ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Izhaja vsakega 5. in 20. v mesecu.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.   Rokopisi se ne vračajo. ==
Uredništvo
in
Upravniitvo
se nahaja v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg St. 10.
Narofnlna:
za celo leto	.	.	K	7*20
za pol leta	.	.	„	3-60
za četrt leta	.	.	„	1'80
Posatneznn številka 30 v.
Štev. 5.
V Ljubljani, 5. marca 1919.
Leto XIL
Vsem skupinam Splošna ieL organizacije ta JuRoslaviJo so naznani, da se Je konierenca, ki je Irila sklicana dno 2. in 3. sušca t. L, morala radi ■astalib zaprek preložiti na 23. in 24. marca t L
Naše ujedinjenje.
Ko sc je razsula moč centralnih držav, Je tudi »a nas nastalo vprašanje, kai seda)? Vsa näsä gospodarska moč je slonela na trdni centralni strokovni organizaciji, katere vodstvo Je bilo do tedaj na Dunaju. Splošno strokovno in pravovarstveno društvo za Avstrijo je imelo v naših pokrajinah ne-frroj krajevnih skupin, katere so bile le v pogledu agitacije in lokalnega posredovanja navezane na deželno tajništvo; vse druge posle je vodilo centralno vodstvo na Dunaju. Cehi so bili v tem pogledu na boljšem, da sl so bili tudi v vseh vprašanjih podrejeni centrali na Dunaju, vendar so trpeli že mnogo let lastno upravo. Le Poljaki in ^{ovenci, ki so imeli le malo število članov in še ti niso bili stalni in le radi velike fluktuacije članov se ni dalo doseči za naše okraje tisto samoupravo, katero so že imeli Cehi. Obračunavalo se je direktno na centralo, tako, da tajništvo ni niti vedelo kdo je društveni član. To razmerje je bilo nevz-držljivo, zato so stavili naši deletrati na delettacij-skem zborovanju na Dunaju leta 1918. predlog za »reosnovo društva na podlagi samouprave in naj bi le bojevna sredstva bila centralizirana, ostale posle vodi in upravlja vsaka narodnost zasebe. Ta predlog bi dobil večino, če ne bi centralno vodstvo podalo izjavo, da se bode za vse strokovne organizacije izdelal nov organizacijski statut, katerega pripravlja strokovna komisija. Vsled tega so naši delegati odstopili predlog komisiji.
Ali preden je ta komisija zaključila pripravljalno delo, se je stara Avstrija zrušila in njeni narodi so se osamosvojili.
Naši zaupniki so se takoj lotili dela in si vstva-rili samostalno žel. organizacijo. 2e 15. in 16. decembra 1918. se Je vršilo v Ljubljani delegacijsko zborovanje, nakar je sledil ustanovni občni zbor. Splošne železničarsko organizacije za Jugoslavijo. Konferenca je soglasno pritrdila predloga, da velja ta organizacija za vse pokrajine države SHS, da se naj z ozirom na agitačne razmere pred vsem utrdi organizacijo po raznih deželah in šele tedaj, ko se je to na Hrvaškem, Bosni, Srbiji in Sloveniji izvršilo, združi vse goriomenjene deželne organizacije v Splošno žel. org. za Jugoslavijo.
Hrvatje so že mnogo prej ustanovili svoj Zavez in združili v to organizacijo nad 8000 članov. V Bosni je več železničarskih organizacij, ki stoje vse na razrednem stališču, priklopitev menda ne bode delala nobenih ovir. V Srbiji so na žal vse železnice razdejane in bode tam potreba premagati še mnogo težkoč, dokler se bode popravila vojna škoda, katero so povzročile umikajoče sovražne čete. Ali Srbi so navdušeni za priklopitev. Upamo, da bode izvršena priklopitev vseh teh deželnih organizacij v najkrajšem času. Konferenca delegatov vseh deželnih organizacij, ki se bode vršila 23. in 34. t. m. bode bržkone izvršila to prepotrebno delo, v prid vseni železničarjem države SHS.
Ali za nas Slovence nastajajo nove naloge, katere bo treba izvršiti, da bodemo kos delu, ki se ga od nas pričakuje. Predvsem bo treba izgraditi našo organizacijo do popolnosti. Zaupniški sistem mora biti v najkrajšem času izvršen na vseh postajah in delavnicah, le če bode organizacija slonela na tej trdni podlagi, bode organizacija mati vseh železničarjev. Naši zaupniki pa morajo biti značajni možje in nekoliko več podkovani v socializmu. Le razredno zavedni, značajni sodrugi, ki uživajo pri svojih tovariših potrebno spoštovanje in zaupanje, lahko vršijo ta težaven posel.
