30 i tanki in razprave ARHIVI XVIII 1995 Gospodarska politika v Sloveniji v okviru prve Jugoslavije FRANCE KRESaL V razpravi bomo obravnavali go podarski sistem in nekatere probleme iz gcspodaiskc pohlikc med dvema vojnama, ki so b sfeno vpli vali na gospodarska dogajanja v Sloveniji. Neka lerc pojave bomo osvctldi iud s podatki, k ka žejo na gospodarske dosežke, strukturo in pre meženjske stanje prebivalstva Ciospodarsk; sistem so v glavnem urejali denarni, davčni, carinski in trgovinski zakon, obrtni in rudarski zakon Zadnia dva sta v veliki men urejala tudi socialnupolilični položaj delavstva, dokler ni ta materija prišla v jpecialnc zakone Zakon o inšpekciji dela. Zakon zaščiti de lavcev in Zakon o zavarovanju delavcev ter nazadnje še Uredba o inir. malr ih mezdah in kolektivnih pogodbah Po naslanku nove države se jC v Jugoslaviji le postopoma uvajal enoten sistem, dotlej pa je veljal? stara zakonodaja; srbska k' je nastajal?» okrog leta 1912, avstrijska in ogrska, ki je nastajala v drugi poleviei 19. stoletja. Letr. 18M, lRr9 in 1862 so naslajali rudarski, obrlni in trgovinski zakon. Gospodarska oolr.ika lih je a nove-likiru dopolnjevala, spreminjala in pos )dabljala. Največje spremembe so hilc v 80. in 90. letih 19 stoletja Obrtni v^akon je največj spremembe in dopolnitve doživel v letih 1883 dt 1888. trgovinski 1887, rudarski 1894, davčni. sistem pa 1896.1 Za razvoj industrije je bil najpomembnejši obrtni zakon iz leta ¿59, ki je dokončno razveljavil prejšnja cehov ika določila. Po tem zakonu je bila vpeljana skoraj popolna obrtna svoboda v vsej Avstriji. "Vrakimu avstrijskemu državljanu je bilo dovoljeno, dE. se naseli kjerkoli in se pod zakonitimi pogoji peča s kakršnimkoli obrtom', je hilo rečeno v nj :m. Ohrt se jc delila na sv ibodnc (tovarne, industrija), rokodelsko (izučitev, obrtno spričevalo) in konccsioniranc (dovoljeno, če je za to obstajal širši urnžbcni interes - tisk, gostilne, parni kotli, gradbeništvo, promet ipd.), I/.ra?. obrt je imel dva pomena. V širšem pomenu jc bila to vsaka pridobitna in gospodarska dejavnost, v o?jem pomenu pa jc hUa obrt delovanje, ki i/, surovin n polizdelkov ¡¿.delnic blago večje vrednosti (dodana vrednosti V vsakem pr meru je moralo biti to delovanje samostojno, trajno (d dohickanosno • Pomožni delavci pomožno osebje so bili vsi, ki so bili v delovnem razmerju (odvisno delo) To so bili pomočniki, vajenci, tovarniški delavei A los Brusa t ti. 'Jvtem.ichis^hr WirlschaftspolitiV vom ,'oscp-hinismus /um Stände sla al. Wien. Ju niler Verlag. i9fi5 sir. 141-161. in "pomožne službe nižje vrste". Ti so /. delodajalci sklepali mezdna razmerja in so bili s poznejšimi novclfimi obrtnega reda iz sp, let pri merne zaščiteni. ftislj ki so imeli "višje službe z mesečno ali letno plačo (delovodje, mehaniki, /aktorji, odpravniki, knjigovodje, blagajniki, risarji, kemik1, inženirji,. ipd \ niso sodil' med pomožne dclavcc, bili so namcšecnci in imeli drugačen status kot mezdni delavci. Taka statusna delitev jc bila tudi ves Čas mud dvema vojnama, ki jo jc določal Zakon o zaščiti delavecv iz leta 1922. Jugoslavija jc postopoma uvaiala moten gospodarski in socialnopolilični sistem, Najprej je poenotila valuto - denar in socialno politike oo l;ta 1922. leta 1925 je bil uveden enoten can.isk. sistem, 19?8 da/čm sistem, 1931 jc izšel nov jugoslovanski jbrtni zakon, .1937 pa trgovinski zakon. Tega leta so bile reorganizirane hraicvskc skladniec, uvedeno je bilo splošno pokojninsko zavarovanje delavcev; izšla jc uridto o.minimalni n mczaah in kolekl.vnih pogodbah GOSPODARSKI UKREPI NARODNEGA SVETA OB USTANAVLJANJU NOVE DRŽAVE Gospodarski odsek Narodnega sveta v Ljubljani je bil usmovljcn 17. avgusta 1918. Oh ustanovitvi jc dobil nalogo, da prouči vicdnosl avs-tr30grsk;ga denarja in njegovo rclaiiijo do tuje valute ter način, kako preiti na zdravo valuto! Pripravo študije je prevzel tajnik Narodnega sve ta dt Milk" Brczigar in jo tudi uspešno opravil Dr Jakob Mohonč pa naj bi proučil možnost za koncentracijo (združitev) slovenskih zadrug vseh smeri, hranilnic in drugih manjših denarnih zavodov zadružnega tipa v enotno in močno nacio nalno zadružno zvezo v ccntralno /.adružno banko za izvedbo nacionalizacije tujega premoženja; ta projekt ni uspel: Gospodar-,ki odsek ic tudi proučil vlogo, ki naj bi jo imelo slovensko gospodarstvo v bodoči nov. državi v razmerju do hmškega in srbskega gospodarstva. Gospodar ski ukiepi so bili kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročni gospodarski uk ep' so imel predvsem pomen preskrbi; prebivalstva m zaščite njihovega premoženja in denarja ob koneu vojne i i po njej iaprovizacija. denarne podpore vdovam, brezposelnim, demobiliziranim vojakom in vraČajočim sc vojnim ujetnikom, stanovanjski zaščita, ipd.); posebna 7aščila premoženja, ki je bila pomembna z vidika naroanegd gospodarstva (državni nadzor, sckvcšler in nacionalizacija tujega premoženja), in žigosanje kronskih bankovcev, da sc prepreči nadaljnji vdor razvrednotenih kron iz \RHivi xviit iyys Ulan k i in razprave 3t Avstrije. Dolgoročni gospodarski ukrepi so temelj I ■ na ustvarjanju in razvoju akumulaei|C kapitala in vseh drupih pogojev za razvoj lndustrne. od lo-kaeij; prometa, elektrifikacije in cncrgij"e spbh do tržišča in ureditve delavskega vprašanja V gc spodarskem od^ eku so analizirali gospe uarskr stanje dnma in poudarili potrebo po kon sondiranju domače valute. Za'ohranitev vred nor:ti denarnega picmoženja so predlagali čim večje iiivcs'iranje inflacijskih kron v nepremičnine n druge vredne stvari "Zato je treba kupevau čimveč solidnih vrednostnih papirjev, zemljišč, stanovanjskih zgradb. Izkoristiti j« tre ■ ba .ua najmanjše priložnosti za nakup nepre nicnin Kmetje naj si oskrbijo čimveč orodja, konjev, živine in raj se znebijo kron.' Na možne rezultate take gospodarske politike kaže razmeroma majhna kuličina kronsk-h bankovcev, k; jc bila na slovenskem ozcmlj"i v ob'oku ob kolkovanju krorskih bankovcev novembra 1919 ko jih jc bilo v Sloveniji za i86,6 milijonov kron, v vsej državi pa zn 4,5 milijarde 7e 30 decembra 1918 je Narodna vlada-v Ljubljani izdala Uredbo o nadziranju podjetij in zemljišč. Pod državne nadzorstvo jc prišlo vsako podjetje, katerega dohodki so sc pošiljali v tuji no, in vsako podjetje, o katerem jc bila utemeljena domneva,, da se hoče odtegniti obdavčitvi pri nas. Pod nadzor so lahko prišle tudi stavbe, posestva in zcmljičča. Trgovinske, industrijske in der-irne družbe, ki so tmclc svoj sede? v tujini so morale odpreti v Sloveniji svoja predstavništva," čc pa so obratovale izključno na tem ozemlju, so morale prenesti svoj sedež na ozem Ijc vlade S H? v Ljubljani. V podjetji n so bili postavljeni državni nadzorniki, ki sc skrbeli, da se ne bi gospodarilo v škodo države, Nadzornik; so imAli pravico zahtevati pojasnila o celotnem gospodarjenju podjetja; pravico do vpngleda' v |sc spi1 c in knjige podjetja ter blagajniško stanje; v imenu podjetja sprejemati vse poštne pošiljke irj dopise; prepovedati, da bi podjCt_-j po svoje.razpolagalo s.svojo imovino, ali pa bi v pciamermih primerih dopisovalo ali dajale kaka pojt snila v inojemstvo; ukazovati, naj podjetje uvcljavl u svoje sahteve pred sodiščem; ukazovati, naj s c razpoložljiva denarna sredstva in vrednestni papirj. nalagajo pri tistem denarnem zavodu, ki ga i; določil nadzornik, preklicati proti uro in