala Cankarjevo socialno usmerjenost, sta ostali predstavili Cankarja že mnogo bolj dovršeno, t. j. prikazali sta njegovo razgledanost, postavili sta Cankarja pred mladino takega kot je. takega, s kakršnim s i m p a t i z i r a d a n e s v s a slov e n s k a m 1 a d i n a. Uspeh poslednjih proslav nam vzbuja upanje, da bo slovenska mladina našla skupnih poti. I)a si- je to prvič zgodilo pri Cankarjevih proslavah, ni samo slučaj. Dokazuje pa to potrebo po skupnem delu v spomin in priznanje velikih Slovencev in potrebo po skupnem in mladostnem reševanju problemov študija, izobrazbi1 in ostalih mladinskih vprašanj. ^ . _g_ ' 11. december 1938 Prav te dni se nam z veliko ostrostjo zastavlja vprašanje orientacije in preoriontacije. Gre predvsem za orientacijo v narodno smer. Toda pravilna orientacija more zrasti le tako, če se naslonimo na pozitivna dognanja iz preteklosti, na ona načelna dognanja velikih posameznikov, ki jim čas dvajset ali štirideset let ne more vzeti veljave, posebno še. ker se oblika družbe ni veliko izpremenila. S takega stališča moramo prav danes gledati na Ivana Cankarja. Res je tako presojanje zelo enostransko in pomanjkljivo, toda danes je predvsem važno, da se zvežemo s preteklostjo, da priznamo in uveljavimo vsa pozitivna Cankarjeva dognanja iu tako začnemo ustvarjati življenjsko zdravo narodno tradicijo, ki bi vsakega posameznika vezala na slovensko zumljo in ga nujno, samo ob sebi umevno vklepala v delo za slovenski živelj. Edino tako bomo mogli že enkrat nadaljevati tam, kjer je Cankar končal, ni' da bi začenjali tam, kjer je moral radi pomanjkanja tradicije tudi on začenjati. Zvezati je moral najprej sodobnost s preteklostjo, reševati probleme in obsojati predsodke, ki jih je že Prešeren obsodil in rešil. Kakor na dlani torej je dejstvo, da se bomo mogli v svojem delu preriti le tako nekoliko naprej, če si bomo to tradicijo znali ustvariti in jo tudi vzdržati. Narodne probleme, ki se izražajo v hotenju iu gibanju množic, so vedno reševale le osebnosti in tako bo po vsej verjetnosti tudi v bodoče. I edaj pa je naša glavna naloga predvsem to, da zvežemo preteklost iu sedanjost, da tako ustvarimo pogoje za napredek, da nakažemo nove probleme iu se ne lotevamo več starih in rešenih ter s tem povemo posamezniku, kaj je njegovo delo. Ti posamezniki pa Jie bodo več redki geniji, to bodo popolnoma vsakdanji ljudje, ki bodo mogli na podlagi narodne tradicije nadaljevati začeto delo, ker sc jim ne bo več treba boriti z že premaganimi načelnimi problemi in predsodki. Vsa Cankarjeva spoznanja in vsi njegovi pogledi v bodočnost so zrastli na prodorni sintezi sodobnosti in preteklosti. Ker se današnji čas od takrat do mala ni prav nič izpremenil, oziroma ker so se gibanja in razdori, ki so se v tistem času začeli, le zaostrili, ne da bi izgubili svoje bistvene poteze, zato moramo še tem bolj poudariti veljavnost njegovih dognanj. Ne gre pa tu toliko za pregled celotnega Cankarjevega odnosa do sveta in do Slovencev, gre le za one dragocene načelne zaključke, ki tvorijo osnovo za nastajanje narodove življenjsko' tradicije. Klavrno prerekanje okoli slovenstva in jugoslovanstva še danes ni končano. Prav to je tudi eden izmed vzrokov, da velik del slovenske inteligence ni neposredno in zavestno vprežen v delo za slovenski živelj. Najbolj pravilen odgovor na to vprašanje pa je že dal Ivan Cankar. Jasno je, da so ta Cankarjeva spoznanja zrasla na njegovem Pojmi.vanju slovenskega naroda. V slovenskem narodu ni gledal h; meščanstva in malomeščanstva, slovenski narod so mu predstavljali predvsem kmetje in delavci. Od tod tudi spoznanje, da ji' stvar jugoslovanske države za nas Slovence in posebno za slovenski proletariat krušna stvar« in da se v tistem hipu, ko se otresemo političnega jerobstvn tujcev, odrešimo tudi gospodarstva tujega kapitala«. Prav iz iste osnove je zraslo tudi spoznanje, da sloni >na plečih delavca-proletarca bodočnost slovenskega naroda, naroda-pro-letarca . Ker sc je zavedal, da ima slovenski narod svojsko izoblikovano socialno fiziognomijo, jc zanikal trditev, da Slovenci nismo narod in je prav radi poznanja socialne strukture nakazal razvoj narodnega gibanja. Tako je intcrnacionulizem socializma združil s slovcnskiui narodnim vprašanjem ter tako našel pot do življenj-skega pojmovanja vseh slovenskih vprašanj, prišel je‘do spoznanja, je slovensko vprašanje . Cankar je torej od slehernega bodisi političnega ali gospodarskega gibanja zahteval, da je bilo predvsem slovcnsko, da se je oziralo na Slovence. S tega stališča je obsodil vsa politična gibanja, ki se