Proslava ob kulturnem prazniku
Vida Pirc
V večnamenskem prostoru OS Vodice so učenci s pomočjo svojih učiteljic pripravili prijeten kulturni večer, posvečen našemu največjemu pesniku, Francetu Prešernu.
Večer kulture v prostorih OS Vodice, posvečen praznovanju slovenskega kulturnega praznika, so ljudje očitno sprejeli, saj so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili prireditveni prostor. Učenci vseh razredov devetletke so s suverenimi nastopi pokazali svoje talente.
Samozavestni devetošolci so za uvod deklamirali Zdravljico, drugošolci pa so nam igrivo predstavili pesnikovo življenje. Slišali smo pesmi Dohtar in Od železne ceste, s katero so se izkazali učenci drugega razreda. Sledila je pevska točka Pleničke je prala v izvedbi pevskega zbora, nato pa je vse čute predramil solo nastop Sare Sovinc. V nadaljevanju smo videli prizorček, kako se je France po mestnih ulicah pogovarjal z otroki, kako radi so ga imeli in kako zadovoljni so bili, če je iz žepa potegnil sladke fige.
Niz zahtevne Prešernove poezije je prekinila pesem prav tako odličnega slovenskega pesnika, Frana Milčinskega Ježka, Za poredne otroke ter nastop plesalcev plesne šole Miki s koreografijo na skladbo Nežna melodija za nežne otroke. Skrivnostno odkrivanje samopodobe smo slišali v pesmi Jaz v zrcalu, katere avtorica je sodobnejša pesnica Barbara Gregorič. Nežna spremljava kitare je še poudarila občuteno razmišljanje mladih deklet o hrepenenju, bolečini in obupu. Obdobje, ko je bil Prešeren zaljubljen v Primičevo Julijo, pomeni vrh njegovega pesniškega ustvarjanja. Soneti ljubezni so polni neuslišanega hrepenenja, nežnih čustev, čiste ljubezni, pa tudi solz, jeze in obupa. Mogoče je s svojimi verzi navdihnil tudi Aleksandra Mežka, ko v pesmi Julija opeva ljubezen, ki jo lahko razume samo tisti, ki jo je izkusil.
Da se moderna poezija velikokrat nasloni na Prešernove verze, smo lahko ugotovili ob poslušanju pesmi Povodni mož in pesmi Andreja Rozmana - Roze Moderna Urška v novi preobleki. Pesmi imata enak tragični konec, za katerega je krivo izbirčno in nečimrno dekle.
Prešernov zagotovo največkrat recitiran sonet nesreče, O vrba, so učenci recitirali v kar štirih različnih jezikih: v slovenščini, angleščini, nemščini in francoščini. Težko bi se odločila, v katerem jeziku lepše zveni. Tako kot nam odraslim, je tudi otrokom jasno, da je France Prešeren kot pesnik velika uganka, ki verjetno ne bo nikoli do kraja razvozlana. Prav na dan kulturnega praznika imamo priložnost, da se vsaj malo poglobimo v njegovo poezijo; zagotovo bomo našli kakšen verz tudi za svojo dušo.
S knjigo skozi življenje
& Alenka Jereb
Slovenski kulturni praznik smo posvetili spominu na velikana slovenske poezije, dr. Franceta Prešerna. Ob tej priložnosti so se marsikje po državi odprla vrata kulturnih ustanov in privabila v svoje hrame ljubitelje umetnosti, govorjene ali pete besede, plesa, likovnih stvaritev, skratka vsega, kar je povezano s kulturo in umetnostjo. Moje razmišljanje se je tokrat osredotočilo na knjige, ki jih imam tudi sama lepo zložene na knjižni polici. Nekatere večkrat vzamem v roko, jih prelistam in preberem kakšno misel, ki se mi je v posameznih zgodbah posebej vtisnila v spomin. Knjige so v meni vselej pustile možnost svobodnega in neomajnega potovanja skozi prostor in čas. Zanimivo, kako se v družbi spreminja odnos do knjige. Včasih, ko so bile knjige in šola domena premožnih ljudi, je preprosti uka žejni človek hlastal po učenju črk, branju in pisanju, da se je lahko postavil ob bok tistim, ki so uživali privilegij izobraževanja. Knjige so postale vrednota; beli čisti listi, popisani in kasneje potiskani z množico znakov, so bili zloženi v smiselne celote ter vezani v usnjene in kasneje platnene platnice. Ljudje so jih s spoštovanjem vzeli v roke, prebirali in jih s še večjo skrbjo zlagali na knjižne police ter z jih skrbno brisali prah. Kdor je vzljubil knjigo, je to ljubezen prenašal na svoje otroke. Skupaj so jih prebirali, se pogovarjali o prebranem in se učili z njimi rokovati. Tudi sama se spominjam, kako me je oče navdušil nad branjem, mi pokazal, kako se knjiga pravilno lista, da se na listih ne delajo "ušesa", kot je on imenoval zavihane liste. Posebej je poudaril, da morajo biti listi čisti, knjiga pa po možnosti ovita še v dodaten papir, da je ne umažeš med branjem. To je veljalo tako za domačo kot za izposojeno knjigo. Pa danes? Marsikje knjiga ne pomeni nobene vrednote, je le nujno zlo, ki jo morajo otroci brati. Med starejšim preprostim prebivalstvom pa še danes velja, da je knjiga ena velika poguba, saj so ljudje zaradi nje "cele grunte zapravili". Težko je danes otroke ob poplavi plastičnih in elektronskih igrač navdušiti nad knjigo, pa vendar uspeva - predvsem tam, kjer k temu pristopijo tudi starši. Otroci največji zgled dobijo v družini, zato tudi knjige domujejo tam, kjer so starši otroke pripravljeni peljati v knjižnice, knjigarne in na knjižne sejme, in seveda tam, kjer si za praznik namesto bogatih materialnih dobrin med drugim podarijo tudi knjigo. Starši, ne bojte se o prebranem pogovarjati se z otroki; spregovorili bodo o marsičem, kar vam drugače ne bi zaupali. Spoznali boste njihov
način razmišljanja, občutenja, morda zaznali kakšno težavo ali pa vas bo preprosto razveselil njihov način izražanja.
Tudi mi smo obiskali knjižnico v Vodicah. S knjižničarjem Markom Sturmom smo spregovorili o bralnih navadah tistih, ki zahajajo v ta kulturni hram. Pripravili smo tudi nekaj prispevkov o dogodkih ob kulturnem prazniku in seveda naše stalne rubrike, ki razveseljujejo ljubitelje narave. Kljub zimi se že spogledujemo s pomladjo, zato tudi objavljamo napovednik o spomladanski vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu.
Do izida naslednje številke vas lepo pozdravljam z željo po čim lepšem preživljanju zime, ki nam je letos naklonila bogato snežno odejo. Nežnejšemu spolu pa želim lepo praznovanje dneva žena, morda s knjigo v roki.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. / Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v občini brezplačno Izhaja mesečno v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica: Alenka Jereb / Oblikovanje: Matjaž Ferenc / Ilustracije: Andrej Potrč / Slika na naslovnici: Marjana Mohorič / Tisk: Kubelj, d.o.o. / Datum natisa: februar 2010 / Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice / Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Vsebina / Uradne ure
Proslava ob kulturnem prazniku Uvodnik
Občinska uprava poroča:
Podpis pogodbe
Aktualno:
Glavne prednosti uporabe zemeljskega plina, V akcijo "Očistimo Slovenijo v enem dnevu!" že vključena polovica občin
Seje:
25. redna seja Občinskega sveta
Družbene dejavnosti:
Obogatitvene dejavnosti v Vrtcu Skratka Svita Vodice, Otrok se igra in giba na snegu, Zimska šola v naravi
Intervju:
Branje ima svoj čar
Društva poročajo:
Smučarsko društvo Strahovica in zima 2010, Občni zbor SPD Gams, O delu in načrtih PGD Vodice, V društvu Nove dimenzije - Hiša otrok smo organizirali evropski mednarodni seminar "Družbena vključenost mladih z motnjo v duševnem razvoju, Smučarski utrinki s Krvavca, Skoki na Dobruši
Pisma bralcev Črna kronika
Zdravilne rastline:
Kumina
Vrtnarski nasveti:
Cvetijo med prvimi
Otroški kotiček Zahvale
Skupaj se imamo fletno
Uradne ure
Občinska uprava:
-	ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro,
-	ob sredah med 10. in 12. uro ter 14. in 17. uro.
Vložišče:
vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 14. in 17. uro.
Medobčinski inšpektorat:
uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro po predhodnem dogovoru na telefon (01) 564 47 20 (Medobčinski inšpektorat).
Uradne ure župana:
v sredo od 15. do 17. ure s predhodno najavo.
Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Vodice
-	lokacija:
pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica);
-	odpiralni čas:
vsako soboto od 9. do 12. ure (razen če sobota pade na praznični ali dela prost dan);
-	več informacij na http://www.vodice.si
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane v Vodicah
-	lokacija:
občinska sejna soba nad pošto oz. trgovino v Vodicah;
-	naročanje strank:
vsak delovni dan med 8. in 15. uro na telefon (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice);
-	uradne ure:
po medsebojnem dogovoru svetovalca s prijavljenimi strankami (obvezna predhodna prijava).
Dimnikarska služba:
- Dimnikarstvo, Uroš Verač, s.p. telefon (041) 529 563.
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.
-	poslovanje s strankami:
uradne ure v prostorih Javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro;
-	dežurna terenska služba: tel.: (051) 622 282.
Elektro Ljubljana, d.d.