trgovsko pooblastilo. Voditelji in usluž-b nc. pcajetja so s? morali pokoravati ladzor nikovim odredbam n ukazom Vsi strešk: državnega nadzora so šli na račun podjetja. Državno nadzorstvo jc bil) zasnovano zelo na široko in kompetenee nadzornikov so bile velike, vendar je b i končni učinek bolj skromen Državni nadzor sc jc ukinil po-izvedeni termalni nacionalizacij tuje dr»ž.be. Te so r.ioralc del svojih del-nie ali drujjih deležev odstopni domačim denarnim zavodom, izvoliti no- upravni svet z večino domačinov. Petinpctdcsct odstetokuv kapitala jc moralo biti domačega, 75% vseh aclnk deponi ranih pri domačem denarnem zavodu in 3 leta pod zapom, veČino upravnega sveta so morali. :meti jugoslovanski državljani in podjetje sc jc štele za nacionalizirano. Dlje ta nacionalizacija ni šla. Mnnge domače banke in podjetniki so pozneje tc delnice zopet prodali nazaj z večjim ali manjšim dobičkom, jugoslovansko večino v upravnem svetu pa so predstavljali iikt.vm delničarji. . Centralna vlad? jc ieta 192?. razveljavila to na red bo o nadzorstvu, čepi a v vsa nacionalizacija dotlej še ni bila izvedena. Nič učinkovitejša ni bila nnredba vlade Kra ljevine SMS z dne 30. aprila 1919 o popisu, sekvestru in likvidaciji premoženja državljanov sovražne države, s katero sc ;c veljavnost srbskega zakona o sekvestru iz 1 :ta 1915 razširila tudi na Slovenijo. Sekvcstn so bili sicer takoj vpisani v trgovinske registre in zemljiške knjige, toda s popisom premoženja jc šlo pečasi m nobeno podictje v Sloveniji ni bile 'ik-idirano. Podjetniki so imeli dovolj časa, da so sprcrrcnili svoje "sovražno" državljanstvo v nevtralno sli zavezniško, sprejeli jugoslovanskega, ali pa družbo nacionalizirali, vse i ck ves trske naloge (prisilna uprava) jc izvrševal oddelek za trgovino in obn pr. deželni vladi. Beograjska vlada SHS je 10. julija 1922 uki nila Uredbo slovenske Narodne vlade o državnem nadziranju tujih podjetij in zemljišč iz leta 1918. Končalo sc jc obdobje prisilnih nacionalizacij tujegn premoženja, čeprav ta proces še ni bil končan in veliko 'ujega premoženja še nt prišlo v slovenske roke. Nacionalizaciji tujega premoženja v Sloveniji r.o izvajale predvsem banke Ljubljanska kreditna banka Zadružna gospodarska banka, Trgovska banka/ Slavcnska banka ir PraŠtediona iz Zagreba. Ljubljanska kreditna banka sc jc na p -mer angažirala pri naeiona:izaeiii .papirniška industrije Pridobila je večinsk"' paket delnic in leta 1920 v I jubliam ustanovila podjetje Združene papirnice Vevče, Uončane.in M :dv)dc d.d. Ko c avstrijski Eodcncrcditanstalt med gospodarsko krizo zašel.v finančne težave, so odkupili še preostali del delnic Kraniska industrijska družba je bila v glavnem tudi last dunajskega Crcd:tan-sta'ta. ki pi jih je po prevratu pr )dal talijanski skupini deličarjev, ki so imel- v lasti železarno Skedenj pri Trstu, sedaj pa pridobili šc gorenjske obrate in železarno v Bistrici v Rožu. Delnice Kianjske industrijske dru/bc z obrati na Jesenicah jc leta 1929 odkupil bančni kqnaorcij pod vodstvom A./gusta Wcstna iz Celja, ki je bil jugoslovanski državljan nemške narodnosti, Tekstilni tovarni v Litiji in Prebolciu, ki sta bili last Mautncrjevcga koneerna na Dunaju, je nacionalizirala Ljuiljanska kreditna banka, ki jc pridobila 55% delnic in leta 1922 ustanovila no vo delniško družbo Jugoslovanske tekstilne tvor-nice Mauincr, ki so prevzele v obratovanje ti dve 32 i tanki in razprave ARHIVI XVIII 1995 tovarni Trboveljska premogokopna družbi, jc za poti obe nacionalizacije dala 12n OtX) novih delnic na voljo jugoslovanski bančni skup:ni, leta 1924 pa sedež družbe premestila z Dunaja v Ljubljano. Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču :je sekvester rešila leta 1920 tako da jc Andrej Gasnner, ki jc bil nosilcc avstrijskega kapitala v podjetju, svoje delnice prepisal na svo-jcgii sina, ki jc imel angleško državljanstvo, estali deležniki - komanduisti pa sc imeli že prej Š^ icarsko državljanstvo Podjetje ni bilo nacionalizirano Rudnik svinca v Mežici so avstrijski lastniki zgolj formalno prepisali na angleSkc družbo. Rudnik Velenje, ki jc -bil že prci avstrijska državna last, je sedaj postal jugoslovanska državna last. prav tako Cinkarna v Celju, Smnd-nišnica K Kamniku, Tobačna tovarna v Ljubljani Podržavljene železnice, posta, telegraf in telefon so postale jugoslovanska državna last. Nacionalizacija tujega premoženja bi bila bolj učinkovita, čc bi oblasi odločneje nastopala B?nkc, podjetja in podjetniki r.o pokazali veliko zanimanja za to akcijo. Tadi podjetniško vzduijc jc bilo takoj po prevratu spodbujeno v to smer V drugi polovici dvajsetin let je ta vnema popustila, slovenske hankc in podjetniki sc sc holj angažirali pri ustanavljanj novib podjetij v povezavi s tujim kapitalom. Precej destinulativno jc voliva! tudi zlom Slavonske banke leta 1976, ki seje bila zclc angažirala pri nacionalizacijah in ustanavljanju novih podjetij, pe finančnem zlomu in likvdaciji pa jc potegnila za seboj tudi več svojih podjetij. Za ohdohic nacionalizacij je bilo 7.n? ilno privzema nje pridevnikov 'jugoslovanski", "slovenski" ali "domači" v naslov firme, na primer Jugoslovanske tekstilne tvornicc Mautner, Jugočeška. Jugobruna, Jugoslovanska industrija boja (Domžale), Slovensko gradbene pod jetje Slograd, Domača formca rublja. i Državni nndzor in sekvester, ki bi sc končal s formalno izvedeno nacionalizacijo, v slovenskih gospodarskih krogih ni bil zam Sljcn samo kot kratkoročni uk.cp v ra/merab prevratnega razdobja 7. močnimi vplivi mednarodne in notranje pol»ike ali špckulativr.cga kapitala, pač pa kot dolgoročni interes slovenskega narodnega gospodarstva. Večinski del lastni Siva naj bi iz tujih rok prišel v roke domačih podjetnikov,' bank in družb, ki imajo dovolj kapitala, sposobnosti in zmožnosti, da bi gospodarili z rum. "*da sc bo dobiček porabljal v oploditev naše domovine ter da bode Slovenci zaposleni ne le kot težaki, am pak ¡udi kot voditelji" (Brezigar, 1918). To jc bil dolgoročni proces, ki sc ni mogel končati samo s formalno nacionalizacijo do leta 1922, ko jc centralna vlada razveljavila odredbo o državnem nadzoru Mnogu u Ijetja in banke so prehajale v domače roke tudi pozneje (K1D nr. pr mer 1929, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 1930), mnogi slovenski, ali bolje rečeno, domači podjetnik: so svoje tovarne postavljali konce dvajsetih ali v tridesetih letih, ko so pmj zbrali pc t reber kapital kot poslovodje ali direktorji v dru gib industrijskih podjetjih ali v trgovini (na pri mer Franjo Sire ali Jcsip Hutter).2 DENARNA POLITIKA DRŽAVNI DOLGOVI Po izvedeni zaščiti domače valute z žigosanjem in kolkovanjem kronskih bankovcev jc Mi matriki svet 13 februarja ¡1920 določil razmerje 4:1 7.a odnos vrednosti krone do dinarja Do ma/a 1920 so zamenjali kronske bankovce za nove kronsko dinarske bankovce, ki so imeli natisnjeni obe veljavi v razmerju 4 K za 1 am. Ti hankovci so bili v obtoku 2 leti. Ko je zakon ta sklep 25. 10. 1922 potroil, jc bila v državi uvedena samo dinarska veljava. Rauncrjc menjave kron v dinarje je bilo zelo.sporno. Ko so bile krone pc 13. januarju 1919 ožigosane, jc bil legaler dotok novib kron ustavljen, ko so bile po 5. 11. 1919 še okolkovane, so bile tudi preštete. Takrat jc finančno ministrstvo predlagalo razmerje 3,5 K za i din, a ic 3i 12. 