niso ukoreninila nili med delavstvom niti med ‘♦neti. Od tod njegova ostra obsodba liberalizma, ki je živel in živo-11 ril vedno le med ozko plastjo malomeščanstva. Klerikalizma ni tako kategorično odvračal, ker jc z demokratskim delom svojega Programa našel med kmeti mnogo somišljenikov. Iz teh spoznanj je raslo tudi njegovo spoznanje o narodni kul-nri. Kor na krnele in delavce ni gledal zaničujoče, ker mu je bil "arod najvišji in najbolj etičen postulat, jc odločno odklanjal vso Poskuse takozvanc ljudske umetnosti. Narodna umetnost mu je vse najvišjo umetniško snovanje. Ob vsem tem pa je moral tudi nujno povedati, da je glavna naloga slovenskega inteligenta, pritegniti slovenskega kmeta in slovenskega delavca v slovenski kulturni krog, kajti vedel je, da bo narodni preporod končan šele tedaj, ko se bo vsak slovenski kmet in vsak slovenski delavec čutil lastnika vseli narodnih kulturnih, političnih, gospodarskih in socialnih dobrin. 1). A. I’. e Drago Jeran: Vseh mrtvih dan 1938 Medlo ob grobih lučke gore. Tupntum še krizanteme plahoma v velru jeseni stoje. Dušam mrtvih pa pojo zvonovi... Vse je črno. Par očes zajoče. In nato obredi stokrat ponovljeni: Sveti* pesmi in gospoda sveti blagoslov. Potem je vse končano: nihče več ne joče. In tako je vsako leto: Svečke, krizanteme, petje in objokani ljudje. Gospodov blagoslov za mrtve, ki pod zemljo spe. Še včasih govori in maše pete. Moja žalost pa je večja od obredov žalnih. Moj« bol je težja od parad teh črnih. Kupil svečko bom, vso noč prebdel in prosil boni za žive, zu mrtve ljudi, za žolte, za bele ljudi, da več ne bili bi zveri. Za tisoče mrtvih ljudi potočil bom solzo nocoj. Če ne utegneš takoj poravnali naročnine, shrani našo |H)lo/niio. ker nas tudi ona mnogo stane! Onim, ki še niso poravnali naročnine, smo v tej številki priložili položnice. Naj bodo toliko uvidevni in nam čim prej nakažejo ta minimalni znesek! Fran Breznik: Mile Mile je stopal po ozki poti skozi vrtič, v katerem so cveteli majhni, rožnati srčki v velikih, redkih grmih. Mile je utrga! vejico r kopico prelestnih cvetov in jo vtaknil v žep, kajti sramoval se je, da hi jo nosil v suknjiču. Vedel je, da ta sramežljivost ni potrebna in se je sramoval tega. vendar si ni mogel pomagati. Oclprl je majhna, z zelenjem obraščena vrata in stopil na cesto. Dobrohotno jo gledal svet okoli sebe in zdelo se mu je, da je pokimal jagnjedom ob cesti: »Ha, ha, stari soldatje, kaj ni lepo?« Jutro je bilo sveže, da bi zavriskal, če se ne bi prestrašil lastnega glasu. Ki) se je ozrl v nebo, je ostrmel. Veliko, oblo sonce mu je bleščalo v oči, da jih je omamljen priprl. Ozek, blesteče bel rob je obdajal mehko oranžno rumenino. širok curek žarečega zlata je lil iz njega v Miletovo dušo, da je pil hlastno, kakor žrebe pri studenci?. Pil je vse preobilje barve, požiral je, (la je utešil pekočo bol v srcu. Samo ena misel je bila v njem: kako bi zajel čim več sonca v svojo mlado, žejno dušo. Tedaj se 11111 je zazdelo kakor učencema na potu v Emavs. Stekel je nazaj, pograbil razpeto platno, ki je slonelo ob steni, škatlo polno slikarske ropotije in stojalo ter planil ven. Vedel je samo, da mora delati. Odprl je tube, iz katerih so vrele barve v vsej svoji teži. /. blazno naglico je mešal barve iu jih metal na platno. Njegove poteze so bile urne in določene, kakor je bila v njem že vsa slika določena, že vsa ustvarjena, saj 11111 je sonce samo vdiralo skozi vročične oči. V sladkem krču ustvarjanja je drhtelo njegovo telo, v grlu mu je pokalo od slasti. ►Barve«, se je zvijala njegova duša. Njegov mukepoini obraz je izražal nadzemsko veselje, veličastno lepoto in neizmerno vzhičenost. Sonce 11111 je dajalo svoje barve na lopatico, da se ni •zgubil med kupom tub, ki so 11111 same silile pod roko. /grabil je debelo, odprto tubo barve iu jo iztisnil na platno: oni trak, ki mu predira oči! Oni curek praženega zlata, ono neizmerno morje bla-zenstva! Na platno! Stisnil je debelo progo in jo kar s prsti razploščil prav na debelo, da sega v tebe. da občutiš! Kaj ne vidiš, da je to fiQfno pravo, težko rumeno zlato! V blazni ritmiki, v besnem tempu ustvarjanja s«' je vil in divjal, orjaški in neupogljiv. Ni videl sveta okrog sebe. ni vedel, da ga obdajajo ljudje. Kakor duh jo plaval v bogastvu barv. O. da bi trajal ta trenutek večno, tla bi no minil slap strasti, ki ga dviga in mu pali dušo! Vse, prav vse. kar mu predira široko razprte zenice, naj pride pod njegovo roko, da zakriči z barvo, da Jo razila svetu kakor tropu beračev. Krepko poteze, katere je delala njegova obsedena roka. so se zajedle v barvo kakor pijavke v polnokrvnega konja. »&' in še! Moram! Kaj nisem grešil dan za dnem, ker sem bil slep za.lepoto! Trpi! Muči sc!