Ustanoviti bode treba deželna tajništva v Mariboru, v Zagrebu, v Sarajevem in tudi v Beogradu. V svrho enotnega nastopa bo potreba izvež-bati zadostno število sodrugov za strokovne tajnike, da bodejo tudi sposobni voditi dogovorno s centralnim tajništvom njim dodeljena okrožja. Na
ta način strnena organizacija bode v kratkem času štela 25.000 članov. Tudi po krajevnih skupi-uaii bo treba nekoliko več smotrenega dela. Odbori morajo tudi skrbeti za izobrazbo članov, ako hočejo dobiti naraščaj, ki bo sposoben nadomestiti sedaj delavne člane. Le na ta način bo mogoče si ustvariti organizacijo, ki bo ne le po številu članov, ampak tudi po izobrazbi in razredni zavesti predstaviteljica železničarskega osobja.
Sodrugi na delo, naj veliki trenotek ne najde malih ljudi.
Železničarski protestni shod.
V soboto, dne 22. t. m., ob pol 6. uri zvečer je sklicala v »Mestni dom« v Ljubljani Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo Javen shod. Udeležba Jo bila prav dobra. Otvoril Je shod sodrug Žorga in mu predsedoval. V nagovoru je pozdravil poleg navzočih zborovalcev tudi poverjenika za promet ter zastopnika južne železnice. — Sodrug Kopač je v Jedrnatem govoru omenjal boje tržaških železničarjev, katerim italijanska vlada ni hotela dovoliti 50 odstotkov zvišanja doklad. Vsled tega je prišlo od 1. na
2.	februarja do splošne železničarske stavke v Trstu. italijanska vlada je hotela to gibanje zadušiti s silo in je več štrajkujočih zaprla ter postavila pred vojno sodišče. Obsodba teh sodrugov- Je bila strašna, 59 železničarjem so prisodili 121 let zapora ter več tisoč lir globe. Liberalna in svobodomiselna Italija je v tem procesu jasno pokazala, kako si umišlja svobodo. Tržaško delavstvo je v znak solidarnosti z železničarji priredilo 24-urno stavko. Sodrugi iz Italije so poslali v Trst zastopstvo in obljubili gmotno in moralno pomoč. Stavka še vedno traja. Omenja; da se širijo vesti, da namerava južna železnica poleg strojev in voz posoditi tržaški železniški upravi tudi osobje. Odločno svari pred tem korakom, zakaj naši sodrugi so solidarni s tržaškimi in ne bodo hoteli iti v Trst delat štafažo italijanskim imperialistom in nasilnikom. Predlaga resolucijo, ki jo prečita. -— Poverjenik dr. P e s t o t n i k poda informacije glede posojanja strojev. To uslugo se ni naredilo Italiji, temveč antanti za prevoz živil v Prago in na Dunaj, kjer preti nevarnost gladu in nemirov. Soglaša s Kopačem in prosi, naj se v resoluciji popravi stavek glede posojanja lokomotiv. — Sodrug dr. Korun pozdravi zborovalce v imenu socialno demokratične stranke. — Sodrug P e t e j a n govori v imenu strokovne komisije. Poživlja železničarje, naj se trdno oklenejo organizacije ter pozdravlja solidarnost tržaškega in italijanskega proletariata. Opozarja na internacionalo proletariata, ki jo čakajo velike naloge, ko bo treba korigirati zmote pariške kapitalistične mirovne konference. — Sodrug Kopač še enkrat priporoča, da se resolucija soglasno sprejme in se strinja s tem, da se popravi zmisel glede posojanja lokomotiv. — Sodrug 2 o r g a dd resolucijo na glaso-vanie, ki je bila soglasno sprejeta. Nato zaključi shod z vzklikom: »Živela internacionala!«
Resolucija.
Na javnem železničarskem shodu dne 22. t. m. v »Mestnem domu« v Ljubljani zbrani železničarji najodločnejše protestirajo proti nezaslišanemu nasilju, ki ga uporablja italijanska guverna-tivna oblast v Trstu proti tržaškim železničarjem državne in Južne železnice.
Shod konštatira, da tržaškim železničarjem ni preostajalo drugo sredstvo, kakor edino to, da zapuste delo v trenutku, ko ni uprava železni« v okupiranem ozemlju izvršila dane obljube, da bo izplačala osobju iste dohodke, katerih je bilo deležno pod prejšnjo upravo. In ker sta državna in južna železniška uprava ostalemu osobju že Izplačali 50 odstotni povišek draginjskih doklad, mora logično tudi uprava italijanskih železnic izvesti ta povišek za prevzeto osobje.
Shod protestira najodločnejše, da je italijan-ska vlada polovila v stavko stopivše železničarje in jih obsodila na tako drakonične kazni. Priso-
dilo se je 59 uslužbencem 121 let zapora in poleg tega še visoke denarne globe. Shod protestira tudi proti temu, da bi se izposojevalo stroje naše države za italijanske interese, vsled katerih Je trpelo narodno imetje. Ker sc baje namerava italijanski oblasti posoditi tudi naše domače osobje, izreka shod svojo neupogljivo voljo, da osobje ne vozi toliko časa po od Italije okupiranem ozemlju, dokler ne poneha stavka in se no dvigne te škandalozno obsodbe.