1919 popiavilo svoj pmdlog na 4 1 Med-tem časom so sc merilc politične in finančne moči dinarskega In kronskega denarnega območja Srbska narodna banka seje šele februarja 1919 vrnila v Beograd. Tam "o hilc denarne potrehe velike in srbski dinar je Sel po isu poti kot prej avstn ska k:ond v inflacijo. Istočasne si jc hanka z vsemi državnimi redi t vi pomagala, da jc navzven prikazala dinar v večji vrednosti. Precenjeni dinar je ta ko na borznih tečajih koncc leta 1919 dosegel razmsrjc 4 K za l din. Raimcrjc stvarnih vrednosti pa j„ bilo manjše. Ko je hila s posebnim zakonom 26 januarja 1920 srbska Narodna banka proglašena za novo Narodno banko Kraljevine SHS jc bilo v ohtoku ?.c nekaj več kot 711 mi:jjonov din, osnova za kritje pa jc znašala samo 441 rr/li j)nov din. Kritje dinaria jc bilo 62%. ^igosane krone so imele 1/6 prejšnje vrednosti, torej 16,6% kritje, ki seje po kolkovanju n odtegnitvi 20% vrednosti povečala na 20J/o kritje. Na stvar nc vrednost dinarjr v trm č;.su ka^c t ud sklep finančnega ministrstva o zvišanju carinske aži^ 'za 60%. Ker so bile carine zgolj d >bodek dr žavnega proračuna, ni razloga, du finančno mini strstvo za ohracun carin takrat nc bi upoštevalo stvarne vrednost; dinarja, ki jc bila pc njegovem za 60% manjša od nominalne. Stvarno pokritje dinaria jc bilo 60% ali samo 40^ (če upoštevamo carinsko politiko), kolkevanc jugokrone pa 20% in menjava bi torej morala biti v razmerju 2 ali kvečjemu 3 krone za 1 dinar Ker ni bito tako, sc hili o.-ikodovani vsi imetniki kron, ker kupna moč dinaria ni bila 4 krat večja od krone. Trajno oSkodcvuni pa so bili vsi Lsti, ki so j m bili tekoči prejemki nominalno določen- v kronik Prin. F. Kresa], iHn njegova konvertibilnost. Notranja in tečajna stabilnost dinarja, uravnotežena zunaric-trgovinska menjava z rahlim presežkom izvoza vod s dc 18%) in doseženi mednarodni rporazu -o urejanju in plačevanju državnih posojil so omogočiti sklenitev novega mednarodnega posojila za izvedbo konvertibilnosti dinarja To posojilo so imenovali stabilizacijsko posojilo. Na drž?vni proračun in vrcdnosl dinarje so v veliki meri vplivali tudi državni dolgovi, kijib jc nov; država podedovalaie od predvojnih dolgov bivše Kraljevine Srbije, Črne gore in jugoslo-vansk b dežel bivše Avstro-Ogrske; pomcmhni so b;li tudi vojni dolgovi, k.' jih ic morala pre vzeti nova država. Kazen lepa se je Jugoslavija na novo zadolževala z mednarodnimi posojili z Bpuanjimi pri Narodni b^nki :n drugih denarnb :a\odib ter z izdajanjem obveznic. Predvojni dolgovi so /na? ali okrog 9,713 milijard din, od '£<" je na bivšo Kraljevino Srbijo odpadlo okrog 9,5 milijard din Predvo«ni dolgovi bivše Kra lievinr Sibije so nnmrct znašali-953 milijonov Frcs,1 Crnc gore 11,284 milijonov Frcs in 9,5 n-vjonov perperov, Bosne in Hercegovine 184 ^iliionov K, Hrvaške in Slavonije 41,381 mi ■jonov K,-Dalmacije 4,5 milijonov K in bivše dežele Kranjske 23,880 milijonov kron. Vojna po; ojila, ki jih je morala prevzeti Jugoslavija, so našala 39 milijonov dolarjev in 35,5 milijonov funtov Stcrlingov Od novih zadolžitev je bilo pomcmbnG prvo investicijsko posojilo 60u milij. din iz leta 1921. leta 1923 pa je izdala za 6 milijard din obveznic 7.a povrnitev vojne škode Od mednarodnih pc sojll je bilo v prvih letih obstoja nove države pomembno Blairovc posojilo v znesku 100 mili jonov dolarjev Za stabilizacijo dinarja na zlati podlagi, ki je b.la izvedena leta 1931, jc bilo najeto mednarodno posojilo v zlatu v viednosti 60 milijonov dolarjev. Novo mednarodno poso-iilo v zlatu jc bilo najeto zopet v letih 1933 in 1935 v znesku 411,271 milijonov Frcs za novo stabilizacijo dinarja, ki ga jc prizadela velika gospodarska kriza S tem posojilom jc skušala JugDslavija popraviti posledice velike krize in obnoviti gospodarski razvoj. Država jc izdajala obveznice v vrednosti 1.930 milijard din za lira vidacijo agrarne reforme n za odškodnino veleposestnikov, ki jim je.bila odvzeta zemlja nad maksimumom (75 ha obdelovalne zemlje ali 200 ha gozda) Lctr. 1935 je pr Pri-ilc^iraiii agrarn banki najela 50° milijonov državnega posojila za likvidacijo kmečkih dolgov in dc leta 1928 izdala 5 •misij v vrednosti 1.575 milijard din za izvajanje javnih del, s katerimi jc skušala omilili brezposelnost in oživiti gospodarsko dejavnost po ekonomski krizi. Skupaj s predvojnim' posojili so znašali dolgovi Jugoslavije okrog 2C milijard dinarjev. Za odplačevanje teh dolgov je šlo iz državnega proračun? vsako leto okrog 1 milijarde din, torej 1/10 celotnega državnega proračuna. Zaradi tako velikih b.cmcn proračuna m /.ara d i novih okoliSčin, ki so nastale z rastočo gospodarsko krizo, jc prišlo do prevelikega odliva deviz in Jugoslavija jc morala preklicati konvertibilnost dinarja že 7 oktobra 1931 (po dobrih 3 mesecih). Ponovno se jc zatekla k omejevanju deviznih kvot.* CARINSKA POLITIKA, TRGOVINSKI IN KLIRINŠKI SPORAZUMI Predlog Zakona o splošni carinski urili je bil uveljavljen 20 junija 1925, čeprav v skupSčini nikoli ni bil sprejet kot zakon. Izvajati sc jc začel v okviiu finančnega zakona o proračunskih dva najstiniib in jc veljal ves čas prve Jugoslavije. Splošna carinska zaščita |e zn?5ala 30% vrednosti blaga in sc jc s trgovinski n- sporazumi zni žala na 20%, Določena jc bila v zlatih dinarjih. Prej jc veljala srbsku carinika tarifa iz leta 1904, ki jc bila 19 marca 1919 razširjena na vse ozemlje Kraljevine SHS. Ta carinska ureditev j. bila takrat ž.c zelo zastarela in neustrezna, ker je bila sprejeta v čisto drugačnih političnih in gos podarskih razmerah (carinska vojna z Avstrijo, potrebe državnega proračuna) Nastanek nove države in novega notranjega tržišča ter veliko po manjkanje vsega blaga po prvi svetovni vojni sc terjali nove rešitve /.a urejanje mednarodne trgovine. Prejšnjo mednarodno trgovino s slovenskim blagom aH za potrebe slovcnsk h dežel so pretežno opravljali tujci, vodile pa so jih večje trgovske družbe s sedeži zunaj slovenskega ozemlja, ki so bili sedaj tudi zuna| državnih me a. Prejšnji notranji trgovinski tokovi med industrijske razvitimi in nerazvitimi deželami so post« I i tokovi mednarodne trgovine z Avstrijo in Tciikoslovajko. Potrebe po uvozu zlasti potros- Prim. F. Kregal, Orir, ^nsp Alarskcgi. ra/vnja Slovenije I9LH 1D4L A-1a h ¡storit oeconomia UigosUviae. 7, 1980. .sir. 3-20. 34 ,ianki m razprave ARHIVI XVIII 1995 nega blaga so bile velike. V pr"ih povojnih leti je uvoz tekstilnega blaga obsegai 80% vsega-jugo-s!ovansK'jga uvoza. Za>o sc lastniki kapitala v teh letih iz Avstrije in Češkoslovaške širili s "oje ibrate na to tržiččc, gradili nove tovarn«, pošiljali strojne opremo m cele tovarniške obrite iz matičnih tovarn lugcslavija jc s carinsko in davčno prliliko omogočala in celo podpirala tak razvjj, dopuščala brezcarinski uvoz rabljenih strojev in opreme ter zaposlovanje tuj:h strokovnjakov Carinske dajatve so bile bolj dohodek državnega proračuna kot sredstvo za zaščito domače industrije, kar jc vplivale na povečanje uvoza m zmanjšanje izvoza rako! daje negativna plačiina bilanca začela ovirati radabnj. ra/vuj mednarodne trgovine. Jugoslavij? jc v prvem ob dohju tudi zavirala izvoz I rane. V letih 1924-25 se jc država notranje uredila in vpeljala vse potrebne gospodarske ustanove (zamenjava denarja, prenehanje sekvestra, naeic nalizaeija tujih podjetij, stabilizacija dinarja, uravnoteženi« zunanjetrgovinska menjav?; delovanje trga kapitala, blaga in dela: urejena pre