« Muka mu ji' bila sladkost, da se ji- vil kakor črv. Miletu se je zameglilo pred očmi. Z rokami je prijel kolena in pritisnil nanje obraz, kajti še vedno je žarelo prej njegovimi očmi nekaj, česar ni mogel povedati z besedami. Kadar koli je Milan pogledal na sliko ob naslonu postelje, je vselej znova doživljal lepoto onega jutra, ko jo je naslikal. Postavil ji' sliko na mizo ob steni ter jo iz kota užival, kolikor je poželel. Na njegovi sliki je bilo vse polno razmetanih ploskev, ki so izstopale iz slike in o katerih Mile ni vedel, kako so prišle na platno. Čutil pa je, da morajo biti tam in bi brez njih ne občutil onega, kar je občutil tedaj, ko je slikal. Ni študiral podrobnosti, vso je zajel z enim pogledom in zdelo se mu je, da je dobra, da je zelo dobra, ruti! je sicer neko neopreileljivo praznoto, ki je vela iz slike in je zamahnil z roko, kakor da hoče preglasili klie neizpolnjenosti. »I)a, da, slika je dobra, se je uverjal, ne vem, kaj bi ji manjkalo. Saj je sonce prav tako darežljivo in potratno, kakor je la barva.« Njegov oče je stopil v sobo in bežno pogledal na sliko. Ko je videl, da je Mile zatopljen vanjo, je vprašal, kaj slika predstavlja. »Sonce,>. je odgovoril sin iznenaden, kajti oče se doslej ni brigal za to. kaj in kako riše njegov sin. »Sonce?« je ponovil oče sam zase. Kdaj pa je bilo že sonce luko spackano in zvoriženo. Saj je videti samo razploščene kepe križem kražem razmetanih barv! In kaj pomeni tale rumena barva? Ali ima tvoje sonce rep? Poglej, kako debelo si namazal sem barve, kakor da bi se igral ž njo! Ali je ni škoda? Pa še to drago platno! Kakor da bi denar po cesti pobirali.« »Daj, pusti me! Saj sem kupil barve za svoj denar!« je stisnil Mile skozi zobe. »lo je vseeno! Naj bo denar (voj ali moj, razmetavati ga ne dovolim,« je odgovoril oče trdo in zaloputnil vrata. Mile se je grenko nasmehnil in je sklenil kljubovati. Mračnih misli je sedel v kotu do večera, ne tla bi se česa dotaknil. Ko sije naslednje jutro odpravljal v šojp. se je zavedal, tla je nepripravljen in nerazpoložen za šolsko delo. V aktovko je dal mesto običajnih knjig in zvezkov škatlico barv in skicirko. Na kraju ulice je zavil na desno proti tropu šolarjev, ki so hiteli mimo njega. Nekam svobodneje je dihal, ko je stopal iz mesta in činernost ga je minila, /.vizgaje jo je mahal proti gozdu, ki je sej^ul i/. strmega pobočja v ravan. Sedel je na aktovko in narisal mesto, ki je ležalo prod njim. Ko so ga prognali vojaki, ki so tamkaj vadili, je šel naprej, dokler ni našel čredo ovac. Torbo jo pritrdil za pas in poskušal s par potezami podati vtis. ki ga je imel, ko je gledal te ljubke, neumne živali. Kmalu jo zagledal na cesti starega moža z vročo pod pazduho, ki jo počasi lazil naprej. Pohitel je za njim, kajti ovco so so že preveč oddaljile. Mož jo stopal počasi, tako da ga jo lahko natančno študiral. Na papirju je kmalu zrasla upognjena starčeva postava s trdo, podrsavajočo hojo. Skica jo bila vsa prepričevalna, nobene togo kretnjo ni bilo na njej, da jo bil Mile dokaj zadovoljen. Ni še hodil dolgo za starcem, ko je srečal drugega starca ob borgljah. Obrnil se jo in poskusil v grobih potezah pokazati tega drugega starca v vsej njegovi svojskosti. Njegova hoja ni bila hoja navadnega berača, neka moč in volja sta prevzemali njegovo telo. Od daleč l)i mislil skoraj, da jo mož lovec, vsaj njegov klobuk mu je dajal takšen izraz. Na nogah je imel golenice, pod suknjičem pa moder predpasnik. Po daljšem opazovanju jo ugotovil, da jo kmet. Mile ga jo ogledoval od vseh strani in neumorno delal. Starec jo opazil, da ga Milo neprestano ogleduje in črta nekaj v svoj zvezek. Kaj pa pišejo oni?« ga je boječo vprašal. Pišem vas. rišem! jo odgovoril Milo prijazno in mu pokazal slike, ki jih starec očividno ni razumel. >Zakaj pa rišejo?« Ko pridem domov, narišem veliko sliko,« jo odgovoril Milo v zadregi, kajti pri najboljši volji bi starcu ne mogel razložili, zakaj riše. S starcem sta so pogovarjala o vseh mogočih stvareh. Milo jo bil potrpežljiv in je starca rad poslušal. Starec je povedal, da je nekje iz St. lija. da jo star N(> lot. da si jo zlomil nogo in križ pri nakladanju in da od takrat berači. Venomer je ponavljal, da jo svojo čase bilo boljše kot danes, ko Jedo ljudje trikrat na dan. Mile jo starca poslušal, opazoval njegov obraz in ga lisal. Pritrdil je vsemu, kar je starec povedal, da ga ne l'i užalil. Ko je odzvonilo poldne, .so jo od starca poslovil in napotil domov, da bi doma ničesar no zasumili. Slučaj pa je hotel, da je Mileta vidola pri njegovem dolu neka soseda, ki jo vso stvar obesila na voliki zvon. Doma jo bil polom. Mati se jo razburjala in oče je divjal, da Je bilo groza. Vsa hiša so jo tresla; ko ga je hotel oče pretepsti, je Milo zbežal. Oče se je ves razpaljeii znesel nad njegovimi slikami, jih raztrgal in zažgal. Mileta od takrat ni bilo več v šolo. kajti bil jo v Novem Celju "i-s«lno mizo. za ognjiščem, za strojem: »Popoldne grem na Rožnik!