Izobraževanje in kadri Akademik dr. Mitja Zupančič - osemdesetletnik
25. decembra 2011 je Mitja Zupančič, eden izmed najuglednejših slovenskih gozdarskih fitocenolo-gov, praznoval 80-letnico življenja. Čeprav o njem že veliko vemo in smo pred desetletjem njegovo strokovno in raziskovalno delo predstavili tudi v Gozdarskem vestniku (letnik 59, št. 10, str. 459-461), je primerno, da se spoštovanega gozdarskega strokovnjaka spomnimo tudi ob častitljivejšem jubileju. Tudi zato, ker je naš slavljenec zadnje desetletje, kljub upokojitvi, preživel izjemno delavno in na različne načine bistveno obogatil vedenje o gozdni in grmiščni vegetaciji Slovenije. Dejaven pa ni bil samo raziskovalno, prav tako tudi kot mentor, svetovalec, ocenjevalec, poročevalec. V tej vlogi se je oglašal tudi v našem strokovnem časopisu. Še naprej ostaja mlajšim fitocenologom dragocena strokovna opora, dobrohoten svetovalec, kritičen bralec in prijazen sopotnik. Njegove strokovne in znanstvene objave, vedno tehtne, pogosto obsežne, podprte s celovitimi primerjavami, so vredne upoštevanja. Zato je primerno, da opozorimo vsaj na nekatere novosti zadnjega desetletja (skupno je svojo že tako bogato bibliografijo v tem času obogatil za več kot 60 enot). Večino jih je objavil v soavtorstvu z Vinkom Žagarjem, pri nekaterih je soavtorjev več.
Začeli bomo z objavami o ruševju - grmiščni združbi, ki nedvomno sodi h gozdnemu prostoru, ne glede na to, ali jo gozdarji obravnavamo kot gozdno površino ali kako drugače. Mitja Zupančič se temu posebnemu tipu našega rastja posveča že desetletja in v zadnjem mu je uspelo strniti svoja spoznanja. Najprej je s Tonetom Wraberjem in Vinkom Žagarjem obdelal in predstavil naše dinarsko ruševje, ki ima v Sloveniji severno mejo na Snežniku (ruševje v Trnovskem gozdu fitocenološko že pripada alpski združbi). Opisali so ga kot novo geografsko varianto Hyperica grisebachii-Pinetum mugo (Ht. 1938) T. Wraber, Zupančič & Žagar in Zupančič, T. Wraber & Žagar 2004 var. geogr. Rhododendron hirsutum Zupančič, T. Wraber & Žagar 2004. Še zahtevnejša je bila obdelava alpskega ruševja. Obsežno popisno gradivo, 113 fitocenoloških popisov, je leta 2006 s soavtorjema Vinkom Žagarjem in Metko Culiberg strnil v monografiji Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji. Po tehtni primerjavi so ruševje v naših Alpah opisali kot sintakson Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti (Aichinger 1933) Br.-Bl. & Sissingh in Br.-Bl. & al. 1939 var. geogr. Paederota lutea Zupančič & Žagar in Zupančič, T. Wraber & Žagar 2004 in pri poimenovanju ohranili
Akademik Mitja Zupančič na terenu pod Šmarno goro, 19. 6. 2008 (foto Branko Vreš)
Braun-Blanquetovo ime. To ime sicer nekoliko zavaja, saj v njem ni vsebovane dominantne vrste najvišje sestojne plasti, torej rušja (Pinus mugo), zato nekateri avtorji za to združbo uporabljamo tudi drugo ime, Rhododendro hirsuti-Pinetumprostratae Zöttl 1951. V monografiji so opisali tri nove subasociacije, med njimi tudi obliko z macesnom (-laricetosum). Za slednjo sta z Vinkom Žagarjem naslednje leto (2007) naredila primerjavo z vzhodnoalpskim macesnovjem (Rhodothamno-Laricetum) in potrdila, da gre za dve različni združbi. Zanimiv in poučen je tudi prikaz sukcesijskega razvoja vegetacije v alpskih dolinah, kjer se na inicialnih tleh prek združb z dlakavim slečem in rušjem ponovno razvije alpski bukov gozd (z Vinkom Žagarjem sta ga objavila leta 2009). Skupaj s sodelavci je leta 2007 obsežno razpravo posvetil tudi barjanskemu ruševju (Sphagno-Pinetum mugo).