skrbi, prebivalstva), obdobje največjega nastajanja novih podjetij jc bilo končane V okviru novega carinskega zakona jc Juge slavija po letu 1925 sklepala trgovinske sporazume z Avstrijo, Češkoslovaško, Italijo, Nem Čijo, Veliko E.ilanijo, Francijo in nekaterimi drugam1 državami, Omenjene države so Dpravile okrog 69% vsega uvoza in izvoza. Slovcn la ic opravila eno tretjino jugoslovanske mednarodne trgovine. V pnih letir jc hil uvoz pokrit z izvozom le z 18%,, po letu 1924 pelje uravnotežil in do dkuge svetovne vojne jc bil izvoz za 8-17% večji od uvoza. Mednarodna trgovina jc znašala od 4 do 6 milijard din na leto in sc jc ?.clo povečala od leta 1937 zaradi vcčic trgov.ne z Nemčijo in zaradi večjega deleža k rinškega na čina plačevanja. V tridesetih letih so carinske tarife prenehale biti poglavitni instrument zaščite. Trgovinski sporazumi, klirinške pogodbe ir devizne kvote so postajali novi in učinkovitejši regulatorji trgovine in zaščite domače Induslriiff Kli.inški ¿poraznimi so hib sklenjeni s Češkoslovaško, Avstrijo,' Italije in Nemčijo v letih 1931 do \9M, ¿. Veliko Britanijo in Francije jc bilo ves čas devizne plačevanje, njun delež y bil okrjg 10% v jugoslovanski menjavi, nemški pa 20 do 30%. po priključitvi Avstrije in zasedbi Češkoslovaške jc dosegel 48%, Z Italijo je hila menjava lktivna in velika do leta 1935 (20% i Jgoslovanskcga izvoza in 15% uvoza), ko j Jugoslavija z.u.;la izvajati gospodarske sankcije, ki jihjc uvedlo Društvo narodov, jc medsebojna trgovina padala tudi še potem, ko so bile sankcije preklicane." V Italijo jc Slovenija izvažala predvsem gradheni les, uvažaln pa eelulozno in bombažno prejo. Avstrija in Češkoslovaška sta imeli približno enak delež v jugoslovanskem uvozu :n izvozu (10%). Jugoslovanski izvoz na nckli-rinške območje jc v letih 1939-40 zelo zastal, na klinnŠkerr, jc bil omcicn s kvotami. Na ljubljanski hor/i je leta 1940 naraščal devizni promet zlasti 7. nemškimi Čekovnimi kartami' znašal jc 75% vsega deviznega prometa, ker je imela tolikšen obseg tudi mednarodna trgovina.4 D VVČNA POLITIKA IN SOCIALNA «TRUKTLRA DaVKOFI AČEV ALCEV V Sloveniji jc vse do davčne reforme 1928 veljal avstrijski davčni sistem z razmeroma "iso-ko odmerjeno osebno dohodnino in z vsemi no vimi in pevišanimi davki, ki so bili uvedeni po letu 1918. Od starih davkov jc bila leta 1923 ukinjena lc piacarina, ki jc je nadomestil 3,3% davek na fizično delo in 5,5% davek na umsko delo, potem pa enotni uslužbenski davek za vse najemno delo umsko in fizično, ki je bil progresiven od 2% do 15%.-: Na Kranjskem jc hilo leta 1912 nrcdp sanih za'8,79 milijonov K direktnih davkov, kar jc predstavljalo 2% vs.eh avstrijskih davkov. Skoraj dve tretjini jih jc hilo iz nepremičnin (29,6% od zemlje. 29,6% od zgradb), male manj pa iz pri dobnin (28 5%), to je iz podjetniške, trgovinske .n ohrtne dejavnosti Iz osebne dohodnine -c bilo predpisanih skoraj 9% davkov, od rent in 'antiem 2,5%, od plač oa 0,2% vseh davkov0 Taka davčna struktura ;e v glavnem odražala pokheno, gospodarsko in družbeno strukturo prchivalstva na Kranjskem. Na vsem slovenskem ozemlju ki je prišlo v okvir Jugoslavije, jc hilo razmerje podobno. Milko Brczignr jc v svojem Osnutku slovenskega narodnega gospodarstva leta 1918 izračunal, da so slovenske dežele !cta 1913 pla čalc 58 rmlicnov K vseh državnih davkov idi-rekmih c ostalo pa i'z pridobninc, poslovnega prometa, iz osebne dohodnine (23%) Prim. F Kresal. Carinska in /u nanje (r g p vinska poli liti Jugoslavije. Tekstilna industrija v Sloveniji 1913- lH41. Ljubljana I976, str. 74-K2 Odredbe «davku na dohejek iie samostojne-ja dela z dne 1. aprila 192« us1u?tcnski d? ve k.' Ur. 1. 5t. 31 :: dne 31. marca 'MH sir. 205 212. SI. N. z dne 19. narra 1928. si. 63/18. Pravilnik sc nanaša na it. K9-I08 /jk ;ina o neposrednih davkih. Filip Uialnik, ]/. davčne statistike. Puroulu delavske -/borni« S1 i. ve ni jo, Ljubljana 192H.stj\ l(i(l-t6K. ' Milke Rrt/igar, Osnutek slovenskega naruJnr ta gusoodarslva, Ljubljana 191 K, str. 152. K Josip Maseti/t. Ptivojna davčna t ik.modiia in t' sp.xlarstv.i v Sloveniji.. Slovenci v desetletju 19'« Ljubljana 1978, str. 574-596 ARHIVI XVIII 1995 Čianki iti razprave 35 in iz davka od plač in mezd.9 Davčna bremena niso b:1a enako porazdeljena v državi, niti med prebivalstvom. Davčna slrukiura ni več odražala pokll ne, gospodarske in družhenc struklurc. k t se icm času se ni tako bistveno spremenita, kot sej. spremenila struktura davkoplačevalcev. Enotni davčni sislem v jugorlovanski državi J - uveden z novim 7akonoii> o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928.10 Šele ¿daj je bi! zamenjan stari avsrijski davčni sistem, ki je pc l^g drugih davkov poznal še osebno dohodnino, Ki je drugod v Jugoslaviji mso plačevali, in je zelo bremenila slovenske davkoplačevalce. Po povem zakonu je bila dohodnina odpravljena in r bilo samo šest direktnih davkov; davek na dohodek 'Ki zemlje (zcmljarini')- davek od 'gradb fzgradarina), davek od podjetij, ohrlov in poklicc\ (pridobnina), davek od dobička podjetij, uavek od rente ter davek od plače in mezde (usluŽbenrki da^ck). Poleg teh je bii še poseben davek za neoženjene (samski davek) in vojnica Za meške, ki niso služili vojske. Pomemben nepo redni davek je bil.tudi da^ek na poslovni promet. Na le davke so bile vezane tudi bano-in;;kc in nekatere druge samo^pravne dokladc. Davb so bili progresivni. UsluŽbenski davek se jc jbračunaval od delavskih jn uslužbenskih prejemkov, k; so hili višji od eksistenčnega Piinimuma.ki ga jc določala država (400 din mesečno). Davč na ::topnjajc znašala 2 dc 15%.-• Druga kategorija davkov in dohodkov držav n"ga proračuna so bili posredni davki, trošarine, lak.se državni monopol : n carine. Najpomembnejše trošarinsko blago jc bilo: s adkor, kava. pivo,- žganje, likerji, konjak, lum, ■krtrakti, cscncc, eterična olja, elektrika, nafta. Državni monopol jc obsegal tobak, sol, peTolej vžigalice. Cigaretni papir Najdonosnejši je bil tobačni monopol. Vse to blago je bilo obremenjene s irosarinskim davkom. Posredni davki in m inapol skupaj so predstavljali tričetrt vsega državnega proračuna Leia 1978 na primer so znašali direktni da/ki 1,67 milijard din, posredni dt."'ki 3,52 milijard, dohedki od monopola pa 1,9 mi ujard din; državn. proračun za to leto je znašal okrog 7 milijard din. Te razmerje se tudi pozneje ni bistvene menjalo, proračun pa se jc za-nekaj irilijard povečal V Sloveniji jc bil" Icla 1928 Predpisanih direktnih davkov /a 227,849 mili jenov din, naslednje lele pa za 249,757 milijonov din državnega davka in 45.905 milij.din samoupravnih dokladinjc n->njo odpadlo 12do 15% jugoslovanskih davkov.11 Q Dr. Fran Whdfsditr, Davčni stali.lika /a letu ly2H. Na fit^P'Ktarskíh obedih p.i Slnvcniji. Ljubljana 193Í1. jar. 23-45. Ur. L št. 26 V dne 15. 