« Ali pa si je dvoje ljubečih sre sinoči pri slovesu dejalo: •Ali si jutri prosta, greva na Rožnik... ()1> dveh te boni čakal Mar ni res? In po kosilu so šli. Mamice, dopoldne skrbne in poteče se, so pospravile krožnike in ponve kar mastne in umazane v shrambo — pomile bodo zvečer: hitele so na sonce, saj bi ga bilo res škoda zamuditi. Mira si je hitela obleči kostim, rekla mami, da gre k zobo- zdravniku, a na vogalu jo ji' čakal Bojan in šla sta — na Rožnik. Marko je šprical inštruktorja, saj matematična naloga bo šele v sredo, poiskal Krancita in na Rožniku sta sanjala o tujski legiji, o Madridu, o Šanghaju, o... vsem, le ne o matematični nalogi. Gospa Bogatajeva prvotno ni imela namena lesti v naporen breg, ali prijateljica in sošolka iz internata gospa Ziljanova jo je srečala. prav pri prelazu čez železnico, in sklenili sta, da bi bilo škoda lepega popoldneva, če l>i ga presedeli v zakajeni in mračni Knioni: sicer je pa gospa Bogalajeva danes že pila črno kavo in prelistala zadnjo številko Wicner Mode ... Torej zakaj ne bi šli na kratek izprehod, na primer pod Rožnik. In tako sem srečal dvajset Mir in Bojanov, še; več Francitov, Mirkov, gospa Bogatajevih in /iljanovih, srečal som družino Mladičevih. sedem otrok je bilo. oče, siv, zguljen uradnik in gospa, revmatična in zgarana kajti plača je majhna a življenje težko. Srečal sem jih vesele in razposajene, vsakdanje, mrke, molčeče in zagrenjene, blažene in ljubeče se. dolgočasne, tuhtajoče... ali govorili so vsi. z dvema besedama, ki sem jih ujel kot na radiju, če iščeš postaje, bežni pogledi, bežne besede, soj oči, roke. Vse jih je izdajalo in vedel sem. kaj je z njimi. \ Srečal sem njega in njo. Mladoporočenca. Imela sta obleki iz istega, svetlosivega blaga. Sklepal sem, da st- morata imeti silno rada, med njima mora vladati harmonija! Zakaj bi si sicer dala narediti obleki iz istega blaga. I)a l>i bilo ceneje žena na to ne bi nikoli pristala. Govorila nista ničesar, govorili sta obleki. Vitka mlada gospa in gospod sta izginila med kostanji. Sonce je pošiljalo svoje žarke skozi že redko vejevje, veter se je lovil z listi, suhimi in rumenimi... Srečko in Vera sta mislila, da sta sama. kajti bila sta se pravkar poljubila. Moj korak, težak in vsakdanji, še bolj škripajoč po pesku, ju je zbudil iz lepih sanj. Ko sem ju prehitel, sta se trudila govoriti najbol j običajne stvari; on je pričel nek brezsmiseln stavek, kar pri sredi, da bi imelo videz, kot da sta najbolj vsakdanja sprehajalca. Videlo se je, da sta študenta. Družba mladih fantičev, ki so zmetali knjige in površnike pod grm, se je igrala, ne morda roparjev in žandarjev, kot pred nedavnim, ampak neko novo bojno igro Nemci in 1'ehi . Vkorakale so napadalne čete, lleil Hitler, Sieg lleil...!- se je drl debelušni bubi, vsekakor iz boljše familije , kjer se posluša Radio VVienr in .Radio Berlin . Mi si' ne damo; ne damo niti centimetra svoje zemlje ... se je zakadilo proti njemu troje dečkov, oboroženih s kostanjevimi vejami. — To so bili Čehi. K.o sem odšel mimo, so nekoliko utihnili in niso več mahali, šli so se najbrž Berchtesgaden ali Godesberg... Dve elegantni gospodični sta se borili z visokimi petami po dokaj debelem pesku, ki se je udiral. ...in jaz sem mu predlagala, da vzameva sknpno stanovanje, ki hi šlo seveda na moje ime in njegov račun, pa misliš, da je hotel, dejal je ...« Objel me je val parfcmu, in v duhu sem si predstavil skupno stanovanje, razkošno, moudcnsko. Mondenki sta se glasno zasmejali, to sem eni za svojim hrbtom. Salabolski mulec, ali misliš, da boš zijala prodajal tu po gmajni, pobiraj!« Izmozgana žena iz sibirskih barak je hitela nabirati kostanj. Pomagal ji je desetleten fantiček, škrofulozen, tuberkulozen, umazan in strgan. Treba je jesti. V dvajsetem stoletju se ljudje povračajo k pra-kulturi. Želodec je prvo, boj za obstanek, krului nam dajte; tukaj to ni bila fraza. Zaškripalo je jn zasopihalo za vogalom. Izza grmovja so prišle tri gospe. Velike, debele, težke, elegantne, dišeče po potu in ko-lonjski vodi. Srednja je |Jravila, da je Kstcrhazi Bralen izvrsten z belo •mako: ... \vissen sie, mit eincr vvcisscn Sauce . Ali. da pri nas 'nesarji nimajo pravega mesa, fiir diesen Leckerbissen . in da ga !