Podobno kot ruševja so ga zaposlovali drugi borovi gozdovi. Leta 2008 sta z Vinkom Žagarjem fitocenološko proučila nenavadno združbo črnega bora, Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič
& Žagar 2008, in jo uvrstila v red gozdov puhastega hrasta Quercetaliapubescentis. Z latinskim imenom po jesenski vilovini (Sesleria autumnalis) sta imenovala nasade in subspontane sestoje črnega bora v submedit-eranskem delu Slovenije, predvsem na Krasu, gozdove torej, kjer ta drevesna vrsta ni naravna in jo postopno izpodriva avtohtono rastje. Ob tem naj opozorimo na nestrinjanje in upoštevanja vredno mnenje nestorja slovenskih fitocenologov, dr. Živka Koširja, ki zavrača poimenovanje stadijev in drugotnih fitocenoz kot asociacije. Mitja Zupančič se je na tako mnenje kritično odzval v naši strokovni reviji leta 2002. Ob spoštovanju mnenj obeh uglednih fitocenologov je pri njunem razhajanju treba poudariti, da je opisovanje sukcesijskih stadijev, drugotnih združb na rangu asociacije splošna praksa v srednjeevropskem prostoru (kot asociacija so opisani tudi drugotni sestoji tujerodne robinije ipd.) in da ima tudi precej praktičnih koristi, predvsem v vedno bolj upoštevani habitatni tipologiji. To, kar je bistveno in kar akademik Zupančič nikoli ne pozabi ali spregleda, je opozorilo na izvorno združbo - skratka, v njegovih opisih sta vedno upoštevana sindinamika in razvoj drugotnih fitocenoz.
Povsem drugačno od antropogenega črnega borovja je naravno rdeče borovje v alpskem svetu. Popise iz Savinjskih in deloma Julijskih Alp sta z Vinkom Žagarjem leta 2010 uvrstila v dve subasociaciji asociacije Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967: -laricetosum Zupančič & Žagar 2010 in -carice-tosum humilis Martin-Bosse 1967. V italijanski reviji Fitosociologia je Mitja Zupančič leta 2007 objavil svoj pogled na razmejitev med vegetacijskima razredoma smrekovih in bazofilnih borovih gozdov (Vaccinio-Piceetea, Erico-Pinetea), torej na področje, kjer je med fitocenologi precej razhajanj. V njem je predstavil pregled sintaksonov, katerih sestoje poznamo v Sloveniji in ki pripadajo tema dvema razredoma. Alpsko ruševje in macesnovje je uvrstil v zvezo Pinion mugo Laibundgut 1948 in v razred Vaccinio-Piceetea. Bazofilne borove združbe, ki jih poznamo v Sloveniji, po njegovem mnenju sodijo v novo zvezo Fraxino orni-Pinion nigrae-sylvestris (Ht. 1958) Zupančič 2007, naši celinski gozdovi črnega gabra in puhastega hrasta pa v zvezo Fraxino orni-Ostryion, Tomažič 1940, in v razred hrastovo-bukovih gozdov (Querco-Fagetea).
V	preteklosti je Mitja Zupančič toploljubne hrastove gozdove proučeval predvsem v Istri in na Krasu.
V	zadnjem obdobju (2006) je pri Štanjelu na zelo majhni površini skupaj z Vinkom Žagarjem našel še eno puhavčevo združbo, Potentillo albae-Quercetum pubescentis A. O. Horvat 1973. Z obširnim člankom pa je leta 2009 v soavtorstvu z Vinkom Žagarjem in Brankom Vrešem fitocenološko obdelal tudi gozdove
puhastega hrasta, gradna in črnega gabra v osrednji, vzhodni in južni Sloveniji. S tridesetimi popisi so dokumentirali Horvatovo asociacijo Querco-Ostrye-tum in predlagali tudi novo ime za asociacijo Lathyro nigri-Quercetumpetraeae, Horvat (1938) 1958 nom. inval., in sicer Serratulo tinctoriae-Quercetumpetraeae Ht. ex Zupančič & Žagar in Zupančič, Žagar et Vreš 2009. V letu svojega življenskega jubileja (2011) je z Vinkom Žagarjem izdelal obsežno analitsko tabelo zmerno kisloljubnih submontanskih bukovih gozdov asociacije Castaneo-Fagetum sylvaticae, in na podlagi primerjav in analiz utemeljil njihovo uvrstitev v zvezo in red kisloljubnih dobovih gozdov (Quercion roboris, Quercetalia roboris), kamor smo doslej uvrščali le dve bukovi asociaciji, Blechno-Fagetum in Hieracio rotundati-Fagetum. Mitja Zupančič s soavtorjem ugotavlja, da so floristične razlike med sestoji asociacije Castaneo-Fagetum sylvaticae in Blechno-Fagetum kljub pripadnosti isti zvezi dovolj velike, da je po njuni sodbi utemljeno razlikovanje na rangu asociacije.
Ob naštetih tehtnih znanstvenih prispevkih naj dodamo še opis nove subasociacije Aposerido-Picee-tumgalietosum rotundifolii v prigorju Savinjskih Alp (2010). V zadnjem desetletju je akademik Zupančič napisal tudi pregled vegetacijskega raziskovanja in kartiranja v Sloveniji, kritičen pregled fitocenoloških in fitogeografskih raziskav v Sloveniji, sam ali skupaj s sodelavci je napisal precej strokovnih člankov in poročil, sodeloval v radijskih oddajah ipd.