Informacijski pisarni Elektro Ljubljana, d.d., sta na naslednjih lokacijah:
-	Domžale, Podrečje 48, tel. (01) 23 04 700, faks (01) 23 04 701
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 14.30, ob sredah od 7.30 do 16.30 in
-	Ljubljana, Slovenska cesta 58, Klicni center (01) 23 04 001, faks: (01) 433 95 12
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 16.30, ob petkih od 7.30 do 14.30. Dežurna terenska številka: 031 319 956
Obvestila o načrtovanih odklopih električne energije: http://www.elektro-ljubljana.si/ default.cfm?Jezik=Si&Kat=0205
sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave:
vsak delovni dan med 8. in 15. na telefon (01) 833 26 15 ali (01) 833 26 10 (Občinska uprava Občine Vodice).
Zavod za gozdove Slovenije
- Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta, tel.: (041) 657 224).
Upravna enota Ljubljana
-	Krajevni urad Vodice:
uradne ure v prostorih Krajevnega urada (Dom krajanov Vodice, Kopitarjev trg i), in sicer ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro ter petkih med 8. in 13. uro. tel.: (01) 83 32 300
-	Izpostava Šiška:
Trg Prekomorskih brigad 1, Ljubljana;
-	uradne ure - Glavna pisarna
(tel.: (01) 306 33 01): ponedeljek, torek in četrtek med 8.00 in 15.00, sreda med 8.00 in 18.00 ter petek med 8.00 in 13.00;
-	uradne ure - Oddelek za okolje in prostor ter premoženjskopravne zadeve (tel.: (01) 306 33 16) in Oddelek za gospodarstvo, kmetijstvo in
občo upravo (tel.: (01) 306 33 46): ponedeljek in torek med 8.00 in 12.00 ter 13.00 do 15.00, sreda med 8.00 in 12.00 ter 13.00 do 18.00 in petek med 8.00 in 13.00.
Telekom Slovenije, d.d.:
-	prijava napak in tehnična pomoč: tel. (080) 10 00;
-	obvestila o večjih okvarah na sistemu in načrtovanih vzdrževalnih delih:
*	http://www.telekom.si/podjetje/sre-disce_za_novinarje/delovanje_storitev<
*	Služba za odnose z javnostmi, tel. (01) 234 19 68.
Petrol Plin, d.o.o.
-	informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19:30 (vodja informacijske pisarne
Boštjan Zupančič, tel. (041) 577 813),
http://www.petrol.si/index.phpisv_path
=122,246,260,400
-	dežurna terenska služba: tel.: (040) 679 344.
Občinska uprava pereča
Podpis Pogodbe
o podelitvi koncesije za opravljanje socialne storitve
"pomoč na domu" v občini Vodice
Lilijana Djerkovič, prof. soc. in zgod.
V	občini Vodice se socialna storitev "pomoč na domu" izvaja od leta 2006. Na začetku je storitev izvajalo podjetje Zora Plus Ljubljana, in sicer do konca leta 2008. V obdobju pa do podelitve nove koncesije je storitev izvajal Comett - Zavod za pomoč in nego na domu. Zavodu je Občina Vodice podelila tudi koncesijo za izvajanje storitve. Tako sta, 27. 1. 2010 župan občine Vodice, Brane Podboršek in direktorica Cometta - Zavoda za pomoč in nego na domu, Helena Čampa, podpisala Koncesijsko pogodbo za izvajanje socialno-varstvene storitve "pomoč družini na domu" na območju občine Vodice za obdobje 10 let.
V	vsaki državi je temelj za socialni mir usklajenost gospodarskega in socialnega razvoja. Socialni razvoj usmerja socialna politika države. Cilj teh ukrepov je, da posamezniki in skupine prebivalstva lahko zadovoljujejo svoje osebne in skupne interese ter delujejo kot polnopravni in enakopravni člani družbe in države. Ukrepe za zagotavljanje socialne varnosti sprejema država na različnih področjih družbenega življenja. Eno taksnih področij je tudi skrb za starejše občane. Delež starejšega prebivalstva se povečuje, in tako pomembno vpliva na programe zdravstva ter pokojninskega, invalidskega in socialnega varstva. Po mednarodnih merilih spada Slovenija med države, kjer je delež starejšega prebivalstva v porastu. Zaradi demografskih in zdravstvenih razlogov ter podaljševanja povprečne življenjske dobe se prebivalstvo
najrazvitejših držav stara, s tem pa se tudi povečujejo potrebe po drugačni skrbi in pomoči ljudem, ki so ostareli, bolni in osamljeni.
Rešitev so predvsem institucionalne oblike nege, ki pa ne morejo zadovoljiti vseh potreb - so drage in niso enako sprejemljive za vse ljudi. Sprejemljivejše so npr. za ljudi iz mest kot pa za ljudi iz vasi, ki so namreč navajeni drugačnega načina življenja.
Za nego starejših se je v občini Vodice zadnja leta uveljavila storitev "pomoč na domu". Starejšim se nudi pomoč pri dnevnih opravilih in vzdrževanju osnovnih življenjskih funkcij, zdravstvene storitve pa v manjšem delu. Izvajalci storitev so samostojni zavodi za oskrbo na domu, Centri za socialno delo ipd. "Pomoč na domu" zajema socialno oskrbo v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba lahko nadomesti institucionalno varstvo. Storitev "pomoč na domu" obsega naslednje oblike pomoči: gospodinjska pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, pomoč pri uveljavljanju pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega zavarovanja ipd. Pomoč je namenjena ljudem, ki jo potrebujejo zaradi starosti ali invalidnosti, se sami ne morejo oskrbovati, svojci pa jim ne morejo nuditi oskrbe.
Del sredstev za izvajanje te storitve so dolžni zagotoviti uporabniki po merilih, ki upoštevajo njihove gmotne sposobnosti, drugi del pa zagotavljajo občine.
Glavne prednosti
uporabe zemeljskega plina
Petrol Plin, Boštjan Zupančič
Zemeljski plin je po vseh karakteristikah nesporno najkakovostnejše fosilno gorivo, kar lahko potrdi preko 100.000 gospodinjstev v Sloveniji. Zemeljski plin je energent za ogrevanje in hlajenje stanovanja ter kuhanje in gretje sanitarne vode. Glavne prednosti zemeljskega plina pred ostalimi energenti so> cenovna konkurenčnost, vsestranska in enostavna uporaba, zanesljivost oskrbe ter ekološka sprejemljivost, kar skupaj zagotavlja udobje, ki ga prinaša v dom.
* Cena iz odjemne skupine CDK4 zakupljene zmogljivosti 1.501-2.500 Sm3/leto, letna poraba 2.105 m3.
Sodobne plinske naprave odlikujejo najvišji izkoristki, najnižja poraba energenta, okolju prijazno zgorevanje, konkurenčna cena in možnost uporabe enega energenta za ogrevanje in hlajenje, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Z razvojem sodobnih hišnih kogeneracijskih enot pa je plin mogoče uporabljati tudi za soproizvodnjo električne in toplotne energije v gospodinjstvih. Zemeljski plin je gorivo, ki pri zgorevanju povzroča najmanjše emisije dimnih plinov in najmanjše emisije toplogrednih plinov. Pri prehodu na zemeljski plin kot primarni energent tako kot pri vseh drugih sistemih nastanejo začetni investicijski stroški, vendar se zaradi večje ekonomičnosti obratovanja takšnega sistema pri zemeljskem plinu najhitreje povrnejo. Plinske zgorevalne naprave v primerjavi z drugimi delujejo z najvišjimi letnimi obratovalnimi izkoristki, najnižjimi vzdrževalnimi stroški, najvišjo regulacijsko odzivnostjo, najdaljšo življenjsko dobo, največjo zanesljivostjo, poleg vsega navedenega pa zemeljski plin še vedno ostaja najcenejše fosilno gorivo. Cena koristne energije (EUR/kWh) je najnižja, prav tako tudi višina investicije v plinsko kotlarno. Porabo plina neprestano nadzorujemo in jo preko plinomera plačujemo po dejanski porabi za nazaj. Za zemeljski plin prav tako ne potrebujete skladišča (rezervoarja), ki bi ga bilo treba vzdrževati in izvajati redne tlačne preglede.
Pri primerjavi cen moramo energente zaradi različnih agregatnih stanj (trdno, tekoče, plinasto) in zaradi različnih prodajnih merskih enot (l, kg, m3) najprej postaviti na isto energijsko enoto - kWh. Pri tem si pomagamo s kurilnostjo, ki pove, da npr. iz enega litra kurilnega olja pri zgorevanju dobimo 10 kWh toplotne energije, iz enega kubičnega metra (m3) zemeljskega plina pa 9,5 kWh.
Zgornjo tabelo lahko uporabimo še za izračun prihranka letnih stroškov energije v odvisnosti od uporabe različnih energentov. Predpostavimo, da na letnem nivoju za ogrevanje 100 m2 uporabne površine objekta, ki je delno izoliran, porabimo 20.000 kWh. To pomeni 2.000 l kurilnega olja, 2.105 m3 zemeljskega plina, 2.777 litrov UNP. Prihranke pri uporabi različnih energentov hitro izračunamo z uporabo razlike med cenami koristne energije (EUR/kWh). Če podamo razliko med uporabo zemeljskega plina in UNP-ja, znaša navedena razlika 2,957 EURcent/kWh (9,289-6,332 EUR/kWh). Letni prihranek samo zaradi drugačne rabe energenta znaša 20.000 kWh x 0,0295 EUR/kWh = 591,40 EUR. Letni prihranek v primerjavi s sistemom na kurilno olje znaša 310 EUR. V letošnjem letu je začela veljati tudi Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih uporabnikih, ki bo kurilno olje in UNP v prihodnjih letih bistveno bolj cenovno obremenila v primerjavi z zemeljskim plinom.