><> ona spomladi, ko bo poroku njene Greti, naročila iz Gradca, pa ■>aj stane kolikor hoče. Ich vvill doeli nocli eiumul Kstcrhazi Bralen essen ... Potem so odsopihale. lorcj Greta se bo omožila, gotovo bogato, srečni ženin, jedel bo Kstcrhazi Brutcn«, meso iz Gradca; no, tudi nevesta je bila vzgojcna v graškem inlernatu. V Gradcu so znani dobri mesarji in 'Miidchcn internat k . Vse dobre in slabe lastnosti nesejo ljudje s seboj na sprehod 1,1 jih kažejo mimoidočim očitno /. dvema besedama. Vsi ti obični ljudi«. Prišel sem zopet v mesto. Sprehajalci, ki so pred menoj izstopali ,z gozda, so nehote spremenili korak. Iloja jim je bila zopet ner-'<*zna, prav taka. kakor ko gredo i/. šole ali i/. službe. Imeli so pred S(,boj cilj, mudilo sc jim je: domov, v kavarno, v kino. Nič več •nso imeli sproščenega, sebi prepuščenega telesa. I udi meni se je korak spremenil na trdem asfaltu, izginilo je llrevje. I.il sem v hrupnem mestu, kjer ljudje ne nosijo več svojih ••ušli na rokah, vsem na vpogled... Mladina po svetu Mladina v Italiji Organizacija in vzgoja Mulo je držav oziroma vlad, ki tako dosledno in skrbno v svojem duhu vzgajajo in organizirajo mladino že od prvih otroških let, kot to dela italijanska. Zanima nas, kakšna je ta vzgoja. Odgovor je kratek: militaristična. Militaristična in še militaristična do skrajnih superlativov. Preden stopi malček v osnovno šolo, je »figlio della lupa« (sin volkulje), od šestega leta dalje pa nosi v fašistični organizaciji ime >balillac. Uniforma, navajanje k vojaški disciplini, majhna puška in vojaške pesmi. Tako se začne. In v tem duhu se nadaljuje. Slepa pokorščina je geslo. Dobro se godi malemu Italijančku. Italijanu vse do pozne starosti. Ni mu treba niti, da sam misli: — zanj misli Duce. »Credere, obedire, combattere!« Verjeti, pokoravati se, boriti se (za fašizem, domovino in Duceja). Iz sina volkulje nastane »balilla« (od 6. do 14. leta), iz »balille« »avanguardista« (do 18. leta), »giovune fascista« (do 21. leta), nato »fascista« (član P. N. F. — Partito na-zionale fascista). Preden nastopi fant vojaško službo, ima vsako soboto popoldan in ponekod tudi v nedeljo predpoldun takozvani tečaj »preinilitare«, priprava k pravi vojaški službi. Ali telovadnica ali ekserciranje. Strogo obvezno. Dolgi pohodi v kroju, s puško in ostalo opremo. V šoli pa obvezen predmet — cultura militare. Potem vojaška služba. Nato pa — namesto preinilitare — postmilitare (do 32. leta) ... Vsa italijanska mladina do 21. leta je organizirana v Gl L (Gio-ventu italiana del littcrio). Izjemo tvori le visokošolska mladina, ki je organizirana v GUK-ili (Gruppo universitario fascista). Tako Gl!, kakor GUF sta neposredno podrejena stranki (P. N. F.). Vse poveljstvo je imenovano od zgoraj. GIL ima vojaške funkcije (pre-militare), deluje pa tudi v marsičem slično kot naše sokolske in tudi skavtske organizacije. Opravlja tudi podobno delo kot naša športna društva. Prireja namreč taborišča, izlete, počitniške kolonije, pa tudi tekme, prvenstva; posamezne skupine sestavljajo moštva, skrbijo za treninge in so sploh prevzele vlogo športnih klubov. Organizacija GIL-a je namreč urejena po skupinah, ki jih je v vseh večjih mestih po več, drugod pa najmanj po ena. Ta organizacija obstoji šele kratek čas, prej sta bile na njenem mestu dve drugi. In sicer »Fasci giovanili di combuttimento«. ki so organizirali preinilitare in -Opera Nazionale Balilla«, ki je bila v neposredni odvisnosti od vzgojnega ministrstva. Fašistične skupine posameznih krajev so bile prej mnogo bel j samostojne, kakor so sedaj. Po novem pa so vse to ukinili in združili v enotni, strogo centralistični organizaciji — G1L. Od Gl L popolnoma ločeni in sami neposredno podrejeni PNF so le Gl H' -i. visokošolske organizacije, ki imajo svoj lastni premili- tare kakor tudi športne- m kulturne sekcije. Kadi svojega strogega političnega značaja ter sicer ne ofieialne, pač pa praktične obveznosti, se kljub s Voj emu monopolnemu stališču študentovskega življenja niso mogli polastiti, pač pa so ga, kolikor ga je ostalo pravega izven GUF-ov, sčasoma skoraj popolnoma uničili. O kakem posebnem študentovskem razredu, oziroma podrazredu v družbi, kakor ga je'najti skoraj v vseli drugih državah, ni več sledu. To mi je postalo posebno očitno, ko sem prišel iz Italije na Čehoslovaško. Zanimivo je tudi, da so takse zelo visoke; le na nekaterih univerzah, oziroma mestih so za malenkost