3. IW2X str ltil-173- SI. N„ /. dne «. fehnarja 1V2K, it. 29/7. '' Dr. Frun' Windi«.hcr, Davčna stuislika /a Idi 192H%rJa £l.str.22 36 Čl an ki jn razprave ARHIVI XVII] 1995 valcev Kranjske jc imele visje icinc dohodkt kot litijska direktorja in samo 3 so bili taki,, ki so imeli 10 krat višje letne duhodke kot onadva. Med prvo svetovno vojno in po njej so se realne mezde in p'ačc znižale za polovico. Nominalno so sicer inflacijsko narasle m so leta 1919 m^zde znašale okrog 15 do 22 K na dan, oziroma 375 dc 550 K na mesec, plače nameščencev pa na 2.'X)0 do 6.4f*0 K in draginjske dokladc. Zaradi inflacije so se ti zneski -vsako leto podvojili. Pc odpravi draginjJuh doklad in uveljavitvi dinaiskc valute so delavske mrzde znašale leta 1922 okrog 90u din, plače nameščencev pa okrog 2 100 din nn mesec. Nato so se m^zd^ zniževale do srede tridesetih let, ko so znašale okrog 600 din, plače pa naraščale do povprečnih 2,500 oin na mesce. V letih pred drugo svetovno voino so sc mezde in plače zopet inflacijsko zvišale^4 Po izračunu povprečnih zaokroženih'mesečnih /.noskov mezd in plač za vse abdobje med dvema vojnama ugotovimo, da lahko mezde uvrstimo v razpon 500 dc 1.00^ ain na mcsec, plače nameščencev od 1 000 do 4.500 dm in več, f.laČc direktorjev pa od 5 OuO do 50.000 din Za cas pred prvo svetovno vojno smo na osnovi razdelitve esehne dohodnine ugotovili izredno tanke plasl premožnejšega prtb valstva na Kranjskem Ta plast pc v,jni ni hiia nič debelejša. Znašala jc okrog slovenskega prebi valstva. Leta 1926 je davek od osebna dohodnine plačalo 31.200 prcbivalecv Slovenije.15 Popolnoma drugačna pa jc bila razdelitev plačanega davka. Prod "ojne jc večino tega davka plača! sloj z dohedki bolje plačanih namcSČcneev in bogatejših prebivalcev. Samo 5% tega davka jo plačalo piehivalstvo z nižjimi dohodki - Leta 1926 it biio obratno Med davkoplačevalci iz osebne dohodnine jc bilo 72% takih, ki so imeli mani kot 1 000 din mesečnih dohodkov. To so bili večinoma že holje plačani kvalificirani delavci -.n obrtniki. Samo !% jih jc hilo iz vrst z najvišjimi dohodki, ki hi jih uvrSčali v sloj direktorjev in večjih podjetnikov z letnimi dohodki nad 15^ 000 dii (12.5fX) din na mesce). Ta najbo gatajši sloj je plačal 38% vsega davka iz osebne dohodnine. Samo 12C ljddi v Sloveniji jc izkazovalo letne dohodke ad 225.000 din (18 750 din na mesce), kar je bil sieer le 5-kratni dohodek bolje plačanih nameščencev Po vsch teh podatkih za slovensko prebivalstvo ne bt mogli reči da jc bilo bogato m tudi večjih bogatašev med njinij .i, bilo veliko. Zemljiški davek, ki jc bi prvotno osnovni davek in dohodek državnega proračuna, jc z razvojem neagrarmh proizvodnih panog izgubljal pomen. Leta i912 jc zemljiški davcK obsegal 14 F. K tesal, Me/Je, Enciklopedija .Slovenije 7 Ljubljana .993. sir. 113-114 15 Dr. Fran Winuischer Davčna \t a ris lika /a leto 192K. Na gospodarskih ogledih pi> Sloveniji. Ljubljana 1930. Mr. 23 4S. skoraj 1/3 direktnih davkov, po aavem rcfrrmi ieta i"28 pa manj kot 1/5. L;ta 1923 jc v SIo-"cniji v okviru prve Jugoslavije 277.000 davčnih zavezancev plačalo r,koraj 38 milijonov am zcmljarinc, povprečno 134 din na enoto. Kmc' ja z 10 ha zemlje jc leta 1925 plačala 256 din zemtjarinc, leta 1929 pa 193 din. Osnovni zemljiški davek je znašal 10% čistega katastrskega donosa. GOSPODARSKA POLITIKA MED KRIZO Začela sc je gospudauka kriza 1929- 33, svetovni gospodarici zastoj, ki je povzročil zmanjšanje zunanje in notranje trgovine, zlom denarmh zavodov, veliko zadolženost, nesposobnost vra čanja dolgov, Temu so sledili upad proizvodnje, propad številnih trgovsk h, obrtnih iti industrijskih podjetij, Brezposelnost; ohuhožanjc kmečkega prchivalsiva, prisilne dražbe delov in cclih kmečkih posestev Kriza se ic začela v ZDA, kjer jc na črni petek 25. 10. 1929 na newyorški borzi ■ išlodc finančnega zloma', ta jc sprožil veliko ununčno in gospodarsko krizo. Kmrlu seje pokazala tudi v Evropi, vendar ne v vseh državah enako močno; prizadela ijd zlasti Avstrije in Nemčijo, kar ic imelo usodne posledice tudi za slovansko gospodarstvo Kriza je povzročila tuen prestrukturiranje gospodarstva in posodobitev ter racionalizacijo proizvodnje; modernizirali so sc predvsem obrati KI D na Jcscnicah. Trnove', ske premogokopne dru?be in skoraj vsa papirniška ter tekstilna industrra. Velike spremembe so nastale v slovenskem pre mogovnisivu; trhovcljska družba jc kot najvceia proizvajalka pi^mnga do leta 1929 nakopala 43% jugoslovanskega premoga, leta 1933 pa le šc T ,5%. Gospodarski zastoj v gradbeni in lesni industriji sc jc podaljšal in zaostril še /,arad. sankcij proti ltalijf v letih 1935-36. Za trči |ino se ie zmanjšale število oh'tnih uclavnic, šc bolj število zaposlenih pomočnikov, dohodek obrtništva sc jc zmanjšal za 60%' ' V Um Času sc je trgovina zmanjšala za tretjino. Šc bolj jc trpela zunanja trgov!na, k. j» bila omejena z uvajanjem uvoznih u izvoznih kon-tingentev s posameznimi državami vpojav avtar kije) Plačilni promet z devizami jc vedno bof; zamenjeval klirinški (Nemčija, Italija, Avstrija), kije oviral svoboden razmah izvoza in uvoza. Na evropskih .denarnih tržiščih so sc že poznali znak krize in je prenehal dotok tmcga kapitala. Prišlo je do finančnega zloma dunajskega kreditnega zavod? (Cicditanstalt), kar je povzročile velike težave ljubljanskemu Kreditnemu zavodu za trgovino in inüustn o, ki je denarno pcdp:ral veliki del slovenske ifld ustrije t.KID na Jesenicah, JugoccŠka v Kranju, Westen v Celju). Bančne težave v Nemčiji in kriza angleškega funta so izzvale vznemirjenje tudi v Jugoslaviji. Zaradi odteka kiatkoročnih posojil je Narodna banka avgusta uvedla kreditne omejitve. Po Hocvcr- ARHIVI XVIII 1995 Čianki iti razprave 37 jc- cm moratoriju za vojne dolgove iz rcparacij ni bilo vcc dotok? kapitala, kar jc povzročilo dodat ne težavcnaŠcmu gosprdarstvu; jeseni 1931 jc prišlo do znatne okrntve državnega proračuna Točaj državnih papirjev so nazadovali, zelo velike so bile izgube Narodne banke; splahnele so devizne rezerve. Zaradi povečanih /.ahtev vlagateljev po izplačevanju jc Društvo bančnih za Vodov v Ljubljani septemora ¡931 omejilo iy.pla-pila vlog s knjižic in tekočih računov -Nato jc oktohca sledila šc ukinitev s"obodnega deviz raga n valutnega trgovanja Zunanjetrgovinska bilanca Jugoslavije jc bila icta,929 ak.ivna. Glavni izvozni ariiki so bili; gradbeni les, baker, cement (44,12%); pšenica, koruza, svc/c meso in živina (4*7,2%);-lesni iz-dclk- (8,68%). Devizni promet ljubljanski bor/c je močno upadel. Znižanje cen ameriške pšenice jc izzvale v Jugoslaviji znižanje cen žita, čeprav Jt b 1 leta 1929 promet s pšenico in koruzo šc '■ivahen. Zarr.di ameriške konkurence pšenice niso izvažali, tako da so ostale velike količine n -predane. Kmet kljub razmeroma dobr: letini ni Johii ustreznega iztržka. da bi lahko plačal javne lajatvc obrc.;li, dolgove in se sam oskrbel s potrebnimi življcniskimi sredrtvi Izvoz žita in lesa sc je /manjša zaradi hude konkurence dru "ih drŽav (ZDA SZ, pri izvozu lesa v Italijo tudi ^'•Sirija). Upad lesne trgovine jc najbolj prizadel Slov. niio, V 2 polovici leta 1931 se je izvoz ¿n.anjšal za 30%, izvoz lesa po vrednosti pa za 43%l Pridelek žila jc bil za. 23% večji zsrftdi dobr^ letine, izkupiček pa manjši Naslednje leto jc bi1 zaradi slabe letine nridclck pscniec manjši jia 46%, vrednost izvoia sc jc znižala Aa 66%, izvoz koruze jc bil za 34% manjši. Zmanjševal sc ud: notranji promet z žitom, po količini za 25% pc vrednosti za 33%, PodcŽelsk: trgovci so prcncha'i kreditirati kmete, veletrgovina pa m cč kreditirala podeželskih .trgovccv. Povečana brezposelnost jc šc bolj zmanjševala zaslužek z žitom. Kupna moč prcL'valstva in pomanjkanje denarja sla po:.