Če upoštevamo višino investicije v sistem ogrevanja s plinom, ki omogoča individualno merjenje porabe energije, v višini 4.000 EUR, lahko zatrdimo, da se investicija povrne v petih letih, medtem ko se tehnična življenjska doba plinskih naprav giblje med 20 in 25 leti. Z naložbo v plinsko ogrevanje povečamo udobnost bivanja in vrednost nepremičnine. Zaradi plačevanja energije po dejanski porabi smo spodbujeni k varčevanju, zato energijo rabimo učinkoviteje.
Da je oskrba z zemeljskim plinom v Sloveniji zanesljiva, pa smo se lahko prepričali januarja 2009, ko je bila za 14 dni prekinjena dobava tega energenta iz Rusije zaradi rusko-ukrajinskega spora. Kljub nizkim temperaturam je bila oskrba neprekinjena za vse odjemalce. Nabava zemeljskega plina se namreč izvaja na osnovi sklenjenih večletnih pogodb s tujimi dobavitelji. Nabavni viri za Slovenijo so trije> ruski, alžirski in avstrijski. Trije nabavni viri skupaj z zakupljenimi skladiščnimi zmogljivostmi na Hrvaškem in v Avstriji zagotavljajo visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe, kar se je odrazilo tudi ob prekinitvi ruske dobave.
Če so vas zgoraj navedeni argumenti prepričali k uporabi zemeljskega plina, morate narediti naslednjih šest korakov.
V akcijo "Očistimo Slovenijo v enem dnevu!" že vključena polovica občin
Anja Kovač, društvo Planet Zemlja
-	i. korak: omrežje in hišni priključek
Na osnovi izkazanega interesa uporabnikov vas predstavniki Petrol Plina obiščejo na domu. Skupno določimo traso posameznega hišnega plinovodnega priključka do objekta in podpišemo Pogodbo o izvedbi hišnega priključka na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
-	2. korak: projekt notranje plinske napeljave
Pred izvedbo notranje plinske napeljave morate poskrbeti za ustrezen projekt, ki vključuje-, napeljavo od požarne pipe v hišnem priključku do plinskih trošil (vključno s plinskim kotlom), meritev in regulacijo plina, dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov.
-	3. korak: ostala dokumentacija
En izvod projekta skupaj z Vlogo za izdajo soglasja dostavite distributerju plina -Petrol Plin, d. o. o., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana. Ta vam izstavi brezplačno Soglasje za priključitev, projekt pa zadrži za arhiv.
-	4. korak: izvedba notranje plinske napeljave
V skladu s projektom vam bo usposobljen in registriran izvajalec izvedel plinsko napeljavo ter montiral plinski kotel in ostala plinska trošila. Po izvedbi vam mora izvajalec predati dokumentacijo o tesnostnem in trdnostnem preizkusu napeljave. Poleg tega si morate od pristojne dimnikarske službe pridobiti še dimnikarsko soglasje.
-	5. korak: sklenitev pogodbe o dobavi in odjemu plina
Hišne plinske napeljave lahko začnete uporabljati, ko se sklene Pogodba o dobavi zemeljskega plina in Pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja. Enkrat mesečno bomo s pomočjo plinomera ugotavljali porabo plina in vam izstavili račun. Na naši spletni strani (www.petrol.si) si lahko ogledate tudi cenik in si sami izračunate strošek ogrevanja.
-	6. korak: prvo spuščanje plina in zagon plinskih trošil
Vlogo za prvo spuščanje plina dostavite Petrol Plinu kot distributerju plina.
Prek satelitskih slik prostovoljci prečesali petino Slovenije - V občini Vodice akcijo vodi Društvo Planet Zemlja - Prostovoljci bodo čistili gozdove in kraje, v katerih živijo.
(Vodice, 5. februar 2010) Akcija "Očistimo Slovenijo v enem dnevu!" je dobra dva meseca pred 17. aprilom, ko bodo prostovoljci po vsej Sloveniji odstranjevali gospodinjske in kosovne odpadke z divjih odlagališč, v polnem razmahu. Prostovoljci so preko Geopedije pregledali približno petino Slovenije in odkrili 2246 potencialnih divjih odlagališč, 206 lokacij pa je tudi potrjenih in opisanih.
Veliko večino potencialnih odlagališč še prekriva sneg, ki onemogoča popis in kartiranje. Ker je prav popisovanje ena najzahtevnejših in obsežnih nalog, v duštvu Ekologi brez meja, ki akcijo organizira, v drugi polovici marca načrtujejo predvidoma dve iskalno-čistilni akciji, na katerih bodo skupaj s skavti, taborniki in drugimi nevladnimi organizacijami izvedli skupno terensko popisovanje divjih odlagališč, pomagala pa naj bi tudi vojska, policija in Zavod za gozdove Slovenije.
Vsak teden 50 novih prostovoljcev
Akcija je med prebivalstvom naletela na dober odziv, saj se k sodelovanju vsak teden prijavi približno 50 novih prostovoljcev. Največ dela imajo trenutno občinski organizatorji, ki predstavljajo vez med organizatorji projekta in občinami ter komunalnimi podjetji. Zaenkrat deluje 145 občinskih organizatorjev, dogovor o aktivnem sodelovanju pri akciji sta podpisali 102 občini, cilj pa je, da bi svojega
organizatorja imela vsaka od 210 slovenskih občin. Kljub snegu so bili dejavni tudi popisovalci na terenu, kjer je 70 prostovoljcev v zadnjem tednu uspelo popisati blizu 100 odlagališč. Organizatorji pa še vedno vabijo k sodelovanju nove prostovoljce, ki bi delovali kot občinski organizatorji oziroma popisovalci divjih odlagališč in s podporo akciji v vseh kotičkih Slovenije omogočili njen uspeh.
Akciji so se pridružile številne vladne in nevladne organizacije, kot častni pokrovitelji so jo podprli tudi predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Turk, predsednik Državnega zbora, dr. Pavel Gantar, ter predsednik Vlade Republike Slovenije, Borut Pahor. Poleg tega se je v projekt vključilo Ministrstvo za šolstvo in šport, ki vabi vse šole, da se udeležijo čistilne akcije, Ministrstvo za obrambo RS s Slovensko vojsko ter Upravo RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo za notranje zadeve s Policijo in Generalno policijsko upravo, Zveza prijateljev mladine in Direkcija RS za ceste. Pri izvedbi projekta prav tako sodelujejo Geopedia, Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza, Lovska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, Fokus, Umanotera, CIPRA, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Slovenska turistična organizacija, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Notranjsko-kraška regionalna razvojna agencija.
25. redna seja Občinskega sveta
4. 2. 2010
¿^Alenka Jereb
Vroče okoli novega prostorskega načrta
V enem dnevu odstraniti 20.000 ton odpadkov
Čeprav prvi popolni popis divjih odlagališč šele nastaja s pregledovanjem Geopedije in terenskim popisom prostovoljcev v akciji, je po ocenah Slovenija posejana z okoli 50.000 divjimi odlagališči, kjer je odvrženih 400.000 ton odpadkov; velika večina je gradbenih odpadkov. Njihova površina zavzema šest kvadratnih kilometrov
-	toliko kot površina dveh Bohinjskih jezer
-	skoraj 20 odstotkov pa jih je nevarnih okolju, živalim in človeku. Popis in register bo zajemal vse odpadke, tudi gradbene in nevarne, njihov register pa bodo organizatorji predali pristojnim institucijam, ki bi morale zanje poskrbeti.
Prostovoljci bodo tako 17. aprila čistili komunalne in kosovne odpadke, gradbene pa le v občinah, ki bodo same poskrbele za potrebno mehanizacijo. Poleg čiščenja divjih odlagališč v naravi bodo prostovoljci čistili tudi ulice, ceste, okolico šol in vrtcev, stanovanjske okoliše ter sprehajalne in pohodne poti. Tako bomo našo akcijo povezali s čistilnimi akcijami, ki jih že tradicionalno izvajajo v marsikateri slovenski občini. Letos želimo vse te akcije združiti na en dan, pri tem združiti 200.000 ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton komunalnih odpadkov, pravijo Ekologi brez meja.
Več o akciji "Očistimo Slovenijo v enem dnevu!" lahko preberete na spletnem naslovu www.ocistimo.si, kjer se lahko tudi prijavite kot prostovoljka oziroma prostovoljec. Vabljeni vsi!
Na tokratni seji so se svetniki lotili obsežne razprave okoli stališč do pripomb in predlogov, ki so bili podani v času prve in druge javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem prostorskem načrtu. Kot je povedal župan, so v času prve razgrnitve dobili 10 vpisov v knjigo pripomb, eno ustno pripombo na zapisnik, eno pisno pripombo na javni razgrnitvi ter 86 pripomb in mnenj, posredovanih po pošti. V času druge razgrnitve so prejeli 44 pripomb, podanih v pisni obliki. Pristojna občinska služba in izdelovalec prostorskega načrta sta do vseh pripomb in predlogov zavzela določeno stališče, pripombe pa je podala tudi Komisija za urejanje prostora. Veliko pripomb je bilo vezanih na urejanje središča Vodic, največ pa glede spremembe namembnosti posameznih zemljišč. Tistim predlogom, kjer se zemljišče ne nahaja v kakršnem koli varstvenem režimu in kjer se s spremembo rešuje stanovanjsko vprašanje prebivalcev, je bilo ugodeno. V razpravi smo lahko slišali mnenja, da je novi predlog prostorskega načrta za občino škodljiv, da so ogrožene nekatere zaščitene kmetije in da niso enakovredno obravnavane pobude vseh občanov. Veliko se je govorilo o spremembah namembnosti zemljišč v Lokarjih, Pustnicah, Zapogah in Polju. Razprava je tekla tudi o primernosti oziroma neprimernosti lokacije bodočega trgovskega centra na obrobju Vodic ter umestitvi doma za starejše občane in dnevnega centra v prostorski načrt. Ob koncu razprave je osem svetnikov potrdilo obe stališči do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve in obravnave, štirje svetniki so bili proti.