višje ali nižje. Razlikujejo pa se tudi po Fakultetah (tehnika in medicina sta na primer dražji od jusa ali filozofije), so pa socialno za vse enake, brez ozira na premoženjske razmero. Zaradi tega je jasno, da revnejši sloji na študij še misliti ne morejo, študenti so le iz meščanskih družin, pretežno iz velikomeščunskih. Toda gotovo prav zanimiv globlji pregled tega vprašanja bi zahteval tudi pregled ekonomskega stanja posameznih slojev v Italiji, kar bi nas pa odvedlo že predaleč. Študenti se torej že iz omenjenih razlogov zadržujejo napram GlJF-u bolj ali manj pasivno in ga zaznavajo samo kot nekaj, kamor je treba vplačevati članarino, da se dobe ekonomske ugodnosti kot so redukcije na železnicah, v kinematografih, pri tramvajskem abon-manu in slično. Pri kulturnih sekcijah večinoma ne sodelujejo, ker jim je sodelovanje ideološko preveč omejeno in zaradi enostranske vzgoje manjka zanimanju. GUF-i bi brez teh navedenih nedostatkov bili sijajna prilika za udejstvovanje dijakov na vseh področjih, saj jim nudijo debatni večeri in sploh vse sekcije ter tekmovanja (ago-, iiali, littoriali) sijajne možnosti udejstvovanja. Tako pa vršijo GUF-i svojo nalogo le v športu. GlIF-i so v vseh mestih, kjer so univerze, strokovne visoke šole ali vojaške akademije, visokošolskega značaja. V krajih z manjšim številom visokošolcev se ustanove tako zvani NUF-i (drobci — Nuclco Lil’). V svojih raznih sekcijah nudijo, kakor že rečeno, možnost udejstvovanja v vseh športih, umetnosti in deloma celo v znanosti. Imajo zelo agilne alpinistične sekcije, ki prirejajo zimske in poletne (u-borc v krasnih italijanskih Alpah (l)olomiti...). GUF, ki beleži v letu (fašističnem letu. t. j. v eri fuscisti«) največ alpinističnih uspehov, postane za tisto leto nosilec zlatega cepina (rostro d oro). (I renutno je to milanski GUF.) GUF-i prirejajo v vseh športih in tudi kulturnih panogah prvenstva in tekmovanja. To so, razen športnih visokošolskih prvenstev raznih provinc, agonali (mcdfukultetne tekme) in littoriali (vseitalijauska visokošolska prvenstva). Littoriali se de|jjo v littoriale poletnih, littoriale zimskih športov ter littoriale "melnosli in kulture. Kot že omenjeno, obsegajo littoriali športa vse 8l>loh možne športe. Littoriali kulture in umetnosti pa obsegajo umetniško kritiko (književno, likovno, glasbeno, gledališče, film), novinarstvo, gledališče, film (inscenacija, arhitektura, režija, dramsko književno delo t. j. tekst oziroma vsebina itd.), glasbo (kompozicija, •'•‘produktivna glasba), književna dela (poezija, proza, drama), sli- karstvo in kiparstvo (prirejajo si' razstavo), arhitekturo, tehniko (in-gegneria) itd. Zmagovalec tekem za posameznike dobi znak v obliki zlate črke M (začetna črka ducejevega imena) in.naslov slittore (v tisti eri). GUF-ovo moštvo, ki zmaga, pribori svojemu GUF-u naslov GUI’ Littorialle. Littoriali imajo namen veličastnih manifestacij fašističnega visokošolstva in se polaga nanje mnogo važnosti. GUF-i imajo svoj lastni tednik »Libro e moschetto« (knjiga in puška) z uredništvi v Rimu in Milanu. (Prvotno samo v Milanu.) Za premilitare morajo tako člani Gll.-a kakor tudi GUF-ov kupili kroj iz lastnih sredstev, puške pa daje vlada. Avanguardisti. giov. fascisti in člani GUF-ov imajo že prave puške, ki l>i se v skrajnih primerili tudi rekvirirale kot rezervno orožje. V šolski sistem !>i se 1 >ilo treba posebej poglobiti, to l>i bilo delo pedagoga strokovnjaka in l)i bila to snov za poseben članek. Omejim se zato It* na zunanjo ureditev. Srednje šole so ali državni* ali privatne. lx*-te so ali od države priznane, tako da so državnim enakopravne, ali pa so take. da treba še posebej polagati državne izpite, da je študij priznan. Osnovno šolstvo je skoraj izključno državno, z malimi izjemami pa tudi občinsko. Srednje šole se dele v klasične, znanstvene in strokovne, la razdelitev pa nastopa deloma šele v šestem letu srednje šole. V Italiji so namreč gimnasH, nato pa' tri leta liceja«, ki je ali klasičen ali znanstvo!) ( sciontifieo ): slednji je neke vrste kombinacija realke in realne gimnaziji'. Kazen tega pa imajo še strokovne Sole (istituto tecnico), ki so večinoma trgovsko in imajo več pododdelkov. Matura na slednjih podeli naslov ragioniero (knjigovodja). Na univerzah je zanimiva razdelitev na filozofski fakulteti: deli so na filozofski in literarni pododdelek. Slednji (lettero) obsega sploh vso možne glavno predmete kot obvozne in je specializacija možna lo po poljubni izbiri stranskih predmetov, po katerih so potoni opredeliš v gruppo storico«, antico ali 'moderno«. Predmeti