Shod izjavlja popolno solidarnost s tržaškimi železničarji in pozdravlja stanovsko zavest italijanskih železničarjev v kraljestvu, ki so priskočili v boju stoječim tovarišem na pomoč. Ista zahvala naj velja tudi ostalemu tržaškemu delavstvu, katero Je v znamenje protesta proklainiralo 24 umu splošno stavko v Trstu. Shod poživlja deželno vlado, da zastavi vso svojo avtoriteto, da o tem dogodku izve mirovna konferenca v Parizu in s tem vnovič dokaže nelojalnost italijanskih oblasti napratn slovenskemu življu v Trstu.
Predsedstvu shoda se nalaga, da odda to resolucijo na kompetentno mesto.
Proletarijatu vseh dežela.
Kongres delavskih, vojaških in kmečkih svetov na Bavarskem je poslal proletarijatu vseh dežela razglas, ki veli: Hudobno umorstvo so izvedli predstvitelji fevdalnega nemškega militarizma na vodji bavarske revolucije, Kurtu Eisncrju. Bavarski proletarijat so je enodušno združil v obrambo revolucije. Socialistična, edinstvena fronta Je postala živa resnica. Proglasili smo diktaturo proletarijata in revolucijo, da poinoremo udej-stviti največje cilje človečanstva. Bavarski proletarijat vam nudi svojo bratsko roko, poživlja vas v imenu socializma, da mu pomorete v njegovi težki borbi in delate na to, da zasiguramo nemškemu proletarijatu človeka vredno življenje. Bavarski proletarijat bo pokazal svetu, da veruje v vaše zaupanje in iztrebil bo s koreninami vred militarizem na Bavarskem. Mrtev je Kurt Eisner, ali čvrsteje nego kdaj prej diše njegov duh v bavarskem proletarijatu.
Zveza narodov.
O zvezi narodov nammeščanski listi vedno vedo povedati toliko lepih stvari ein toliko lepih nad, da se človeku kar sline cede po blagodejni zvezi narodov. In res ni dvoma, če bi se osnovala vzeza narodov, ki bi slonela na pravičnih temeljih, na enakopravnosti in medsebojnem varstvu malih narodov. Kakor pa jasno pokazuje pariška konferenca, so se tam zbrali pravi imperialisti, ki odločajo popolnoma po svojih načelih, po pravcatih metodah vseh prejšnjih mirovnih konferenc.
Recimo pa, da zmagajo takozvana Wilsonova načela in načelo o zvezi narodov, moramo vendar imeti pred očmi Wilsona kot reprezentanta amerikanskega kapitala, in okolo njega same diplomate imperialističnih držav. Ce to premotri-mo, nam bo jasno, da iz te moke ne more biti dobrega kruha. Na mirovni konferenci gospodje utegnejo napraviti lepe načrte, lepe paragrafe, ki bodo govorili o svobodi in enakopravnosti, ali taki paragrafi so lo pesek v oči. Zvezo narodov in svobodo narodov hočejo veliko kapitalistične države edino zaraditega, da njih gospodarska politika ne bo imela ovir, torej zase hočejo svobodo, ki jo bodo imeli morda, morda pravimo, tudi mali narodi. Svoboda in zveza narodov, kakršna bo, bo malim narodom v škodo, ker jih ne bo čuvala pred ekspropriacijo (izkoriščanjem) po tujem kapitalu. Imperialisti hočejo svobodo, da bodo mogli nalagati po raznih deželah in krajih svoje kapitale in izkoriščati svet do kosti. Mali narodi bodo v tem gospodarskem boju poginjali; to je povsem naravna posledica tez, ki jih zagovarjajo na pariški konferenci kapitalisti in tudi naši meščani, k! so kratkovidni kakor so bili vedno.
Ne zaupamo, in nihče se nam ne čudi. Mirovna konferenca jo tajna, spletkarska, zato ni pričakovati od nje pravičnega miru. Bolj kakor kdaj, smo prepričani, da bo inir le ledaj pravičen, zveza narodov in svoboda prava le tedaj, če se pro-letarijat vsega sveta ujedini in diktira mirovne pogojo. Proletarijat danes nima besede na mirovni konferenci, in če je nima sedaj, bo njegova naloga, da jo dobi pozneje, in sicer o pravem času.
Zveza delavskih društev na Slovenskem ozemlju
sklicuje za nedeljo, dne 16. in ponedeljek, dne 17. marca 1919. v Ljubljano Kongres strokovnih organizacij na slovenskem ozemlju.
Dnevni red:
1. Konstituiranje zbora; a) Volitev predsedstva; b) komisije za verifikacijo mandatov; c) komisijo za pregledanje pregledov; d) komisije za predlaganje zvezinega načelstva in nadzorstva.