[ala šc bolj kritična Da hi država "»lajsiila prehrano v žitno pasivnih pokrajinah (lu-Slovenija) in po:;pcšila prodajo dobre iclinc koruze, je ponudila občinam preskrbo s poceni loruzo. Brezposeln: in revni občani pa niso mogli kupiti, te koruze niti-po nizkih ccnah. Pomanjkanje denarja.in nelikvidnost bnnk sla sc nLdaljcvala Šc leta 1933. Leta 1933 in 1934 seje zypj iahlo povečal (za 14,8%). Ves čas krize ic bila .zunanjetrgovinska bilanca uravnetežena n aktivna Tudi leta 1935 se jc skuoni izvoz malo povečal (za 4%), 'manjšal pa se jc izvoz lesa Ztradi gospodarskih sankcij proti Italiji. Pridelek pšenice in koruze jc bii slaK Obtok denarja seje povečal za 7%. Leta 1936 jc bilo svetovno gos-pod:rstvo Žc pod vplivom oboroževalne tekme, ['»večala sc je vrednost prometa. Bila jc dobra '"lina koruze in pšenice. PR17AD jc v| lival na Umirjen ic cen pscniec z večjim: odkupi V Sloveniji paje bila iclina zelo slaba in pridelek ni zadoščal za lastno preskrbo. Ker ni bilo denarja, jc nazadovala tui'; domača poraba, Slovenski kmet jc resnično obubožal, zato je bila kunna moč v Sloveniji tudi leta 1^36 minimalna.16 REŠEVANJE KRIZE IN KMEČKIH DOLGOV Največ kenkurzov tn prisilnih poravnav je bilo 'c.la 1931 in 1932 (i26G konku7.ov in 1975 prisilnih poravnav), nato sc jc .število smanj-šcvalo; 1935 jc bilo 143 konkur/ov in 183 prisilnih poravnav. Leta 1930 jc bilo število zaposlenih dclavccv v Sloveniji največje (ok, 132,000 zaposlenih). Zaradi kriic jc bilo leta .933 zaposlenih lc okrog 105,000 dclavccv; šele konce 1937 jc bilo doseženo Število pred krizo. V teh letih sc je po\cčalo število zaposlenih žensk, po 1 svetovni vojni šo v Slovcnbi prcdslavl|a1c delavke pri bližne četrtino vseh zaposlenih, v letih krize pa Žc 39% Vseh gospodarskih panog doi gotrajna brezposelnost ni enako prizadela Najbolj sc jc zmanjšalo število zaposlenih v grad beni, kovinski, lesni in lesnopredelovalni industriji, medlem ko sc jc v rudarstvu /.aposlcncsl zniževala žc od leta 1924; v kemični, papirniški in prehrambeni industriji je bila hrczpo^clnosi nekoliko - manjša, p/av tako na železnicah, v trgovini, gostinstvu in storitvenih dejavnostih, število zaposlenih zasebnih in javnih nameščencev pa je cclo počasi naraščalo. Poseben Drimcr je bilr. tekstilna industrija, kjer jc ludi med krizo Število zaposlnih hitro naraščale (predvsem žen ska delovna sila). Zipcslcno delavstvo jc med krizo prizadelo ludi krčenje delevnega Časa; te so storila skoraj vsa podjetja, tudi tekstilna. Brezposelni delavci so imeli pravico do brez-posclniških podpor, ki so jih izplačevale javne borze dela, vendar so bile podpore majhne in kratkotrajne DrŽrva in občine so skušale omiliti brezposelnost v javnimi deli, b^do ljudi pa z izrednimi podporami, vendar so bila za to namen na denarna sredstva nezadostna, iv jcnjskif raven zaposlenih delavcev seje v letih ki.7e nižala in je b;,a najnižja leta 1934. Od 79.010 zaposlenih delavcev, ki so hili leia 1934 zavarovani pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v L ubljani, jih 54% s svojimi zaslužki ni moglo pokrivati eksis^nčnega min.muma 2a posameznika, 22,8% |ih jc Živel" na ravnieksi-stenčnega minimuma. 23% si je s svojimi zaslužki lahk o omogočalo boljši življcnjsk standard,-če jim ni bilo treba vzdrževali družine. Eksistenčnega mirimuna /a 4-člansko delavsko dajzino pa delavei \ S'ovcniji s svojimi zaslužki niso mogli zadovoljivo pokrivati. Najvišje mc*dc jc izplačevala grafična industrija, nato kemična in papirniška, najmanjše pa gradbena, lesna in ohlačilna. Najvišje mezde so bile okoli večjih 1(; Hnm F. Krt Ml. Gospodarja kri» 1929-1939. Enciklopedija Slovenije, 3, Ljubljana 19N9, sir 304-305. 38 i tanki in razprave ARHIVI XVIII 1995 ndustrijskin središč (Tržič. Kranj, Maribor\ najnižje pa v podeželskih občinah (Murska Robota, Nove mesto, Ptuj).17 Dne 19. aprila 1932 jc izšel zakon o zaSčiti krretov. Uveljavljen jc bil moratorij za kmečke dolgove, k? jc prizadel zlasti kreditne zadruge, pa iud' rcgulati ne brani J nice in banke Vsota kmečkih dolgov jc bila zlasti v Sloveniji zelo velika. Zakonu o zaščiti kmetr. je sledila zaščitna /.ikone da a za denarne zavode. Mcdterr pa je gospodarska kriza naraščala in vedno več dolžnikov ni mogio poravnati obveznosti. Blagajniško poslovanje bank ir drugit" denarnih zavodov r.c jc znižalo pod minimum, vedno bolj pa r.c jc povečevalo poslovanje zavodov, ki jim jc pomagala drživa (od 1929 Priviligirana agrarna banka, PAtJ; od 1931 Pri vi lig lrana izvozna driižha, Prizad). Ti zavodi so imeli sedeže v Beogradu in slovenskim kmetom niso veliko pomagali V Sloveniji F AB kot upnik skoraj ni nastopala, dc 1939 je odobrila le 11 poaojil katerib skupna vrednost (20« 000 din) jc pomenila le 0.037% vseh njenih posojil v državi, slovenski kmetje pa so bili v tem času zadolženi za 1,2 milijardi din. Zaradi krize jc prišlo do katastrofalnega padca ecn kmetijskih pridelkov; najnižjo raven so cene dosegle 'eta 1933 in 1934. ko sr piedstavljale le šc dobro polovico iz let pred krizo. Kmetijsko ministrstvo je leta 1932 pri l'AE naročilo anketo o kmečkih dolgovih Ta jc pokazala, dr. so sc kmečki dolgovi v Jugoslaviji od leta 1928, ko so znašali skoraj 3 milijarde din (od tega v Sloveniji 600-700 milijonov), povečali r.<> 7 milijard d n 1932 (v Sloveniji 1,2 milijardi). Na Slovenskem jc bila zadolžena tretjina kmetov, 2/3 teh dolgov so imeli mah kmetje (do 1 ha zemlje). Moratorij za odplačevanje kmečkih' dolgov sc jc od 1932 podaljševal vse do 1936, ko se jc / uredho o likvidaciji kmeikih dolgov določilo, da bo PAB prevzela vse kmečke dolgove pri denarnih zavodih, ki so nastali do 20.4.1932. Kmetom, ki so dolgovali do 25.000 din, so odpisali polovico dolga, večjim dolžnikom pa jc sodišče na njihovo prošnjo iahko znižalo dolg dc 30%' če jc znižan dolg ševedno presegal polovico vrednosti imet ja, ga jc smelo znižati za polovico. Dolgov velikih kmetov (nad 50 ha), ki so imeli več kot pol milijona din dolga, P\B ni pre vzel Drugo polovico dolga, odpisano kmotu dolžniku, na sta si delila denarni zavod in država. Tn jc za svoj del izdale: denarnemu zavodu (upniku) 3% ob ve/nicc na 12 let, upnik pa je moral svoj del odpisati v lastno breme. Na ohmoČju Ijublianske podniŽnicc PAB je 509 upnikov (ve1 inoma slovenskih kreditnih zadrug) ods'opilo 47y.600 milijonov.din od 47.8*3 dolžnikov podružnici PAB Zaradi tega prenosa terjatev je bila škoda kreditnih zadrug velika, ker so izgnMlc svojo vodilno vlogo in kreditno moc, ki jO jfc pre; imelo F. K rasa 1, Materialni položaj uc lavs t va v Sloveniji. Tekstilna induslnja v Sloveniji I91K194' Ljubljana 1976, »tr 253-2fi0. slovensko kmečko zadružništvo. Konccntracija kapitala v PAB na jc bila nočna. Položaj kmetov seje izboljšal le zaeasno.'8 POi ITI K A AGRARNF REFORME Zakon o likvidaciji agrarne reiorme na vele-po:,cstvih jc izšel 19 junija 1931 Pod agiamo reformé je prišlo "P vclcposcstcv, ki so imela nad 75 ha obdelovalne zemlje ali nad 1000 ha gozda Vsa ta veleposestva so merila 143.44** ha, od tega jc bilo 74% gozda Dejansko je bilo razlaščene le 15.050 ha obdelovalne zemlje, ki ie bila razdeljena med 22.000 kmečkih družin. Na družino je prišlo malo, komaj 0,66 ha i šr. to z odškodnino V Sloveniji je bila predvsem gor.dna vclcposcst, ki je bila predvsem neslovenska in ecrkvena.slcvenske kmetije pi so bile vseskorai brez gozda, 1/3 kmetij jc'bila čisto brez gozda. Pod razlastitev je prišlo samo 11 gozdnih vele-poseatev, ki so jim razlastili 16 350 ha gozdov, 7.339 ha pa so lih sami brcznlačno odstopili Teh gozdov pa niso 'dobili kmetje, ostali so pod začasno državno