V nadaljevanju so obravnavali v prvem branju dopolnjen osnutek Odloka o občinskem prostorskem podrobnem načrtu za razširitev ureditvenega območja SS 11/3-3 Polje. Gre za zemljišče v lasti Občine Vodice, na katerem se predvideva gradnja 13 stanovanjskih objektov, hkrati pa se ureja tudi komunalna infrastruktura. Slišali smo pripombe glede določitve vplivnega območja OPPN-ja, potrebe po določitvi zelenih površin in urejanju komunalne infrastrukture. Po zagotovilu župana se bodo vse pripombe upoštevale in obravnavale kot pripombe v javni obravnavi. Za dopolnjen osnutek Odloka je glasovalo devet, proti pa dva svetnika. Enako so v prvem branju glasovali tudi za sprejem osnutka Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za omenjeno območje.
Soglasno je bil v prvem branju potrjen Odlok o gospodarski javni službi odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini Vodice. S sprejetjem Odloka bo poskrbljeno za uskladitev z aktualno zakonodajo ter predpisi s področja varstva okolja ter ravnanja z odpadki, hkrati pa tudi za urejanje načina izvajanja javne službe ter določitve samega izvajalca. Izvajalec je tako kot do sedaj Snaga, d. o. o.. Temeljna podlaga za ureditev razmerna področju odlaganja odpadkov je pogodba o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki - RCERO Ljubljana, ki jo je dne 15.12. 2009 podpisala tudi občina Vodice, o čemer smo že pisali v prejšnji številki Kopitarjevega glasu.
Družbene dejavnosti
Obogatitvene dejavnosti v Vrtcu Skratka Svita Vodice
Hedvika Rosulnik
Poleg rednega kurikula in vključitve v številne projekte (Comenius, V.O.D.A., Ekovrtec, Zdravje v vrtcu, Varno s soncem, Z igro do prvih turističnih korakov, Medgeneracijsko sodelovanje ...) v vrtcu Skratka Svita izvajamo različne obogatitvene dejavnosti. Odprtost in procesna naravnanost kurikula omogočata pestrejšo programsko ponudbo, ob upoštevanju strokovnih kriterijev, ki so opredeljeni s cilji in načeli, z upoštevanjem razvojne stopnje, individualnih značilnosti in interesov otrok. Tako našim otrokom nudimo pestre možnosti za učenje in pridobivanje različnih izkušenj na intelektualnem, gibalnem, emocionalnem in socialnem področju. Verjamemo, da le široki in trdni temelji omogočajo uspešno nadgradnjo. Središče oziroma izhodišče našega dela je otrok. Izhajamo iz naravnih učnih situacij.
Sneg je prinesel veselje, igro, pa tudi učenje smučanja in teka na smučeh. Opremo za tek, narejeno za predšolske otroke, nam je posodilo podjetje Ensico, ki je za učenje teka usposobilo vzgojiteljice. Za vrtcem v Vodicah so starejši otroci v lepih zimskih dneh tekli po tekaški progi in se navduševali nad novo smučarsko panogo. S sistematičnim načrtovanjem in izvajanjem se širi krog temeljnih znanj, ki jih predšolski otroci osvojijo skozi igro ter v ugodnem emocionalnem in socialnem
skupinah, dvakrat tedensko. Najmlajše seznanjamo tudi s sodobno tehnologijo -z interaktivno tablo, ki jo imamo v vrtcu. Organiziramo tečaj rolanja, program Zlatega sončka in številne delavnice, ki jih vodijo posamezne stokovne delavke v vrtcih (glasbeno in tehnično delavnico, predopismenjevanje, ples, ljudsko izročilo, lutke ...). V vrtcu se igra prepleta z različnimi spontanimi in vodenimi dejavnostmi, ki jih vodijo strokovne delavke. Vzgojiteljice poskrbijo za sprejem otroka in občutek varnosti, kajti le tako se otrok lahko dobro počuti, uči in napreduje. Ob delu in življenju v vrtcu razvijamo spoštovanje do sebe in drugih, različne
okolju, pa naj gre za gibalno dejavnost ali za učenje tujega jezika. Dobre izkušnje imamo tudi z zgodnjim učenjem angleščine. Starejši predšolski otroci se s pomočjo in ob podpori dveh strokovno usposobljenih vzgojiteljic seznanjajo s prvimi besedami, in to v majhnih
otrokove kompetence in sposobnosti. Od naših otrok veliko pričakujemo, saj se zavedamo, da je uspeh odvisen tudi od naših pričakovanj. Predvsem pa se pri delu povezujemo z otroki, starši in okoljem. Rutter (1977) ugotavlja, da šole oziroma vrtci, ki otrokom postavljajo velika, a uresničljiva pričakovanja, ne dosegajo samo dobrih rezultatov, temveč se tako tudi zmanjšuje nezaželeno vedenje in čustveni problemi. Bernardova (1997) navaja rezultate raziskav, ki potrjujejo pričakovanja do otroka, skupaj z ustvarjanjem pogojev za to, da jih otroci lahko uresničijo, kar pripomore k dobremu in uspešnemu delu. V vrtcu izhajamo iz pozitivne naravnanosti in imamo pozitivna pričakovanja za vsakega otroka. Izhajamo iz močnih področij posameznika in njegovih interesov. Trudimo se, da so vsi otroci aktivno vpeti v številne dejavnosti našega vrtca.
Družbene dejavnosti
Otrok se igra in giba na snegu
Draga Koncilja
Gibanje in igra sta otrokovi primarni potrebi. Raznovrstne gibalne izkušnje omogočajo zdrav razvoj, gibanje pa otrokom v predšolskem obdobju predstavlja tudi dejavnost, ki vzbuja veselje in zadovoljstvo. Gibanje je pomembno tudi za otrokov telesni, intelektualni in socialni razvoj.
V vrtcu v zimskih dneh nismo bili le v toplih igralnicah, ampak smo vsak dan odšli na sneg. Otroci so uživali v lepi zasneženi naravi, se gibali po snegu, spoznavali njegove lastnosti, si osveščali skrb za lastno varnost in varnost drugih. Nekaj starejših otrok iz enote Skaručna je pet dni smučalo pod vodstvom mame, učiteljice smučanja, Monike Hočevar. Otroci so smučali v okolici vrtca in zaključili s to športno dejavnostjo v Sinkovem Turnu. Nekateri so bili prvič na smučeh, drugi so imeli že nekaj znanja. Vsi pa so uživali in napredovali.
Letošnja zima je otrokom ponudila veliko možnosti za gibanje na snegu, sankanje in smučanje. Tudi v vrtcu smo otroke spodbujali k uživanju zimskih radosti - na primer sankanju na bližnjih vzpetinah - saj
je največje veselje zdrav, srečen in zadovoljen otrok.
Smučanje je bila ena od oblik sodelovanja s starši, za kar se gospema Moniki Hočevar in Marti Sršen tudi zahvaljujemo.
VPIS V VRTEC SKRATKA SVITA VODICE
za šolsko leto 2010/2011
Vlogo za vpis oddajte do 30. aprila 2010 v vrtec, osebno ali po pošti. Vlogo za vpis dobite v vrtcu Vodice, enoti Skaručna in Utik ali na spletni strani www.vrtec-vodice.si.
Dodatne informacije: 01 83 24 992.
Vljudno vabljeni!
Družbene dejavnosti
Zimska šola v naravi
V ponedeljek, 18. 1. 2010, smo se učenci petih razredov skupaj z učitelji odpravili v petdnevno šolo v naravi. Sli smo v Črno na Koroškem v Dom CSOD Peca. Ko smo prispeli, smo odšli v sobe in razložili prtljago. Dobili smo odlično kosilo. Potem so nam učitelji sporočili, naj se oblečemo v smučarsko opremo. Avtobus nas je peljal do smučišča Črna, kjer so nas učitelji preizkusili, kako smučamo. Nato so nas razdelili v skupine. Ko smo prišli v dom, smo imeli prosti čas. Bližal se je večer in odšli smo na večerjo. Po večerji smo spoznali FIS pravila. Naslednje jutro smo odšli smučat. Tri dni smo smučali na Peci v Avstriji. Popoldneve in večere smo popestrili z različnimi dejavnostmi, kot so npr.> gradnja bivakov (iz snega), ogled filma o vesolju, športni kviz, orientiranje s karto, nočno sankanje, tek na smučeh, predstavitev sob, ples in smučarsko tekmovanje. Veselo pa je bilo tudi, ko smo praznovali dva rojstna dneva sošolcev. Ples, ki smo ga imeli predzadnji dan, mi bo ostal najbolj v spominu.