2. Poročilo tajništva.
3. Organizacija in taktika, poročevalec sodr. Petejan.
4. Tarifna politika strokovne organizacije, poročevalec sodr. Cobal.
9. Strokovni tisk, poročevalec sodr. Tokan.
6. Socialno zavarovanje v Jugoslaviji, poročevalec sodr. Kocmur.
7. Delavsko pravo v Jugoslaviji, poročevalec sodr. dr. Korun.
8. Volitev zveznega načelstva in nadzorstva.
9. Raznoterosti.
V zmislu zvezinih pravil ima pravico poslati vsaka k zvezi pripadajoča strokovna organizacija do 100 društvenikov po enega in za vsakih nadalj-nih 100 še po enega delegata. Sicer pa se posameznim centralnim organizacijam prepušča določitev števila delegatov, ki naj Jih razdele po krajih kakor so jim zdi to potrebno.
Imena delegatov kakor tudi vse predloge za kongres je poslati na strokovno tajništvo v Ljub-Ijani, Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. najkasneje do 10. marca t. 1.
Za zvezo delavskih društev:
X Petejan, tajnik.	J.	Mlinar,	načelnik.
Dopisi.
üfija. Tudi v aprovizaciji na tem kolodvoru imajo besedo samo uradniki. V soboto, dne 15. t. m. smo imeli razdelitev moke in se je pri tej razdelitvi tako enostransko postopalo, da morämo to javnosti povedati. Dobili so uradniki in podurad-niki veliko več moke kakor bi je sicer morali dobiti. Na vprašanje, stavljeno gospodu načelniku, zakaj taka neenakost, je odgovoril, da so nekatere stranke odšle in to se sedaj porazdeli med gospode. Ako bi med vse delili, ni vredno, ker pride komaj nekaj dkg na osebo. Mi pa mislimo, da bi prišlo več, kajti nekateri gospodje so jo dobili po sedem kilogramov na osebo več kakor mi delavci. Ravno tako je bilo s sladkorjem. Ako kdo kaj ugovarja tem gospodom, ga nahrulijo z boljše viki in nemčurji. Saj mi nismo bili krivi ako smo nemčurili, bilo nam je strogo ukazano od gospodov. Sploh pa, kakor se vidi, je aprovizacija vsa na gnil.h tleh in ves sistem je še avstrijski. Preoblekli so gosp. plašč in sedaj nadaljujejo svoje avstrijsko delo pod novim plaščem.
Sodrugi iz Poljčan pozor! Zloglasni prožni mojster Rottman, ki se je prelevil iz internacijonalca v pristnega nacionalca zbira vrstavlnio delavstvo v Zvezo, da bi stem vnovič dokazal, kako sposoben agitator je. V nedeljo 9. t. m. sklicuje v Polčanah ustanovni zbor kr. skupine. Vsi oni delavci, katere je svoječasno pretepaval in metal pod škarpo, naj sedaj iz same hvaležnosti radi že pre-stalih brutalnosti pristopijo Zvezi. Kakega druzega backa ne bodejo vjeli.
Vrhstavbni delavec.
Skupma Spodnja Šiška. Sodruga Dolžnik in Olinig se poslavljata. Ker ni bilo mogoče posamezno vsakemu članu podati roko, vas pozdravljava tem potom in vam želiva v organizatorič-nem delu mnogo vspeha.
Cenjena sodruga naj bodeta uverjena,' da nam ostaneta vedno v spominu, ker ž njima je krajna skupina Spodnja Šiška izgubila ne le zvesta člana, temveč tudi v odboru dobra delavca.
Naj prejmeta tom potom na sestanku dne 26. februarja 1919 od vseh navzočih članov strankarski pozdrav.
Krajevna skupina splošne železničarske organizacije za progo Zidan most je sklenila pri odbo-rovi seji nabirati zneske za družine štrajkujočih železničarjev v Trstu. Apeliramo na vse solidarne železničarje, da vsak po svoji zmožnosti prispeva za to uboge družine, ki se nahajajo v veliki bedi in revščini pod italijanskim imperializmom. Izživljamo vse naše zaupnike, da nabrane zneske s pobiralnimi polami oddajo podružnicam, katere oddajo zneske potom ljubljanske centrale na kompetentno mesto.
Celje. Na celjsko postajo južno železnice je prišel neki Jokl za postajenačelnika, ki se že prve dni tako ostudno obnaša napram uslužbencem in strankam, da mora biti vsakogar sram. Tukaj za danes samo dva slučaja. Ko je danes teden zjutraj prišel skladiščni delavec N. pol ure prepozno, da sc opraviči, je postajenačelnik tako nad njim razsajal ter s pestjo po mizi tolkel, da je občinstvo, ki je čakalo na vlak, kar k vratom vrelo gledat, kaj sc je zgodilo. Nazadnje ga je še za dve kroni kaznoval. Zadnjo sredo je na peronu vpričo občinstva upil nad dveina delavcema, da so ljudje mislili, da nori. Vprašali bi gospoda načelnika, kje se je učil olike? Kar se tiče lepih priimkov napram uslužbencem, o tem molčimo, ker smo mnenja, da Vas to mogoče malo poboljša. Dobro bi tudi bilo, če bi gospod postajenačelnik pogledal službeni red, točko 6.1 Zakaj ne daste osemurnega delavnika premikačem, ogibnim čuvajem in lampi-stom, ki ga že drugo kategorije imajo. Radi bi tudi vedeli, zakaj nima gospod postajcnačenik nobene dekle, da morajo skladiščni delavci po pol dneva gospej »milostljivi« drva sekati in premog in vodo nositi, ena delavka pa zjutraj umivati In pometati? Kaj poreče k temu južna železnica? Kaj pravi k temu tudi gospod Vuga, s katerim bomo še pozneje obračunih, zakaj tudi gospod načelnik ne podpira mlade države? Vemo, gospod Vuga in Jošt, da vama nikakor ne gre v glavo, da so celjski železničarji vsi od kraja rdeči. Zolta zveza pa nas nič ne briga in je tudi ne poznamo. Sodrugom svetujemo, če bo g. Jošt koga k svoji »Zvezi« vabil med službo, da mu poveste, da k takim trinogom mi ne spadamo!