upravo. Agrarna reforma jc bila i/ prevrainiških dneh po prvi svetovni vojni revolucionarna zahteva in nacionalna parola. Ze narodni svet v 7agrcbu ije moral \4 novembra 1918 obljubiti, da bo agrarno vprašanje rešeno z'agrarne-reforme. Tudi regent Alckjandc: jc 6 maja1 1919 v razglasu obljubil: "Moja želja jc da sc takoj prične s pravično rešitvijo' agrarnega vprašan^.. proti pra vični od.5kodi.im bo zemlja razdeljena med siio-mršne poljedelec Vsak Srb, Hrvat m Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! Zato sem poznal svojo vlado da takoj sestavi komisijo, ki bo pripravila rešitev igrarnega vprašanja. Kmete-pc-ri-vam, naj v zaupaniu v mojo kraljevsko besedo, mirno pričakajo, da jim naša vlaaa zakonitim potom prt d a zemljo, ki ho za nadalje samo božja in njihova. ." S komisijami m zakonitimi potmi jc Nlo reševanje agrarne reiorme zelo pučasno. Konec julija 1919 jc bilo v Ljubljani ustanovljeno Glavno povcrjcnišlvo ministrstva m agrar no reformo, leto pozneje Agrarna direkcija z okrožnimi agrarnimi uradi. P)tem so določi.' kriterije za velepos^st 75 ha obdelovalne zemli.. ali 200 ha gozdr. V Sloveniji jc 208 velepoiestev presegalo ta maksimum v skunni površini 200.000 ha. Presežek obdelovalne zemlje so veleposestniki morali dati v 4-letni iakup, vendar nc vse, agrarni maksimum jc bilo možno na razne načine povečati,' zlasti gozdno veleposest, "ki jc morala ostati gospodarska celota "■ Pod razlastitev tudi niso prišla cerkvena veleposestva. V zakup jc dobile 20 000 kmetov samo 16.294 ha zemlje, gozdov niso dobili. Agrarn. interesenti, revni kmetje bi lahko iz 'eleposestniških go;:dov dobili nujno potreben les za kurjavo in " Žarko La/are vič. Krnet K i dolgovi na Slovenskem. Ljubljani IW-î.sir. !27-l41 ARHIVj XVIII 1995 Članki in razprave 39 ^radnjo. Največje gozdne površine sc imeli knez Kar: \uerppjrg 22.551 iha, Verski zakiad 18.208 iia ljubljanska škofija 7.421 ha. grof Vinccne Thurn 4.637 ha. Pc narodnosti je h;'o 62% 'ast-niknv lujc narodnosti, največ nemške (44%).19 V proglasu regenta Aleksandra in v prvotnih odredbah o agrarni reformi so obljubljal' veliko, vsndtr je radikalnost obljub z leti vedno, bolj Popuščala. Dokončno izvedbo agrarne reforme so zavlačevali do leta 1933 in marsikdo sc ji je nazadnje i? ognil Končni učinek agrarne reforme jt bi! zelo pičel Razlastili so per. Mayer in Rakuna, Stermecki v,Celju) in industrijskih prodajaln ^Peko, Bala). Skoraj ircljina trgovin je bila v Ljubljani, druga tretjina v Maribon Cciju, Krr.nju m drugih mestih, preostale pa v večjih podeželskih krajih. Trgovina >c jc med vojnama razmeroma dobro razvijala. Gospodanka kriza jo jc zelo prizadela, število prodajaln sc je zmani-alo na 9.90^ nred 2. svetovno vojno pa naraslo na 10.2O0. Večinoma so bile v lasti zasebnikov (1918 85%, 1928 70%, 1938 62%), Cedile so družbe z. omejenim jamstvom in javne trgovske družbe, delni kih družb jc bilo okrojj 4% Pomembno vlogo so imele trgovine n^bavno-pro daj nib zadrug in konsumne zadruge v delavskih središčih. N:. trgovsko firmo jc leta 1918 prišlo 5,8 prodajalne, leta 1928 3,9 ir, leta 1938 simo še 3 prodajalne. Trgovina jc leta 1910 zaposlovala 13.095/1931 Da 18.468 oseb, sprva predvsem za-Hchnikcv (78%), nato so.začeli prevladovati trgovci v delovnem razmerju (1931-33%), katerih aelež seje do 1938 povečal na 50%; trgovski pomočniki in drugi zaposleni v trgovim so predstavljali okrog 8% vseh zaposlenih v Slovenji. Trgovci so imeli svoje bolniško zavarovanja (T'r govsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, holniška blagajn;- Merkur v ZagrebuV kije zavarovancem dajalo večje pravice in boljše storitve kot splešno zavarovani, delavcev; od 1932 so imeli svoj sanatorij (Slajmcrjev dom v Ljubljani) Trgovci so bili stanovsko organizirani v 28 trgovskih giemi ihj ki so sc pozneje reorganizirali in zdnižili v Zvezo trgovskih združenj poslovno pa v Zbornici za Trgovino, obrt in industrijo, P Klpirali so razvoj trgovskega šolstva in ustanovili trgovsko akademijo.21 r K rt.'.al. Obrtna ytwim-a Slnvenijc BneíH .ipcüfja Slovenije K/l 9V-Í. sir. 116-117. ' F. Kresa), Mulnanulnu irgnvina, Nutran ja trgi w¡ na, Ene iti tipe Jija Slovenije 7/t^.n, sir. 44-45, Enciklopedija SI i ven i je íiJHIf.-Sr 3-4. 40 i tanki in razprave ARHIVI XVIII 1995 STANJE INDUSTRIJE 1938 Pc stati:,;iki industrije, ki jc bila narejena leta 1938. jc bile v Sloveniji, ki jc ohscgala takrat za eno petino manjše ozcmijc od sedanjega, 577 podjetij z 856 tovarniškimi obrati Za Slovenijo jc bil značilen podjetnik, ki je vodil svoje osebno podjetje ali pa dmžhc i. omejenim lamslvom, ki jd v podjetje investirat dc 5 milijonom dir kapitala in zaposloval do 200 delavcev Tikih podjetij je bilo 70?'», 20% jc bile manjših, 10% pa večjih Delniških družb jc bilo 56 (10%) in sc imele v povprečju pc tri tovarne Komanditnt družbe so bile samo 3 in so imele 6 tovarn. Bilo jc 7 zadružnih, državnih in b.ino-vinskih in 9 občinskih podjetij. Domačih podjetij jc bilo 86% Od tujih firm so prevladovale večje iš te so imele 34% vsega kapitala; vložen jc bil v največjih industrijskih podjetjih Takratna Slove n >a jc dajala 28% vrednos-' jugoslovanske industrijske proizvodnje, čeprav je bilo van.o vloženega samo 18% kapitala; slovenska industrija jc imela 21% delovnih mest, pri tem pa samo 10% lugoslovanskcga prebivalstva Se' večji jc bil njen delež v vrednosti proizvodnje najpo membnejsih panog. Slovenija jc predstavljal? 51% vrednosti vse jugoslovanske metalurške in kovinske industrije, 37% tekstilne m usnjarske-38% papirniške, 25% kemijske in steklarske industrije, 25% lesne in proizvedla jc 21% vse električne energije v državi. Skupna vrednemt slovenske industrijske proizvodnje [je znašala 4,2 milijardi din, ka. |C predstavljalo takrat približno eno tretjino vrednosti državnega proračuna V slovenski industriji so b:i najpomembnejše panoge tekstilna, metalurška in kovinska. Po vloženem kapitalu in Številu delovnih mest jc bila na prvem mestu tekstilna industrija. Polovica tovarniških obratov jc bile na novo zgrajenih v letih po prvi svetovni vojni, največ de leta 1925. Stare obrate so povečevali in modernizirali tako, daje bila v nj ih investirana več kot polovica kapitala Vsi večji tovarniški obrati so imeli videz evropskih tovarn z lastno energetsko in prometne infrastrukturo, lndustnjski razvoj Slovenije je bil po prv svetovni vrjni mnogo hitrejši kot pred njo S temi podatki smo skušali prikazati življenjsko moč slovenskega podjetništva, k: sc jc pokazala, ko'so bili pedam pogoj; za njegov razvoj Pogoje za razvoj industrije so ustvarjali tudi podjetnik) sami. -S pomočjo državnih organov, stanovskih združenj- velcscjiria in borze so organizirali tržišče, spodbuja!- ustvarjalno podjetniško v/dusje. sode1 >vali pri ablikevarnu pravne ureditve, ki jc omogočala /a.