Prišel je dan, ko smo se morali posloviti, pospraviti in oditi domov. Preden smo odšli, smo imeli še smučarsko tekmovanje v spretnostni vožnji in veleslalomu. Po tekmovanju smo imeli kosilo. Kmalu pa smo morali oditi. Ko smo prišli do šole, so
nas starši lepo sprejeli. V šoli v naravi sem se imela zelo lepo. Upam, da bomo še kdaj odšli tja.
Lana Žun, 5. a
Branje ima svoj car
Alenka Jereb
Knjižnica je ena izmed kulturnih ustanov, kamor zahajajo ljubitelji slovenske in tuje literature, da si izposodijo knjigo. Ker so bile knjige v preteklosti cenovno bolj dostopne povprečnemu človeku, je marsikdo večkrat namesto v knjižnico zavil v knjigarno in si jih kupil z namenom, da jih bo lahko večkrat vzel v roko, jih prelistal, prebral in užival v svetu, ki mu ga je pričarala zaželena knjiga. Danes se namesto nakupa ljudje raje odločijo za izposojo knjige, zato tudi knjižnice postajajo osrednji kulturni prostori, ki nam nudijo še veliko več kot le izposojo knjig. O tem sem se pogovarjala s knjižničarjem Markom Šturmom, ki sem ga obiskala v Knjižnici Vodice.
Knjižnica v Vodicah deluje že vrsto let. Nikoli ni bila samostojna, temveč je bila vedno ena izmed enot, ki so spadale pod Knjižnico Šiška. Pred kratkim pa sem zasledila, da tudi temu ni več tako. To drži? Tako je, pred nekaj meseci je nastala reorganizacija, tako da je naša enota le ena izmed enot Knjižnice Šiška, ki je vključena v mrežo Mestne knjižnice Ljubljana. Sem so vključene še Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Otona Župančiča in Knjižnica Prežihov Voranc ter seveda vse njihove enote. Delo poteka enako kot pred reorganizacijo, imamo le skupno upravo ter nabavo knjižničnih gradiv.
Koliko časa že delate v Knjižnici Vodice?
V tej enoti delam dve leti, v Vodicah pa sem leta 1995 delal tudi na prejšnji lokaciji, v prostorih, ki so se nahajali ob občinski stavbi. Pogoji za delo so na novi lokaciji bistveno boljši.
Kako bi na kratko lahko predstavili vodiško knjižnico?
Nahajamo se na dobri lokaciji, v lepi stari hiši z debelimi zidovi. Stavba je nastala v času Avstro-Ogrske monarhije. Najprej je tu delovala šola, kasneje vrtec, pred nekaj leti pa so stavbo namenili za delovanje knjižnice. Vodja enote je Maruša Uran. Poleg izposoje knjižničnega gradiva izposojamo še CD-je in videokasete, obiskovalci imajo možnost dostopa do interneta, imamo pa še manjšo čitalnico z revijami.
Kdo so vasi uporabniki, katera starostna skupina najpogosteje zahaja v ta hram kulture?
V bistvu ne bi mogel izpostaviti posamezne starostne skupine, saj prihajajo k nam vsi -tako malčki s starši kot tudi starejši bralci. Delujemo tako kot vsaka večja knjižnica, samo da se tu lahko pogovarjamo o manjšem številu bralcev oziroma uporabnikov naših storitev. Večinoma nas obiskujejo prebivalci občine Vodice, prihajajo pa tudi iz okoliških krajev. Občasno si izposojajo knjige tudi tisti, ki v svojih knjižnicah ne najdejo želene knjige, mi pa imamo na razpolago posamezni izvod. Zdaj, ko delujemo v sklopu Mestne knjižnice Ljubljana, je tudi izposoja knjig lažja, saj je medknjižnična povezava še toliko boljša, kot je bila prej. Večinoma prihajajo tisti, ki so včlanjeni v Knjižnico Šiška oziroma posamezne enote, danes pa si je knjigo o Etiopiji izposodila tudi gospa, ki je vpisana v Knjižnici Bežigrad.
Torej medknjižnična povezava oziroma izposoja dobro deluje?
Zelo dobro. Preko kataloga COBISS lahko uporabniki sami ali s pomočjo knjižničarja preko računalnikov poiščejo gradivo, ki si ga želijo izposoditi, vendar ga ni v njihovi knjižnici. Eni so tega opravila zelo vešči, drugim pa je treba še malo pomagati. Na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana je uporaba programa natančno razložena.
Katera knjižnična gradiva pa si posamezniki najraje izposojajo?
Odvisno od starosti, izobrazbe, zanimanja.
V naši knjižnici si zelo veliko izposojajo mame za najmlajše otroke - cicibansko literaturo. Ob enem obisku vzamejo zajeten paketek slikanic. Osnovnošolci si izposojajo predvsem knjige za domače branje, najraje pa se usedejo za računalnik in pregledujejo vse, kar jim nudi internet. Med njimi se najdejo tudi taki, ki domov nesejo cele kupe knjig, ki niso povezane z domačim branjem, temveč so plod njihovega zanimanja. Starejši imajo najraje romane, kakšna starejša gospa poseže tudi po literaturi slovenskih avtorjev, nekaj zanimanja pa je tudi za sodobne avtorje. Zanimivo pa je, da zanimanje za poezijo ni tako veliko. Zelo malo ljudi poseže po posameznih pesniških zbirkah. Z uporabo interneta se je zanimanje za strokovno literaturo zelo zmanjšalo. Tudi nabava in posledično uporaba teh knjig je zelo vprašljiva, saj znanost neprestano napreduje, znanstveni dosežki so vedno večji, zato pa knjige zelo hitro zastarajo. Če pogledamo samo priročnike za uporabo računalnikov -ti so po treh letih praktično zastareli, zato tako knjigo po tem času lahko samo izločiš iz uporabe. Imamo pa v naši enoti zelo veliko knjig iz prava, zato si jih pridejo izposodit tudi uporabniki iz drugih knjižnic. Drugače pa lahko ocenim, da tisti, ki zahajajo v to knjižnico, zelo radi berejo in so na splošno bolj prijazni kot v Šiški. Tukaj se morda enkrat na leto pojavi kakšen incident, v knjižnici v Šiški pa so se dnevno pojavljali. V vodiški knjižnici so ljudje bolj dostopni, prijazni, niso živčni in vsaj na videz tudi ne pod stresom. Zelo radi vprašajo za nasvet, kakšno knjigo bi jim priporočil. Zase si že znajo poiskati primerno
literaturo, saj vedo, kaj jih zanima, za partnerja oziroma druge družinske člane pa marsikdo vpraša za nasvet. Želje so različne: kakšno kriminalko za mamo, vojaško za moža ... Usmerim jih k policam, kjer imamo želeno literaturo ali pa jim konkretno priporočim knjigo. Med uporabniki knjižnice prednjačijo ženske, prihajajo pa tudi moški.
Razvoj tehnike in znanosti je v zadnjem času res neustavljiv. Pred kratkim sem prebrala, da knjižnice izposojajo tudi elektronske knjige. Imate pri vas tudi kakšno za izposojo? Ne, tega pri nas še nimamo. To je elektronska izvedba knjige v velikosti, ki bi jo lahko uvrstili med mobilni telefon in prenosni računalnik. Mislim pa, da se tako branje kot način prebiranja leposlovnih del ne bo tako prijelo. Marsikomu je šum listov v knjigi veliko ljubši, pa tudi branje klasičnih knjig ima svoj čar.
Sum listov, pogovor ob knjigi o knjigah in avtorjih, morda kakšen literarni večer. Ste mogoče že razmišljali tudi o taki dejavnosti, ki bi jo ponudili ljubiteljem literature? Razmišljali že, vendar tukaj niti ni pravega prostora, da bi pripravili takšno srečanje. Lahko bi pripravili kakšno likovno razstavo,
vendar tudi za to nimamo ustreznega prostora, saj ni praznih sten, kamor bi umetnine postavili na ogled. Se za knjige moramo razmisliti, kako jih bomo razmestili. Zato o knjižnici kot osrednjem kulturnem prostoru, kjer bi se odvijale kakršne koli druge dejavnosti, zaenkrat še ne moremo razmišljati. Knjižnica Siška pa
ima namensko dvorano, kjer se lahko odvijajo različne dejavnosti, tudi srečanja s pisatelji. Tukaj je edini prostor ta, v katerem imamo nameščene knjige. Čitalnica pa je premajhna in tudi njena namembnost ne ustreza različnim razstavam oziroma pogovorom.
Vrniva se nazaj k uporabnikom. Včasih, ko je knjižnica delovala se na prejšnji lokaciji, sem večkrat zasledila učence, ki so po šoli prihajali v knjižnico in občasno pisali tudi naloge. Je temu tudi danes tako? Tudi, čeprav se sedaj največkrat usedejo za računalnik in preletavajo spletne strani. Večkrat pridejo tudi k nam, ko imajo po končanem pouku v popoldanskem času kakšno dejavnost, pa vmesni čas preživijo tu.
Kaj pa ostali bralci? So se v času od leta 1995, ko ste prvič delali v Vodicah, do danes tudi oni kaj spremenili? Zanimajo me predvsem njihove navade, potrebe po branju. Seveda so se. Opazil sem, da se tudi pri potrebah po branju spreminjajo in se vedno bolj približujejo mestnim ljudem. Danes se razen tiste naglice, o kateri sva se prej pogovarjala, bistveno ne razlikujejo od Siškarjev. Večinoma se zelo dobro znajdejo med knjižnimi policami. Včasih kdo potrebuje še kakšno strokovno pojasnilo oziroma pomoč pri iskanju knjige tu pri nas ali pa v kakšni drugi knjižnici, če je tukaj nimamo.
Ali z gospo Mašo kaj spremljata, katere so bile najbolj brane knjige v preteklem letu?