Ob tem ne smemo prezreti njegovega uredniškega dela, še posebno vloge glavnega in odgovornega urednika znanstvene revije Razprave 4. razreda SAZU, ki je ob petdesetem letniku leta 2009 dobila novo ime (Folia biologica et geologica), precej privlačnejšo zunanjo podobo in postala dostopna tudi na spletu.
Slovenski gozdarji akademiku dr. Mitji Zupančiču ob njegovem častitljivem jubileju prisrčno čestitamo in mu iskreno želimo, da bi mu zdravje tudi v devetem desetletju še omogočalo raziskovanje in pisanje. Želimo mu veliko dobrega počutja in čim več doživetih trenutkov v gozdovih, ki jim je raziskovalno tako zvesto zapisan že vse od mladih let.
Literatura
Zupančič, M., 2002. Sintaksonomsko vprašanje sekundarnih gozdnih združb. Gozdarski vestnik (Ljubljana), 60, 1: 34-36. Zupančič, M., 2003. Kritičen pregled fitocenoloških in fitogeografskih raziskav v Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 44-2: 103-149. Zupančič, M., 2003. Vegetacijska raziskovanja in kartiranje v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana), 72: 5-18.
Zupančič, M., 2007. Syntaxonomic problems of the classes Vaccinio-Piceetea and Erico-Pinetea in Slovenia. Fitosociologia, 44, 2: 3-13.
Zupančič, M., Wraber, T., Žagar, V., 2004. Dinarska združba ruševja Hyperico grisebachii-Pinetum mugo na Snežniku. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 45-2: 185-261.
Zupančič, M., Žagar, V., 2006. Association Potentillo albae-Quercetum pubescentis in Slovenia. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 47-1: 247-261.
Zupančič, M., Žagar, V, Culiberg, M., 2006. Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. ge-ogr. Paederota lutea) = Slovene Pinus mugo scrub in comparison with European Pinus mugo scrub (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za naravoslovne vede, Dela 40. Ljubljana. 112 str. + dve fitocenološki tabeli.
Zupančič, M., Žagar, V., 2007. Comparative analysis of phytocoenoses with larch (Rhodothamno-Rhodo-dendretum var. geogr. Paederota lutea laricetosum, Rhodothamno-Laricetum). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 48, 2: 307-335.
Zupančič, M., Žagar, V., Culiberg, M., Šercelj, A., 2007. Syntaxonomic problems of Pinus mugo scrub on peat
bog. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 48, 2: 269-306 + fitocenološka tabela.
Zupančič, M., Žagar, V, 2008. Secondary Austrian pine forest on the Slovene Karst. Sekundarni gozd črnega bora na slovenskem Krasu. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 49, 1: 207-240.
Zupančič, M., Žagar, V, 2009. The development of forest vegetation in Alpine valleys in Slovenia = Razvoj gozdne vegetacije v alpskih dolinah Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana), 50, 1: 189-211.
Zupančič, M., Žagar, V., Vreš, B., 2009. The association Querco-Ostryetum Ht. 1938 in Slovenia. Folia biologica et geologica (Ljubljana), 50, 1: 127-188.
Zupančič, M., Žagar, V., 2010. An overlooked sub-association in secondary spruce association. Prezrta subasociacija v sekundarni smrekovi združbi. Folia biologica et geologica (Ljubljana), 51, 2: 109-130.
Zupančič, M., Žagar, V., 2010. Association Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967 in the southeastern Alpine Region. Folia biologica et geologica (Ljubljana), 51, 4: 177-225.
Zupančič, M., Žagar, V., 2011. Problems of the association Castaneo-Fagetum sylvaticae Marinček & Zupančič (1979) 1995. Folia biologica et geologica (Ljubljana), 52, 1-2: 141-172 + fitocenološka tabela.
Igor DAKSKOBLER
Gozdarski vestnik, LETNIK 70^LETO 2012^ŠTEVILKA 1 Gozdarski vestnik, VOLUME 70^YEAR 2012^NUMBER 1 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v Razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/£d/fof in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editorial board Jure Beguš, prof. dr. Andrej Bončina, doc. dr. Robert brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, dr. Klemen Jerina, doc. dr. Aleš Kadunc, doc. dr. Darij Krajčič,
dr. Mirko Medved, prof. dr. Ladislav Paule, mag. Mitja Piškur, prof. dr. Stanislav Sever, dr. Primož Simončič, prof. dr. Heinrich Spiecker, Rafael Vončina, baldomir Svetličič, mag. Živan Veselič Dokumentacijska obdelava/lndexing and classification mag. Maja božič Uredništvo in uprava/Editors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA
Tel.: +386 01 2007866 E-mail: franc.v.perko@siol.net, zveza.gozd@gmail.com Domača stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year
Posamezna številka 7,70 EUR. Letna naročnina: fizične osebe 33,38 EUR, za dijake in študente 20,86 EUR, pravne osebe 91,80 EUR. Izdajo številke podprlo/Supported by Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA.
Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board
Foto: F. Perko