kot so n. pr. zemljepis, srednjeveška in novodobna zgodovina, grški in latinski jezik in literatura, zgodovina filozofije, italijanski jezik in literatura, so obvozni za vse tri grupe. No glede na ostale specializacijo. ki sc določajo po izbiri stranskih predmetov, so izvrši specializacija Sele z izbiro disertacijo. Razdelitev na grupe kot so romanistika, slavistika itd. je pa samo na katoliški univerzi, ki nima z državnimi univerzami nobenih zvez. Vsako soboto popoldnu in doloma So v nedeljo zjutraj so vaje najprej premilitare. po odsluženih vojakih do 32. lota pa še post-militaro_____ Nam pa ji- glavno, da stvari ne gledamo enostransko, ampak da vidimo dobre in slabe plati in so i/ toga učimo. Napačno bi bilo prod tem dejstvom zapirati oči, ■ Franci ( Vin- Mitrovec: Mariborsko pismo Vsak l)i pričakoval, da je v Mariboru, drugem naj večjem slovenskem mestu, kjer je samo srednješolcev več kot dva tisoč, mladina važen faktor mariborskega kulturnega življenja. Toda kot v drugih krajih Slovenije, tudi mariborski srednješolci spijo spanje pravičnega. Vidimo jih pač mnogo na promenadi, na nogometnih tekmah in v kinu. drugače pa ne vemo, da živi jo. Razmere so take. da se mladina danes lahko navdušuje za filmske dive in nogometne klase ter se pri šolskem guljenju in nenormalnem življenju ne im re ne duševno ne telesno razviti. Zahtevamo pa lahko od nje, da se dvigne iz današnjega mrtvila in začne samostojno, vsaj malenkostni] delovati. Na tem se je v Mariboru že nekaj naredilo. Dijaki klasične gimnazije so igrali v Mariboru in Celju Cankarjevo l.epo Vido«. Precej agilna so tudi društva na" trgovski akademiji in učiteljišču. realna gimnazija pa razen kakšnega plesa ne priredi ničesar. Mariborski srednješolci so lani že vsi' pripravili za skupen nastop srednješolskih literatov, kar pa jim je oblast v zadnjem trenutku prepovedala. Tako so je zopet pokazalo, da mladina tudi če hoče. ne more razvili svojih sil. Pridno so tudi delovali mariborski akademiki, ki so priredili koncert čeških konservatnristov. prvi nastop Neodvisnega gledališča in niz narodnoobrambnih predavanj. Vsi' mesto je s simpatijami spremljalo to mladino, ki je pa žal od gotovih strani prejemala tudi trde brce. Kakor po vsej Sloveniji je tudi mariborska mladina pod vplivom sture generacije razcepljena ua politične strankarske grupe, ki si' med sebi j brezmiselno in krčevito borijo. Srednješolska društva (JS. Pz. Ilileči križ) bi lahko z uspehom kulturno delovala, kar bi bil močan donesek k utrditvi naše severne meje. Toda ta društva okupirajo tradicionalne strankarske grupe, ki se borijo v njih samo Za zmago pri volitvah, kjer se mladina igra politiko in ne naredi prav nič za procvit teh društev. l.epo in napredno je. če se mladina zadnje čase luko živahno zanima za politiko, za Kitajsko in Španijo in vse svetovne kontinente, toda mladina se mora v prvi vrsti zanimati za stvari, ki se godijo okoli nje in se tičejo nje same. V Mariboru je še polno za mladiii<> nerešenih problemov. Mariborska šolska poslopja so po-dobna avstrijskim kasarnam. I)ijaki pozimi zmrzujejo v slabo zakurjenih. nehigieničnih, neprezračenih šolskih sobah. Mnogo ruz-redov ima nezdravi popoldanski pouk. Maribor bi rabil še dvoje •S|'ednješolskih poslopij. Mariborska dijaška menza bi morala priskrbeti popolno hrano vsem potrebnim dijakom, ne glede na njih trenutne šolske uspehe, ne pa posameznim izbrancem. Ssrednješolei. ki živijo v slabih socialnih razmerah, bi morali dobivati stalno podporo. Zelo kvarno vpliva prepoved obiskovanja gledališča, ki ‘}| moralo postati trdnjava narodne zavesti na severni meji. Po-s,'biio za mladino bi moralo biti gledališče vzgajal išče slovenskega duha. Mariborska mladina gre mirno vseh teh perečih problemov in debatira, ali je padel Šanghaj. Je že res. Šanghaj je padel, toda gledališče je za srednješolce še vedno prepovedano, pouk je še vedno popoldan in hora legalis je še vedno ob sedmih. Mariborska mladina le počasi spoznava, da je zanjo važnejše kol padec Šanghaja, da si pribori za vse srednješolce življenje, dostojno mladega človeka. Mislim, da je zadnji čas, da srednješolci opustimo pogiihonosno sek-taštvo in strankarstvo ter da se skupno, brez ozira na svetovni in politični nazor, enotno borimo za boljšo srednjo šolo in za lepšo mladinsko bodočnost sploh. Razno V nedeljo II. t. m. se je zbralo na Cankar je ven grobu pri Sv. Križu Društvo slovenskih književnikov. Pesnik Oton Župančič je imel lep nagovor, pisatelj in režiser Bralko Kreft pa je v imenu društvo položil na ('nitkarjev grob krasen venec. Žalostno pa je