Veliko zanimanje je požela knjiga Gorana Vojnovica Čefurji ravs in serija knjig Somrak. Te so neprestano rezervirane in zanimanje zanje še ni upadlo. Veliko povpraševanje je tudi po knjigi Dar avtorice Julie Garwood in knjigi Skrivnost. Drugače pa je zanimanje po določenih knjigah ob posameznih praznikih. Trenutno so si šolarji in dijaki največ izposojali Prešernove poezije in druge knjige, ki so povezane z njegovim življenjem. Tudi takrat, ko v časopisu ali na televiziji oglašujejo posameznega avtorja ali pa predstavijo njegovo delo in pomembne dosežke, se zanimanje po njihovih knjigah bistveno poveča. Se zgodi, da neka knjiga dalj časa - lahko tudi nekaj let - stoji na
polici, po prej omejenem oglasu pa se zanimanje zanjo poveča kar čez noč. Naenkrat se po njej stalno povprašuje.
Kako pa v vaši knjižnici bralcem predstavljate novosti?
V čitalnici imamo knjižne police, kjer predstavljamo nove in tudi najbolj brane knjige.
Ravnokar se mi je porodila ideja, da bi lahko tudi mi okrepili naše sodelovanje. Predlagam, da knjižne novosti v obliki kratke predstavitve približate bralcu
tako, da jo v posebej za to namenjeni rubriki objavite v našem glasilu. Kako vam je všeč moj predlog?
Seveda bi se to dalo, to je le stvar dogovora. Mislim, da bi se vodja knjižnice strinjala s tem. Taka predstavitev knjig bi prav pozitivno vplivala na naše bralce in jih navdušila nad novim branjem.
Hvala za pogovor in morebitno skupno bodoče sodelovanje. Mislim, da bodo tudi bralci z navdušenjem spremljali vaše predstavitve knjižnih novosti.
Knjižnica Vodice je odprta v pon., tor., sre. in pet. od 12.00 do 18.00.
Smučarsko društvo Strahovica
in zima 2010
Dare Borcnik
zima je za društvo, ki ima v svojem imenu naziv "smučarsko", pravi blagoslov, hkrati pa je tudi obveza za izpolnjevanje številnih nalog v t. i. zimskih sekcijah, ki smo si jih zadali v svojem letnem programu. Tako je ta prispevek nekakšno poročilo o vrstah aktivnosti, izvedenih v zadnjih dveh mesecih letošnje zime.
Pričeli smo s smučarskim sejmom v OS Vodice, že v decembru pa, kot vsako leto, razpisali smučarski tečaj v Sinkovem Turnu. Snega takrat v dolini sicer še ni bilo dovolj, kljub temu pa smo v terminu novoletnih počitnic prvič izvedli prevozni tečaj na smučišče v Kranjski Gori. Tečaja se je udeležilo 33 otrok in je odlično uspel. Ob prvi večji pošiljki snega v začetku januarja smo se povezali s sosednjim SSK Mengeš, ki nam je s svojim teptalnikom pomagal pri prvi pripravi objekta v izteku naše skakalnice. Pripravili smo tudi sankaško progo na cesti z Rašice, tekaško progo, zraven pa še smučišče v Sinkovem Turnu, ki ob primernih razmerah obratuje ob sobotah in nedeljah. In ker takih priložnosti ni zamuditi, smo takoj, 14. januarja, pripravili društveno tekaško tekmo za Kristanov memorial. Udeležilo se ga je 19 naših tekačev, naslednjo soboto pa se je preko 30 sankačev sankalo oz. zabavno tekmovalo na progi z Rašice.
Poseben dogodek za našo dolino je bila vedno skakalna tekma, ki jo že skoraj dve desetletji imenujemo Memorial Pavleta Merčuna. V zelo zasedenem koledarju Smučarske zveze Slovenije smo poskušali najti primeren datum za izvedbo tekme, kajti največji problem je pravzaprav zagotoviti primerno udeležbo tekmovalcev. Kljub obljubam, da bo 31. januar kar primeren datum, je na tekmi manjkala večina mladih skakalcev, ki so morali nenadoma na pokal Cockte. Je pa bila udeležba nekoliko starejših dobra, predvsem pa kakovostna, saj smo v naši dolini po 19 letih spet pozdravili zdaj že legendo slovenskega skakanja, Primoža
Peterko. Primož in ostali so navdušili okrog 300 gledalcev, vsi tekmovalci pa so pohvalili izvrstno organizacijo, lep nagradni sklad in predvsem pripravo skakalnice. Naj se ob tem zahvalimo vsem, ki so v težkih razmerah štiri dni vse proste trenutke preživeli in pomagali pri pripravi skakalnice in celotne prireditve. Za počitek ni bilo dosti časa - takoj v naslednjem tednu so bila pred nami že nova tekmovanja. V nedeljo, 7. 2., smo na
Krvavcu izvedli tekmovanje v veleslalomu, tudi memorial, ki ga imenujemo po našem prijatelju Janezu Sršenu. Tekme se je v lepem vremenu udeležilo 54 deklet in fantov, najboljše pa smo naslednji dan poslali na še eno tekmovanje v veleslalomu, Občinsko prvenstvo občine Vodice. Vmes smo si za počitek v domu GD Sinkov Turn ogledali predavanje s popotovanja po Vietnamu in južni Kitajski, za ljubitelje sankanja pa smo pripravili še srečanje s tekmovalcem in izdelovalcem pol-tekmovalnih sani.
In ker zime še ni konec, tudi mi še ne gremo "za peč". Pred nami je še ena akcija: v času zimskih počitnic bomo na željo številnih staršev na griču v Sinkovem Turnu pripravili še en smučarski tečaj. Glede na razpoložljive kadrovske kapacitete bomo nanj sprejeli okrog 70 tečajnikov.
Ob koncu pa še prispevek našega pesnika s skakalne tekme:
Ko Pavle je odšel za vedno, še sneg jo je za njim ubral,
skakalno tekmo včasih redno, nam
Bog že dolgo ni več dal.
Se letos je takole odzval;
"Če imate pa snega premal', bom brž
ukazal naj sneži
in Pavletov se memorial takoj - še danes naj zgodi!"
Več o vsem, rezultate tekmovanj in bogato slikovno gradivo si lahko ogledate na naši spletni strani www.strahovica.si.
Občni zbor SPD Gams
Vida Pirc
Potegnili smo črto pod preteklo sezono in se veselili prihajajoče, saj prinaša vrsto zanimivih izletov.
Kot običajno smo imeli člani SPD Gams redni občni zbor v Koči Rašiškega odreda na Rašici. Slabo vreme z obilico novozapadlega snega je sicer botrovalo nekoliko zahtevnejši organizaciji prevoza hrane in drugih potrebnih aktivnosti za izvedbo občnega zbora, kar pa ni preprečilo množične udeležbe. Predsednik društva Drago Pirc je po kratkih uvodnih formalnostih prešel k oceni uspešnosti pretekle sezone. Izvedenih je bilo šest planinskih izletov in jesenski izlet v Rogatec. Pohod na Viševnik je zaradi izjemno slabega vremena odpadel, zato bo izveden letos. Pohodov se je povprečno udeležilo dvaindvajset članov, kar je štirje več kot lani. Prav vseh izletov so se udeležili štirje člani, za kar so prejeli skromno spominsko darilo. Imeli smo en tradicionalni pohod, eno dvodnevno turo, uvedli pa smo tudi novost - nočni pohod. V celoti gledano je bila sezona zelo uspešna.
Tudi finančni kazalci so se sukali v pozitivno smer. To pomeni, da smo z odobrenimi sredstvi Občine Vodice in lastnimi prispevki pokrili vse stroške, ki smo jih imeli med sezono.
Upravni odbor se je sestal ob koncu leta 2009 in sestavil program izletov za sezono 2010. Program smo člani prejeli po pošti, tako da smo bili z njim že seznanjeni in smo ga z veseljem potrdili, saj prinaša nekaj res zanimivih izletov. Glede na številčno udeležbo in veliko zanimanje smo obdržali tudi nočni pohod, ki smo ga lani uvedli poskusno.
Ker društvo drugih perečih problemov trenutno nima, je pod točko Razno predsednik izrazil posebne zahvale: Janezu in Majdi za sprejem in pogostitev na Kopiščih ter za nudeno brezplačno nočitev na Komni; Boštjanu in Gregorju za trud pri nabiranju tombolskih dobitkov; Alenki in Miru za malico; Marjanu za pluženje ceste na Rašico; Vinku za prevoz na Rašico ter Janezu in Mitji za gostoljubnost v koči.
Uradnemu delu občnega zbora je sledila zaslužena malica, nato pa tradicionalna tombola z bogatimi dobitki. Bila je že trda noč, ko smo se dobre volje vrnili v dolino. Razšli smo se v pričakovanju prvega izleta, ki bo že čez dober mesec dni.
O delu in načrtih PGD Vodice
Predsednik PGD, Bogomir Novak
V času, ko naše kraje prekriva vsaj za zadnja leta kar debela snežna odeja, v društvih pripravljamo občne zbore, na katerih po eni strani delamo bilanco za leto, ki smo ga zaključili, po drugi pa načrte za leto, ki smo ga začeli. Preteklo leto za naše društvo ni bilo v ničemer prelomno, čeprav nam dela nikakor ni manjkalo. Tako smo od večjih del zaprli prostor za tretjo garažo, s čimer smo pridobili suh prostor za prikolico ter zaprto odlagališče za opremo in orodje, ki se v društvu občasno uporabljata na gasilskih vajah in tekmovanjih ter gasilskih prireditvah. Zamenjali smo tudi stole in obnovili mize v sejni sobi, kupili smo nekaj zaščitnih gasilskih oblek in delovnih kombinezonov, sodobnejše ročnike za gašenje z vodo in peno, zložljivo lestev in sesalnik za vodo. Slednjega smo pogrešali ob neurju leta 2008, lani pa se je izkazal pri gašenju stanovanjske hiše v Polju, saj sedaj med in po gašenju vodo lažje odstranimo iz objekta.