Domače vesti.
Nestrpnost »Zvezarjev«. Vsak železničar dobro ve, kol.ko prestanejo zaradi stanovanjske bede železničarji, ki prihajajo iz okupacijskega ozemlja v Slovenijo. Naravno bi bilo, da bi vsak socialno in pravično čuteč človek, pomagal tem beguncem, če že drugače ne, bi iim vsaj privoščil prijazno besedo. No, člani »Zaveze« so drugačnega mnenja. Tako se je zgodilo, da sta naletela dva begunca železničarja, družinska očeta, ’v Celju na »Zavezarja«, ki ju je skrajno sirovo odpravil. Do-tična železničarja nista mogla po trudapolnem iskanju dobiti stanovanja v Celju, pač pa se jima je posrečilo dobiti stanovanje v Laškem trgu. Ko sta to javila celjskemu postajenačelniku, ju je ta osorno nagnal, da si hočeta s tem skrajševati čas službe in dal jima je zelo primeren svet, naj si najameta sobo v kakem celjskem hotelu! Mislimo, da k takim nasvetom ni treba komentarja.
Prožni mojstri pa so tako prepotentni in tako brezobzirni, da njihovega početja res ne bomo več dolgo časa mirno gledali. Kdor ni član »Zaveze«, temu se ne godi dobro pod službenim vodstvom teh gospodov. Naše pristaše mečejo na cesto za najbolj malenkostne prestopke, čeprav opravljajo že leta in leta železniško službo. To mešanje službe in politike se mora nehati, v službi morajo utihniti vsi strankarski interesi. Izven službe pa lahko delajo »Zavezarji« cirkuško reklamo za svojo organizacijo, njhče jim tega ne brani.
Odgovor denuacijantu. Sprevodnik državne Železnice I. Hribar je bil toliko predrzen, da je denunciral nas tri podpisane kot Nemčurje. Ne bomo se na dolgo in široko prerekali s Hribarjem, le z nekaterimi dejstvi iz komaj pretekle dobe hočemo osvetliti pridnost in iskrenost Hribarjevega narodnostnega čustvovanja. Predvsem ugotavljamo, da je bil Hribar med onimi srečnimi, ki jih je svojčas Wieser protežiral. Med nemškimi na-cionalci, ki so bili odklikovani po Wieserjevf milosti, je bil tudi Hribar. Ker se je tako hrabro boril za postulate nemških nacionalcev, je dobil prstan in škatljo za cigarete. In v Gorici je stopal »narodnjak« Hribar ponosno po kolodvoru in na prsih se mu je blestel znak nemško-nacional-nega društva. Dalje bi radi vedeli, če se spominja Hribar še svojega drugega protektorja nem-
škega generala, ki ga ie priporočil Wieserju in zahteval, da mora biti zavirač Hribar takoj definitivno nastavljen, ker je bil tri leta generalov sluga? In kako je opravljal Hribar službo? Takrat, ko so injeli drugi želozničarjj dela čez glavo, je imel Hribar dopust zaradi »bolezni«. Bolezen ie bila pa take vrste, da ga ni ovirala na pohodih p« Dolenjskem, kjer je kupoval vino. Končno povem« Hribarju še to, da smo mi trije '»denuncijanti« pristnega slovenskega pokolenja. Mi »nemškutarji«, kakor nas nazivlje Hribar, nismo nikdar iskali VVieserjeve protekcije, ker nas bi bilo v dno duše sram, da bi zaradi materijelnih koristi prodajah svoje narodno prepričanje, kakor je to storil on.
Sprevodniki Cerič. Babnik, Petrič.
Zaupniški odbor delavcev v Ljubljani na južnem kolodvoru jo sledeči: Fran Jernejčič, predsednik; Šalamun Anton, podpredsednik; Pola* Fran, Strašek Alojzij, Božič Alojzij, Romik Jakob, odborniki.