bilo poleg vremena predvsem to, da je prišlo razen preje omenjenega društva na grob našega največjega pisatelja le kakih 20 ljudi, kar je zelo malo. čeprav so bile volitve. Revije in listi, ki jilt prejemamo v zameno: Dejanje, mesečnik za gospodarstvo, kulturo in politiko. Mi mladi borci, stanovski tednik za slovensko dijaštvo. Mladi Prekmurec. Mrtva slraža. Naša rast, glasilo srednješolske mladine. Naša volja, glasilo jugoslovanske mladine. Razori, list za doraščnjočo mladino. Slovenija, osrednji slovenski tednik. Tabor, tednik za javna vprašanja. Tehniški nameščenec. Uredništvo in uprava Ti sporočala: da piši prispevke samo na eno stran, sicer ne bodo šli v lisk! da ne dajemo honorarja za |M>slnnc prispevke! da s|M>roči eventualne tiskovne in pravopisne napake, ki jilt zaslediš v listu! da nad |Hislji poročilu o življenju in delu mladine iz slehernega kraja Slovenije! »la lahko doltiš še vedno vse doslej izšle številke in sicer sedaj že vse tri (I. j. uvodno, prvo in drugo štev.) za bore 4 dinarje! UREDNIŠKI PABERKI Franci, Maribor: Drugo tovariš, tvojo pošiljko sem prebral s kaj čudnimi občutki. Ne clu se ti odrekati. dn imaš dovolj /.unosu in tudi sposobnosti /n metaforično izružunje, kur ji- že zelo veliko. Toda v svojem zanosu preš predaleč. preveč tvegaš. tvoje metafore in epiteli so prevee predr/ni. \ težnji, dn bi bili originalni, postajajo iskani, smešni in neokusni (n. pr.: zelenje, ki smrdi po sončnih žarkih \ omaki truve: klopi, ki se pote: sikajoči! vratu itd.). Tudi verz. ritem, rimo zanemarjuš. In vendar je verz malone edino izrazno sredstvo pesnika, je tista lestvica, po kateri sc prikrade pesnikovo občutje \ srce bralcu. Vzemimo primer i/ tvoj epu: l’o cesti, sredi slike, tračnice. Tramvaj po njih prihaja in odhaja. Približa se. hrušč in ropot, zavore zuvrešče. Sikujc v ruta se otlpro. Ljudje izstopijo itd. Je to pesem!' Ne. To je proza, čislo navadna, banalna proza. In občutje, ki (ju zamiste ti verzi? Nič. Ca ne zapuste! še nekaj je, nar je osnovne važnosti. Preden se pesnik loti oblikovanja nekegu razpoloženja. nekega dogajanju, prostora itd., na mora popred d o ž i v e t i. lu čim močneje, čim silneje ga bo doživel, tem močnejši, tem prepričljivejši. tem sujrestiv nejši in tudi tein bolj svojski bo že sam po sebi njegov izraz. In kakor je tebi videti \ pesmi Kulkun , da si ta prostor, to sliko , da se izrazim po tvoje, vse, kar tvori stvarno ozadje tvoje pesmi: igrišče, tramvaji, postajališče, da si to doživel, tako je bilo občutje, ki te je navdajalo pi i tem. sila nedoločno, v zraku viseče, sila siromašno, komaj: Sreču, hrepenenje, sanje«. Pošlji Se! M, (i., ?: Tvoji dve delci«, kot prav iš. sta res kratki, tako da te je po njih težko presojati. Na vsak način čim več beri. študiraj verz. naših domačih pa. če moreš, l ud i tujih pesnikov in opazuj življenje okoli sebe. ( e imaš kaj daljšega pri roki. kar pošlji, kljub temu. dn to pot še ni bilo za tisk. Zlutkin: Tvojega toplega, duši kar prekratkega pisma, dragi to-vtiriš, smo bili prav veseli. Pričakujemo, da bomo odslej v pogostih stikih in da nam v kratkem spet kaj pošlješ. Kar se tiče tvojih pri- spevkov, je videti, da imaš v pisanju že neko rutino, da dovolj gladko in prijetno pripoveduješ, (ločini ti je verz Se ohlapen. Toda nekaj je. kar pogrešam pri tebi. to je svojskost in sila izraža, lega, kar je Iranci pritirul do absurda, tega tebi manjka. Primere in pridevki, ki se jih poslužuješ v svoji črtiti (n. pr.: vročina kot svinec; svinčena gladina; 'ečer. ki prihaja liho in neopazno: srebrna mesečina itd.), so že obrabljene, postale sp že fraze, ki ne učinkujejo več: bralec je postal imun za njihovo liriko. Prav luko. če ne Se slubše je s tvojo pesmijo, ki je povrhu vsega nastala Se pod neposrednim Grudnovim vplivom. Prihodnjič pošlji kaj več! Martin I’ č: Objavili smo brez večjih sprememb tvojo črtico in '<■ prosimo, da nam čimprej zopet kuj pošlješ. Sporoči svoj naslov! Vsem. ki jim v lej številki še nismo mogli povedati svojega mnenju, prosimo, tla počakajo do prihodnjič. I). Š. Samo v knjižni založbi tiskarne Merkur, Gregorčičeva 23 Vam je mogoče dobiti Malo knjižnico zbirko klasikov in razprav Cela zbirka 10 broširanih zvezkov din 120, vezanih din 180 Posamezni zvezek broš. din 15, vezan din 20 in ev. poštnina KNJIGARNA AKADEMSKE Ljubljana, Selenburgova 4, palaia troatia, dvorišče Izvršuje naročila na tu- inozemske knjige točno in solidno Francoski sortiment ZALOŽBE ■ Shranite in rabite naše poštne položnice! Če ste jo zgubili, pa si nabavite novo na pošti! Številka našega čekovnega računa je 17.827!