Poleg omenjene intervencije smo imeli tudi nekaj manjših požarov, posredovanj po neurju, še največ pa je intervencij na prometnih sredstvih, večinoma na avtocesti. Spomladi in poleti smo precej časa namenili delu z mladino, od priprav na gasilska tekmovanja, gasilskega krosa in kviza do sprostitve na snegu in na morju. Prav tako smo svoj prosti čas namenjali za različna izobraževanja, praktične vaje in spoznavanje gasilske tehnike. Seveda pa so zagnani gasilci za vse naštete aktivnosti morali žrtvovati veliko prostovoljnih ur in seveda finančnih sredstev, ki jih gasilci zbiramo na različne načine. Osnovni vir so sredstva iz proračuna občine Vodice, še večji delež pa predstavljajo prispevki občanov, ki jih ob novem letu namenite za gasilski koledar. Dobivamo tudi donacije za nakup gasilske opreme in sredstva, ki jih pridobimo z opravljanjem dejavnosti, kot je obešanje zastav. Ne nazadnje je treba omeniti
izvedbo Klobasarske tombole in gasilske veselice, ki sta vsako leto bolje obiskani in ju pripravljamo tudi zato, da naredimo nekaj za kraj in za ljudi, ki nas podpirate pri našem delu. Naj se na tem mestu še enkrat zahvalimo vsem občanom in donatorjem za vaše prispevke med letom in ob novem letu 2010 ter za sredstva, ki ste nam jih namenili iz naslova dela dohodnine za donacije. Letošnja sredstva bomo porabili za dopolnitev zaščitne opreme za gasilce, za izobraževanje gasilcev in tudi vzdrževanje gasilskega doma - obnovili bomo spodnjo kopalnico ter peč za centralno ogrevanje. Pa smo prišli od snega na začetku članka do ogrevanja na koncu. In ko se bo zares ogrelo tudi vreme, imamo že pripravljene praktične vaje za novopečene gasilce in tudi starejše gasilske mačke. Pridružite se nam, dela bo dovolj za vse.
V društvu Nove dimenzije - Hiša otrok smo organizirali evropski mednarodni seminar "Družbena vključenost mladih
z motnjo v duševnem razvoju"
Aida Tiara agar
Kratek študijski obisk smo izvedli v Ljubljani. Osrednji temi sta bili družbena vključenost in protidiskriminacija mladih z motnjo v duševnem razvoju. Cilji projekta so bili, razvijanje in poglabljanje medsebojne strpnosti, krepitev medsebojne (evropske) socialne povezanosti, krepitev medsebojnega razumevanja mladih iz različnih držav, razvoj sistema podpore za aktivnosti mladih z duševno manjrazvitostjo in zmogljivosti NVO s tega področja ter spodbujanje evropskega sodelovanja na področju mladine. Studijski obisk je trajal
šest dni, udeleženci pa so bili z Malte, Romunije, Turčije, Portugalske in Češke. Skupno je sodelovalo 18 oseb, brez podpornega osebja. Izvedli smo naslednje aktivnosti, obiski organizacij, ki izobražujejo in zaposlujejo duševno manj razvite mlade, predavanja strokovnjakov in delavnice, na katerih smo primerjali stanje na tem področju in iskali dobro prakso, ter predstavitev glasbe, plesa in kulinarike vseh udeležencev. Metode dela so bila predavanja, študijski obiski, delo v delavnicah, evalvacijski pogovori in oblikovanje zaključkov.
Projekt je bil sofinanciran s strani programa Nacionalne agencije Movit -Mladi v akciji. Za pomoč se iskreno zahvaljujemo tako Nacionalni agenciji kot donatorjem, prostovoljcem in organizacijam, ki so se nam predstavile.
Smučarski utrinki s Krvavca
6. veleslalom za pokal občine Vodice
Skoki na Dobruši
Fotogalerija
Kmetijska šola Grm Novo mesto
•	1	V	•	J	t •	V •	I ^ .	.
izobrazuje tudi v naši občini.
V mesecu marcu, od 2. 3. do 6. 3. 2010, bomo v Polju 28, Vodice organizirali izobraŽevanje za potrebe NPK Poljedelec/poljedelka.
IzobraŽevanja bodo potekala v popoldanskih urah po štiri ure na dan. Za prijavo oz. dodatne informacije pokličite na tel. številko 031 376 336 (Jože Podgoršek). Strošek izobraŽevanja je 200,00 EUR in ga plačate na tečaju. V primeru subvencije za izobraževanje s strani MKGP dobite plačilo vrnjeno.
Vabljeni vsi zainteresirani!
Zdravilne rastline / Pisma bralcev
Cvetijo med prvimi
Jana Cunder Arboretum Volčji Potok
Primule so v naših domovih vedno pogostejše znanilke pomladi, saj so prve naprodaj že pred koncem zime. Žlahtnitelji nenehno odbirajo najlepše ter najmočnejše primerke. Se posebno všečne so sorte, ki nežno dehtijo. V zadnjih nekaj letih prihajajo na naše tržišče tudi sorte oziroma križanci z vrstnatimi, polnjenimi cvetovi. Te primule na prvi pogled dajejo vtis cvetov vrtnic, in ko jih gledamo, imamo občutek, da rastline krasi množica cvetov. Če je nekdaj veljalo, da primule, ki cvetijo na daljših cvetnih steblih, niso kakovostne, da so pretegnjene, so sedaj naprodaj zelo cenjene serije, katerih odlika je ravno "cvetenje na višini". Primulam ugaja razmeroma hladen zrak. Namenimo jim svetlo rastišče in jih redno zalivamo, tako da je substrat vedno vlažen. Ne smemo jih presušiti, stoječa voda v okrasnem lončku pa jim tudi ne ustreza. Gnojimo jih previdno, ker so občutljive na prekomerno vsebnost soli v substratu. Sproti odstranjujemo odcvetele cvetove, da se na njih ne razvije plesen. Z rednim odstranjevanjem pripravimo prostor za razvoj novega cvetnega popka. V novejših hišah primulam namenimo prostor v svetlih in hladnih vežah. Ko mine najhujši mraz, jih posadimo v cvetlična korita, da krasijo okna, ali pa v okrasne posode na hišnem vhodu. V starih hišah primule praviloma zelo dobro uspevajo, še posebno lepe so med dvojnimi okni, kjer je
vedno dovolj hladno in svetlo; le na zalivanje ne smemo pozabiti. Za spremembo posadite primule v košaro. Notranjost prekrijte s PVC folijo ali uporabite nakupovalno vrečko. Robove lončkov zakrijte s slamo, rafijo ali kokosovimi vlakni in dekoracijo dopolnite z vejami skrivenčene leske, z vejami okrasnih drenov ali mačic. Ko bodo odcvetele, jih posadite v vrt.
Če ste se letos odločili, da boste s pomladnim cvetjem zasadili tudi balkon, svetujemo kombinacijo klasičnih primul in tistih, ki cvetijo na podaljšanem cvetnem steblu. Slednje bodo v okolici bolj vidne, saj se cvetovi dvigajo nad listi. Da bo zasaditev še lepša in še bolj pomladna, jim za družbo posadite siljene čebulice (narcise, hijacinte, nizke tulipane), mačehe, anemone, pogačice, spomladansko reso, travo, bršljan ... in že diši po pomladi!
Razstava ptičjih hisic - Arboretum Volčji Potok, 13.-28. februar 2010
Vabljeni v Vrtni center Arboretum Volčji Potok,
kjer lahko izbirate med široko paleto okrasnih rastlin.
Kronika
ČRNA KRONIKA
za obdobje
od 7. 1. do 11. 2. 2010
& Policijska postaja Medvode
Prometne nesreče:
-	v Zapogah smo obravnavali prometno nesrečo zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neprilagojene hitrosti; voznik je bil zaradi alkohola pridržan do streznitve, zaradi kršitve hitrosti pa sledi obdolžilni predlog;
-	v Vodicah smo obravnavali prometno nesrečo II. kategorije (s telesnimi poškodbami) zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo; zoper povzročitelja sledi obdolžilni predlog.
Kriminaliteta:
-	v Bukovici smo obravnavali tatvino bakrenih žlebov z objekta vodnega črpališča;
-	v Vodicah smo obravnavali kaznivo dejanje dajanja podkupnine uradni osebi;
-	v Bukovici smo obravnavali tatvino registrskih tablic z osebnega avtomobila;
-	v Polju smo obravnavali poskus vloma v osebni avtomobil;
-	v Vodicah smo obravnavali vlom v osebni avtomobil;
-	v Vodicah smo obravnavali poskus vloma v gostinski lokal.
Ostalo:
-	v Vodicah je bil zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržan voznik osebnega avtomobila;
-	v Bukovici je bil zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržan voznik osebnega avtomobila.