Socialni demokrati v ljubljanskem občinskem svetu, V to^ek, dne 4. marca se je vršila seja mestnega sveta, katere so so udeležili razen st>-druga Mlinarja prvič tudi novi socialno demokratični občinski svetniki, in sicer sodrugi inž. Štebt, Kocmur, Kovač, Mihevc in Tokan. V posamezne odseke so bili izmed naših sodrugov izvoljeni: V magistratih gremij sodrug Kocmur, personalno-pravni odsek sodrug Mihevc, finančni odsek sodr. Kocmur, stavbni odsek sodrug inž. Štebi, šolski odsek sodrug Kovač, ubožni odsek sodrug Mihevc, olepševalni odsek sodrug Tokan, upravni odbor mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne sodrug inž. Štebi, upravni odbor mestnih voženj sodrug Kovač, ravnateljstvo mestno klavnice sodrug Mihevc, direktorij mestnega užitninskega zakupa sodrug Tokan, direktorij mestne zastav-jalnice sodrug Kovač, upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda sodrug Mlinar, disciplinarno komisijo sodrug inž. Štebi, permanentni odsek za mestno aprovizacijo sodrugi Mihevc, Kocmur, Tokan, končno v upravni odbor mestne hranilnice sodrug Kocmur. Prvotno sta bila predlagana v občinski svet tudi sodruga Kopač in Petejan, a sta odstopila, ker sta člana državnega vječa, in sta bila mesto njiju predlagana sodruga Mihevc in Tokan.
Utrinki.
Agitacija Zvezarjev. Zveza je poslala na vse postaje pristopne izjave, da naj jih uradi razdele med uslužbence in da naj pristopijo Zvezi. Ali kakor je videti iz tega ne bo nič. In kako tudi? Sa| vendar ni mogoče, da bi delavci držali z zlatimi ovratniki, ki gledajo samo ob sebi umevno le na svojo korist. Še en slučaj gospod urednik: Dne 23. svečana je sklicala Zveza ustanovni shod podružnice Celje v »Narodni dom« v Celju. Seveda tudi tukaj so agitirali, da je bilo veselje; postajam so se poslali službeni brzojavi. Najlepše se je pač pokazal gospod Franc Kunšič, postajenačelnik v Žalcu, ki je dal kar dvema uslužbencema prosto nedeljo, da ja gotovo gresta na shod. To je res lepa. Skozi cel vojni čas ni dal gospod Kunšič nobenemu uslužbencu ene nedelje prosto, katčro bi po predpisih moral imeti vsak delavec v mescu-»Ne morem!« je rohnel, »ali naj sam delam?« če ga je kateri prosil za prosto nedeljo. Čudno! Ko je pa imela Zveza svoj ustanovni shod v Celju, pa je dal kar dvema naenkrat prosto. Ali je morda sedaj lahko sam delal? Gospodje, tako ne bo šlo! Za shode, ki jih prirede Zvezarji, se lahko dobi prosto, za važne opravke, ki jih ima gotovo vsak delavec, pa se ne da en prosti dan. Delavci, železničarji! kaj pa mi, ali nam ni potrebno, da se strnemo v eno mogočno organizacijo in da delamo skupno v Splošni železničarski organizaciji? V boj sodrugi zoper naše izkoriščevalce, kajti naša je prihodnjost.
Ravnateljstvo državne železnice je 21. svečana povabilo uslužbence državne železnice na shodk na katerem je govoril gospod Simončič, da morajo biti žene organizirane v Zvezi, če ne, ne bo kruha za njih v Jugoslaviji.
Za to trditev imamo priče.
; Kaj pravi gospod Golob, ravnatelj državne železnice k temu. Se li sam strinja s takim postopanjem?
Prosimo za pojasnilo.	Prizadete.
Zvezarji nabirajo pri naših sodrugih za žrtve italijanskega imperializma — za v Trštu obsojene železničarje. Naše krajevne skupine naj izdajo nabiralne pole, s katerimi naj naši zaupniki nabirajo prostovoljne prispevke za ta namen. Znesek je poslati na centralno vodstvo, katero bode izro-‘čilo nabrani denar prizadetim.
U Kresnic nam poročajo, da vodja postaje ■ s}«s;>c>d Tomaž Namestnik oziroma njegova žena Akanira železničarje pri razdelivi aprovizaclje. Posebno pri razdelitvi moke, petroleja in sladkorja. Povsod jim prikrajšuje odmerjeno količino.
Kmetje vedno poprašujojo, k jo jo ta mali načelnik, ki deli petrolej.
Prosimo, da se zadeva preišče, da končajo večni protesti.	Prizadeti.
Središče, 21. svečana. Pri blagajni čaka potnik »d dlje časa, da se odpre okence in da kupi vozni listek, da ne zamudi vlaka. Jaz ne pišem takih list-aspirant pa fabricira svalčice. Nek železničar potrka na okence in ponižno prosi, da se mu napiše Ijstok, da ne zamudi vlak. Jaz ne pišem takih lis»-Itov, se zadere mogočni postajni mojster, samo (Ki Pragerskega! Prosim Vas, tam ni časa, da bi «li listek kupil, zavrne železničar, vi pa menda ste za to tu, da izdajate listke do končne postaje. Srce iosra mogotca se ni dalo omehčati. Na postajii Pragersko sem moral vstopiti ne da bi bil mogel kupiti listka. Plačal sem 50 vin. pristojbine.