šCito slovenskega narodnega gospodarstva, akumulacijo kapit;.ia, njegovo naeionalizacijo v začetku in možnost angažiranja tujega kapital:, ob ustanavljanju novih podjetij in razvoju starih. Podjetništvo na Slovenskem je kazale tUui potrebno razumevanje z.a urejen odnr.s med de- lom n kapitalom. Žc slovenska Narodna vlada je uvedla 8-urni delavnik v industriji, z uredbami uredila ustrezno delavsko zaščite in delavske zavarovanj ; še preden jc izšla jugosluvansktt delavska zakonodaja leta 1922. Podjetništvo jc po-lem izgrajevala avtonomen sistem podjetniških kolektivnih pogodb, v katerih so določali mezde, mezdni sistem in druge delovne pogoje Podjetniki so sodelovali pri razvoju in pospeševanju slovenskega strokovnega • šolstva, ki jc bilo uspešne, V začetku jc industrializacija potekala oh pomoči tii,ih strokovnjakov, v tr deselih leti! so :jih žc u; pesno zarmnj^van domaČi.2- • . > ' t ■ zakuuček Gospodarski odsek Narodnega sveta v Ljubljani jc bil ustanovljen 17 avgusta 1918. Ls-pešno jc vouil slovensko gospodarske politiko ob nastajanju nove države S kratkoročnim, gospodarskim ukrepi je zagotovil preskrbo prcbi valstva ob koncu vojne in posebno zaščito premoženja, pomrmbnega z vidika slovanskega narodnega gospodarstva (državni nadzor, sekvester in nacionalizaci ja tuj, ga premoženja). Dolgoročni gospodarski ukrepi so temeljili na ustvar janjn jn razvoju akumulacije kapitala in vseh drugih pogojev za razvoj i.idustriic (lokacne za nove tovarne promet; clcklnfikacija, energetska osnova, urejene tržišče in delovni trg) - Menjava denarja (4 K za l um) jc bila za slovenske varčevalca neugodna in nepravična. Jugoslovanski dinar jc v mllaciji do leta f9?4 izgubil 90% svoje prvotne vrcdnosli. Potem je bistabilen in leta 1931 prešel na zlato devizno kritje. Državni dolgov" so b*li velik;, lzhujal! jc iz predvojnih in no"'ih notrai i'li 11 zunanuh zadolžitev. Za servisiranje teh dolgov jc šla 1 desetina državnega proračuna, Odplačevanje je bilo odločeno in dolgrročno in programirane de konca «0. let, ko jc bilo dejanske tudi konec jugoslovanske države. Enotni carinska polirika!jc bila sprejeta leta 1925; na tej osnovi so sc sklepale nove mednarodne trgovinske pogodbe. V ietih 1931 do 1934 so prevladale klirinške pogodbe s Češkoslovaško, Avsirijo, Italijo in Nemčijo. Delež zunanjetrgovinske menjave z Nemčijo je dosegal 48% in sc je pred vojno še povečal; z Anglijo, Francije in drugimi državami z deviznim poslovanjem pa /manjšal. Davčni .sistem jc bil v Sloveniji du leta 1®8 še avstrijski z razmeroma visoko dohodnino, k' jc drug>d po Jugoslaviji niso pognali Zalo j ; b'la davčna obremenitev v Sloveni" večja Davčna reform« 1928 je sicer poenotila davčni sistem, a zaradi urejenega katastra in natančno dolcčemh F. Krcsal, Slo-cnsko podjetništvo v industriji. Podjetništvi na •Slovenskenv Prispevki /a novejšo zgodovino 34/1W4, str. 57. 74. arhivi xviii ¡995 '"'anki m razprave 41 donosov vseh vrst in zaradi doslednega t/lcr-jcvania davkov, so hila davčna bremen« v Sloveniji še vedno icžja; predvserr. je bil višji davek na poslovni promel m usluzbemki davek. Ciospodai.ska kriza ni enako ležko prizadela vs:h gospodarskih dejvanosti V kmetijstvu je btk kri '..'a hujša zaradi spleta več okoliščin1 konkurenca tujega žita in nekaj slabih leiin pr nas povzroči znižanje cen in manjše tržne količine istočasno; splošna brezposelnost jc ^(Tanjšala možnest dodatnega zaslužka; v izpla iln j/» zapadla večina srednjeročnih m kratko focnih Kmečkih posojil, ki so iih najel1 v letih 'nfli,eijc in v lelih gespedarske konjunkture. V mduslrijije kri/a prizadela predvsem delavstvo .radi velike hrczposclncsti in znizanja /.aslukov. Od industrije jc bila najbolj prizadeta gradbena 'i Icsnr Za rcšcvc.njc krize v kmetijstvu jc bil lita 1932 uveden moratorij na izlcrjcvanje dolgo^, nato pa 1937 delni odpis dolga in odplačevanje a 12 letnih obrokih Realno jc bilo ^dplacar'h samo nekaj obrokov Reševanje krize v kmetijstvu so izvajale državne privilegirane stanoVo PR1ZAD /. intervencijskim' cenami in 'A i z državnimi krediti. Slovensko kreditno z idružnišlvo jc med gospodarsko krizo utrpelo cliko íkodo i'fí izgubilo nekdanjo kreditno moč, ko jc PAB prevzela vse kmečke dolgove. Za feševanje' delavskega vprašanja so1 bila odprla javna dela in bcdnostni fondi za podpiranje brezposelnih delavcev. Agrarna reforma naj bi bil? dokončana po sprejetju tozadevnega zakona leta' 1931, a se je i^v'dha zavlačevala, kriteriji za razlastitev pa nmiljcvali, pod razlastitev tudi niso prišla ccr kvena vclcposcslva. Od 208 vclcposesli, ki so P^sc^ala prvotne določeni maksimum 75 ha obdelovalne zemlje, ali 200 ha gozda, jc bile '■'tanr.ko razlaščenih le 77 velcposcsli z nad 1.00C ha gozda TriČclrt leh velcposcsti so bili S-Tčivi in teh kmetje niso dobili. Dohili so le 5.050 ha obdelovalne zemlje, ki jc bila raz deljima med 22.000 kmečkih družin. Zemlje za razdelitev jc bilo premalo brczzcmljašev pa pre več in agrarna reforma ni nič spremenita pcscsl ne :trnklurc. Slovenski kmet je bil Še naprej majhen, velcpcscsl pa razmeroma velika in pretesno luja. Kljub razvoju industrije in stagnaciji kmetijstva sta bili obrt in trgovina še vedno po-mcmtit gespodarski dejavnosti. Četrtina vseh zapojlcn'h je b'la v obrli, v trgovini in gos t i nt vu pa ena petina. Po slalisliki industrije lcia 1938 jc bilo v Sloveniji 577 podjetij z 856 tovarniškimi obral Za Slovenijo ;c bil značilen podjetnik, ki jc \ jdil svoje osebne podjetje, ali pa diužbc z 'jmejenim jamstvom, ki. jc v podjcljc investiral dc 5 milijonov din osnovnega kapitala ir zaposloval dc 200 delavcev. Takih podjclij jc bilo 70%, 20% je hilo manjših, 10% pa večjih. Do mačih podjetij jc hilo 86%. Od tujih firtr» so prevladovale večje in le so unclc 34% vsega kapitala' vložen jc bil v največjih industrijskih podjetjih. Takratna Slovenija, ki jc hila za petino manjša od današnje, jc d ijala 28% vtednosli jugoslovanske induslri ske proizvodnje ZUSAMMENFASSUNG DIE WIRTSCHAFTSPOLITIK IN ÖLOWFNtEN tM ERSTEN JLGOSLAVtSCHEN STAAT Die Abhandlung b:faU' sich mit der Win.sctiaftspolitik in Slowenien im Rahmen des ersten jugoslawischer Staates (1918-l941). Sic gibt eine Übersieht über die wirts:hart-lichen Muttnahricn zum Schutz der slowenischen Volk* wiriÄhftft. die von der Wirt schafts Sektion des Nationalratcs (Narodni svet) und der späteren Nation alregierung (Narodna vladii) in Ljubljana b;i der Grilndung des nenen Staates1 ei griffen wurden. Die wichtigsten Maßnahmen waren die si aal liehe Überwachung und die National isiening von ausländischen Unternehmen sowie Wiihningsichcrung. Währungspolitik und Verschuldung. Im ZiiMimmcnhanR mit der Eniwicklung der Wirtschaftspolitik ist. auch die Entwicklung der Industrie und die Unterzeichnung. von Handels- unc Clearingabkommen dargelegt, erner die Stcucrpol'tik und die soziaie S:aiktur der Steuerzahler. Als besonderes Problem wird die Polit'k der Lösung von wirtschaftlichen und sozialen Problemen wühreiid der Wirtschaftskrise hervorgehoben, im Rahmcn; der Landwirts chaft.ipol itik aber die Losung der bäuerlichen Verschuldung und der Agi :irrcfjrm sowie die Gewerbe und Handelspolitik. Am Ende der Obersichtsda/stcllung wird über den Industriestand aufgrund von statistischeu Angaben aus dem Jahre 1938 bcrich'ct. SUMMARV ECONOMIC POLICY PN SLOVENIA l(N THE FIRST YUGOSLAVIA Economic policy in Slovenia in bctwic/i 191E '941 enabled rapid dcve1opnr.cn' of-industry.-crafts, tndc and services Slovene enterprises- achieved great development. Favourable conditions for the development of industry and other economic activities were also created by businessmen through their professional corporations und by other factors. Tney fosiercd economic policy which would enable the protection or the Slovene national economy, the accumulation of capital, its- nationalisation at thr beginning, and the possibility of foreign investment by fennding new enterprises and modernising old ones.