Kumina
Vida Pirc
Kumina je pomembna kot začimba in kot zdravilna rastlina
Kumino so prvi uporabljali Arabci, in sicer v zdravilne namene. V 12. stoletju so jo trgovci prinesli v Evropo, kjer se je hitro razširila. Pri nas raste po travnikih in pašnikih od nižine do gorskega sveta. Na žalost pa s travnikov počasi izginja, ker se zaradi vedno zgodnejše košnje ne more več sama zasejati. Prepoznamo jo po značilnem vonju, ki ga imajo že nezreli plodovi. Kumina je dvoletnica - v prvem letu zrastejo listi, v drugem pa do meter visoko steblo. Iz drobnih cvetov se razvijejo temno rjava srpasta semena, ki se nabirajo, ko še niso povsem zrela, ker takrat vsebujejo največ eteričnega olja. Suha semena hranimo v stekleni ali kovinski posodi in jih zdrobimo oziroma zmeljemo tik pred uporabo. Kumina je prastara začimba, saj so jo poznali in uporabljali že v kameni dobi. Ker predvsem pospešuje prebavo, se uporablja pri pripravi težko prebavljivih jedi (zelje, ohrovt, svinjina).
Zaradi vsebnosti eteričnih olj je odlična spodbujevalka izločanja želodčnih sokov, kar prispeva k boljši in hitrejši prebavi, pomirjevalno vpliva na črevo, blaži krče in odganja vetrove. Olje močno vpliva na
črevesne bakterije in predvsem zavira razvoj tistih, ki povzročajo nepravilen razkroj hrane.
V ljudskem zdravilstvu se kumina priporoča porodnicam, ker blaži krče, in kasneje doječim materam, ker pospešuje nastanek in izločanje mleka. Kuminov čaj se priporoča tudi dojenčkom, če jih mučijo krči.
Do pet gramov zdrobljenih plodov prelijemo z dvema decilitroma vrele vode in pustimo stati 10 do 15 minut. Čaj precedimo in ga pijemo po požirkih dva - do štirikrat na dan med obroki.
Novejše raziskave kumine so potrdile ugoden vpliv na alergijske motnje. Alergija namreč pomeni motnjo v delovanju imunskega sistema in olje kumine se priporoča prav zato, ker posamezne maščobne kisline pomagajo uravnavati imunski sistem. Tako se lahko lažje oblike alergije z uživanjem olja kumine povsem odpravijo.
Kumino seveda lahko kupimo v vsaki živilski trgovini, a taka, ki jo naberemo ali celo gojimo sami, vsebuje več esencialnih snovi.
pisma bralcev
Pripomba k zazidalnemu načrtu
Podpisani se ne strinjam s tem načrtom, ki ga sedaj razgrinjate. Zaradi tega, ker je kmečko oz. kmetijsko okolje tu, želim, da ostane tudi v bodoče. Sprašujem se, ali mislite to naselje spremeniti v mestno okolje, kar ni dobro. Veliko se je govorilo o novem zazidalnem načrtu in kako bodo v bodoče delovala kmetijska gospodarstva. Zemlja, ki je dobra za obdelovanje, pa res ne more biti pozidana. Vsem je znano dejstvo, da hrano, ki se je pridelala na kmetijskih obdelovalnih površinah, sleherni človek rabi za svojo lastno prehrano, nihče ne je kamenja in betona, pomešanega z malto. Kmečka naselja morajo imeti dovolj prostega zemljišča za različne dejavnosti, ki jih kmetovalec mora opravljati na prostem dvorišču in na vrtu. Kmetovalec ne more gospodariti na majhnem prostoru. To vem iz lastne izkušnje, pa čeprav doma nismo imeli velike kmetije.
Janez Blažič, Kmetijska ulica 2, Vodice
:
Pobarvanka
Med risbama je 10 razlik- poiŠČi jih in na koncu obe risbi lepo pobarvaj
Kako bi poznali smrt, ko pa še življenja ne poznamo?
ZAHVALA
i. februarja nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in praded
Julij Jeraj, po domače Rojčev ata.
Ob njegovem slovesu na vodiškem pokopališču se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in
svete maše. Hvala g. župniku Francu Mervarju za lep obred, njegovim sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, oktetu Deseti brat za prelepo petje in harmonikarju za lepo zaigrano zadnjo melodijo.
Iskrena zahvala tudi njegovi nečakinji dr. Jožefi Jeraj za skrbno nego ves čas njegove bolezni.
Vsi njegovi
Oče, ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, oče,
bo vedno ostal. ZAHVALA
16. januarja 2010 se je v 80. letu tiho od nas poslovil naš dragi mož, oče in ata
Stefan Kranjec iz Bukovice.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, se udeležili njegovega slovesa in se poslovili od njega. Iskrena hvala sosedu Ediju za ganljive besede pri molitvi, hvala župniku Francu Mervarju za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem in pogrebni službi Navček.
Se enkrat vsem hvala. Vsi njegovi

ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Cirile Kusar
z Dobruše
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za cvetje, sveče in denar za maše. Zahvala tudi gospodu Francu Mervarju za pogrebni obred, Društvu upokojencev Vodice za poslovilni govor, pogrebni službi Navček, g. Lamovšku ter pevcem in nosačem.
Vsi njeni
Vse življenje trdo si garal, za dom, družino vse si dal. Od dela tvojih pridnih rok, sledi ostale so povsod. V srcih naših bolečina in tiha solza večnega spomina.
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, pradedka, brata, strica tasta in svaka
Jožeta Vertacnika iz Vodic
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Francu Mervarju za lep pogrebni obred, g. Tonetu Logarju za lepe besede slovesa, pevcem, nosačem, zastavonoši in trobentaču za zaigrano Tišino, g. Lamovšku in pogrebni službi Navček, pevcem DU Vodice za ganljivo zapeto pesem in izraze sožalja.
Posebna zahvala gre našim sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, še posebno družini Ločniškar, ki nam je v času težke in hude bolezni stala ob strani in pomagala. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali za maše, prinašali cvetje in sveče ter pisno in ustno izražali sožalje.
Se enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in očeta
Janeza Ksela
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, se
udeležili njegovega slovesa in se poslovili od njega. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečena sožalja.
Hvala župniku Francu Mervarju, pogrebni službi Navček, gospodu Lamovšku, pevcem za zapete pesmi in nosačem.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
:
Skupaj se imamc fletnc
Upokojenci na vodiskem odru
Alenka Jereb
Skupaj se imamo "fletno"
Na koncertu treh občin so nam člani društev upokojencev Cerklje, Komenda in Vodice tokrat \e petič pripravili zanimiv program, ki je v vodiško dvorano privabil tako starejšo kot tudi nekoliko mlajšo generacijo.
Poskrbeli so za večer, poln smeha, humorja, lepih pesmi, poskočnih plesov in spominov na čase, ki jih lahko mlajša generacija spoznava preko izročila svojih staršev. V uvodnem delu se je predstavil Mešani pevski zbor DU Komenda, ki je pod vodstvom Naceta Gorjanca zapel tri pesmi in požel buren aplavz. Kako tudi ne, saj je to najboljši zbor med upokojenskimi vrstami v slovenskem prostoru. Naslednji so za dobro razpoloženje poskrbeli Krvavški planšarji z dvema narodno-zabavnima skladbama in seveda nam dobro poznane Poskočne žabice, ki so v nekoliko hitrejšem ritmu veselo poskakovale po odru in bile prava paša za oči. Tudi vodiška vokalno-inštrumentalna skupina Ropotavčki nas je popeljala v čas naših dedkov in babic, ko so polni idej zbirali in izdelovali inštrumente iz naravnih materialov oziroma iz tistega, kar so imeli pri roki. Prisluhnili smo venčku narodno-zabavnih pesmi, ob nastopu folklorne skupine Strmol iz Cerkelj pa so marsikoga zasrbele pete. Poskočni "mladeniči in mladenke" so zaplesali splet stanovskih
plesov, nato pa oder prepustili članicam DU Bukovica - Sinkov Turn, ki so nam v skeču na nazoren način prikazale, kaj se zgodi, če vse slišimo narobe in informacije predrugačimo. Posebno pozornost je pritegnil trio Korenine, ki nas je z melodijama Na Roblek in Prelepa Gorenjska očaral z igranjem na inštrumente. Te je eden izmed članov skupine izrezljal iz drevesnih korenin. Nekoliko daljši nastop je pripravila tudi folklorna skupina iz Komende, katere plese je Ivica Pogorevc povezala s predstavitvijo zgodovine lončarstva. Največ smeha pa je požela dramska skupina iz Cerkelj z Obiskom iz Amerike. Večer se je končal bolj umirjeno s spletom ljubezenskih pesmi v izvedbi vodiške pevske skupine.
m* T?
it f F " -
Za konec večera je, kot se spodobi, v roke vzel mikrofon predsednik Društva upokojencev Vodice, Janez Podgoršek. Vsem nastopajočim se je zahvalil za sodelovanje, sponzorjem in županu Branetu Podboršku za podporo pri izvedbi večera, gledalcem pa, da so si z zanimanjem ogledali koncert. Svoje je dodal tudi župan, ki jim je zaželel še nadaljnjih pet let skupnega medobčinskega sodelovanja, in da se naslednje leto že šestič predstavijo v vodiški dvorani. Posebna zahvala gre tudi povezovalcem programa, predvsem pa režiserju, Valterju Horvatu, ki je glavni krivec za tako uspešen večer. Da znajo veselo preživljati prosti čas, se poveseliti, peti in zaplesati, so upokojenci pokazali še v nadaljevanju, saj se je po njihovem pripovedovanju družabni večer zavlekel v zgodnje jutranje ure. Naj bo tako tudi v prihodnje, saj le če je človek dobre volje, lahko premaguje vse težave, ki mu jih tudi prinaša jesen življenja.