Oospod proinotni kontrolor, poglejte malo ka-Ho delajo ti gospodje službo na progi!
Eden, ki je plačal globo.
Zvezarjl so hoteli z zvijačo pridobiti pri volitvah za odbor zaupnikov večino, pa jim je spodletelo. Na društveni tablici so razglasili, da se volitev no udeležijo, potem so pa hoteli slepariti pri qrm, pa so jih dobili po krempljih. Resultat je bil, d.i so si že nekaj listkov prisleparili, Zveza 79, naša pola pa 137 glasov.
Povsod imajo večino na jeziku, v resnici pa fr imajo le med uradništvom, delavstvo pa vodijo za nos. Nadsprevodnikom obljubujejo mesta za vlakovne preglednike, za slučaj, da pristopijo k Zvezi. Gospodje to smrdi po korupciji.
Nadalje v prihodnji številki.
* >1« *
Ali se napihuje žaba, ali pa bije mrtvaški zvo-
j*«c? Bum, bum, bum! Ljudje božji skupajI Le notri pri nas je po ceni! Število mora biti polno,
Se notri!
Kmalo bi bili smehu pokopali, ko smo videli v kurilnici drž. železnice bleščečo tablo, na kateri je z veliki črkami zapisano: Oglasi društva »Zveza Jugoslovanskih železničarjev«. Tukaj imajo železničarji zopet enkrat jasen dokaz, kako mogotci zaničujejo in preganjajo to »Zvezo«. Niti besedice ne bi radi tega spregovorili, da nismo čital! v »Železničarju« članek o napihnjeni žabi. Ce pogledamo to tablo, pa začenjamo dvomiti o resničnosti vsebine ! lega članka.
Morda je pa vendar »Zveza« že tako močna, j d;t lahko, ne da se kak predstojnik nad tem • »podtika, obesi tako tablo? Nam do sedaj ni bilo j kaj takega dovoljeno, menda smo v taki manjšini, da j se nas ne upošteva na merodajnem mestu? Oglej-- i mo si stvar s praktičnega stališča in sicer z na- i Šega vidika. Oglasi društva Z. J. 2. na črni tabli j ne bodo prinašali uspehov temu društvu, še manj pa število članov. Morda bodo tam natanjko opisali, s kako vnemo je gospod Držič in tovariši te-iefonit.no vabil »Zvezarje« na naš shod, da motijo zborovanje in če se bi njih število postoterilo, še celo razbili shod, na katerem se razpravlja ena j najvažnejših pridobitev — osemurni delavnik; j morda bodo tam napisali vedno dražitev pre- l moga, ki stane danes tona že malo manj kakor 100 j kron.
Hudomušneži, kateri vtikajo povsod svoje dolge nosove, so dognali, da se »Zveza« maje in da so sklicali že ne vemo kateri občni zbor, da najdejo tam novo slepilo s katerim bodo v bodoče lovili nezavedne kaline v »Zvezo« in tam delali tlako višjemu uradništvu. Vsak dan se člani odpovedujejo »Zvezi«; skratka rečeno, reklamo morajo delati, če se hočejo še nekaj časa obdržati na površju.
Na shodu »Svete vojske« v hotel »Unionu« je govoril sodrug Prepeluh o resnici in poštenosti. V smislu govornikovih izvajanj si pridobimo simpatije naših sotrpinov le z resnim in poštenim delovanjem. Teh čednosti »Zveza« ne pozna.
Le s bombastičnimi frazami, neizvedljivimi obljubami, z grožnjo in terorjem drži skupaj še tistih par nerazsodnih ljudi; ljudje, ki nimajo zadosti energije, da se otresejo teh mogotcev in nadutih ošabnežev, kateri v strahu pred uradniško čepico, raje trpe glad, poniževanje in ki garajo samo zato, da imajo mir pred temi puhloglave!. Ali dovelj! —■ črna tablica ni vredna, da bi še kaj pisali o njej, pa naj si radi nas obesijo na vsak vogal in vsak kotiček eno ali več tabel, nihče se ne bo oziral na nje. Ne table, ampak delo hočemo videti.
Shodi.
Dno 9. t. m. ob 3. popoldne se vrši v Lazah v gostilni pri Mahniču javen shod, na katerem poroča sodrug Kopač.
Pridite vsi na ta velevažen shod.
V soboto, dne 8. t. m. ob 3. popoldne se vrš: v društveni dvorani (Mahrova hija) v Ljubljani shod delavniškega osobja državne in južne železnico.
N i k d o ne manjkaj!
V nedeljo, dne 23. iebruarja se je v Rajhen-burgu vršil občni zbor tamošnje krajevne skupine, ki se je preosnovala v skupino Spl. žel. org. za Jugoslaviji». Izvolilo se je sledeči odbor: Jelnikat Josip, čuvajnica št. 21 Rajhenburg, predsednik; Kokole Josip, podpredsednik; Simonišek Fran, blagajnik; Rado Alojzij, zapisnikar; Trpine Martin, preglednik; podblagajniki: Rajhenburg-Sev-nlca: Marn Matevž, Rajhenburg, Jazbinšek, Rajhenburg, Saksek Fran, Rajhenburg, Vodišek Fran, Videm, Vaščor Martin, Brožiče, Jelen Fran, Brežice.
Dne 23. febr. se je vršil v Litiji pri pošti shod železničarjev. Sodr. Zorga je poročal o nalogah, ki jih Imajo organizacije do svojih članov in obratno člani do svojih organizaciji. Opisoval je bedo med delavstvom. Ponovno prekinjen z odobravanjem je nad eno uro razlagal pereča vprašanja strokovne organizacije. Oovoril je še sodr. Mohuc železničarjem o bojih, ki nas čakajo, ker smo bosi in nagi, da to se ne bo dalo kmalu odpraviti, govoril je nadalje sodr. Zupančič iz Zagorja, sodr. Zorga in sodružica Bojzl o ženski organizaciji. Vsem izvajanjem je sledilo burno odobravanje ker so slišali iz ust delavcev to, kar imajo na srcu. Pozabiti tudi ne smemo, kako dela že sedaj uprava predilnice v Litiji. Sedaj so namreč ne dela, in ke-dor od delavcev ali delavk še reflektira pozneje na delo v tovarni, se mora že sedaj vpisati v J. D. S., ako ne, je zavrnjen z izgovorom, da za socialiste ni dela. To samo na znanje, da se vidi kakšna sredstva uporabljajo podjetniki, da bi zadrževali delavsko socialistično gibanie.
Dne 23. febr. 1919. je sklical sodr. Lah iz Ponikve shod v gostilni gospoda Podgorška v Ponikvi, s sledečim dnevnim redom:	1.	Nagovor
sodr. Marna. 2. Volitev odbora za krajevno skupino. 3. Slučajnosti. K prvi točki je sodr. Marn razložil pomen organizacije in spodbujal železničarje v organizacijo, potem se je volil sledeči odbor: Dominik Odrinek, predsednik; Mihael Po-speh, blagajničar; Jakob Ferlež, tajnik; Martin Verbovšck, Jakob Terbovc, Anton Jurak, Frane Kolar, odborniki; Veselak Janez in Lah Martin, preglednika. K tretji točki se je oglasil k besedi zvezar Korošec iz Ljubljane, ki je kvasil take, da so se mu vsi smejali. Mislil je, da bo vjel kaj kalinov, pa ni imel sreče. Potem je hotel postajena-čelnik Mohorko nekaj govoriti, pa so ga ženske vprašale kaj je s sladkorjem, kar ga je prav speklo. Potem jima je sodrug Marn dal zaslužen odgovor, za kar je žel burno odobravanje.
Zidaniinost. Občni zbor krajevne skupine Zi-danimost se je vršil dne 23. febr. 1919. ob obilni udeležbi. Na tem občnem zboru se je razpustila kr. skupina Spl. prav. in strokovnega društva, ter se je ustanovilo kr. skupino Splošne žel. org. za Jugoslavijo. Situacijsko poročilo tajništva je podal sodr. Kopač centralni tajnik iz Ljubljane, ki je v stvarnem govoru raztolmačil razvoj in procvit železničarske org. s posebnim ozirom na njeno deljenje po narodih. Poročilo predsedništva, tajništva in blagajništva je podal sodr. B. Pohar, v katerem je sledeče navajal: Kr. skupina Z. M. je imela začetkom I. 1918. 234 članov, izstopilo je do danes: 8 vpoklicanih v vojaščino, 13 prestavljenih, 12 odpuščenih od žel., 20 izbrisanih radi zaostalosti rnes. prispevkov. Tekom leta 1918. je pristopilo 121 članov torej šteje sedaj skupina 300 članov. Zborovanj je bilo 14 in 14 sej. Prejete članarine in vstopnine je bilo 9991.02 K, odposlano na centralno vodstvo Dunaj je bilo 8490.52 K; izdatkov za delegacije na Dunaj in Ljubljano, društvena soba, kurjava, svetljava, čiščenje, poštnina, brzo-jave, pisarniški stroški in blagajniška provizija so znašali 1402.11 K. Torej ostane koncem leta 1918. 108.36 K gotovega denarja v blagajni. Radi preobrata v Avstriji so ostale 3 poslane zahteve nerešene, ki so bile potom skupine urgirane. Po poročilu je sodr. Pohar pojasnil celo delovanje skupnega odbora, v katerem času so imeli prestati marsikatere težkoče. S splošnim neutrudnim delom vseh odbornikov in zaupnikov pa je bilo mogoče vse izvesti, za kar se jim predsednik najprisrč-neje zahvaljuje. Računska preglednika sodr. Laznik
M. in Kresnik M. sta vso račune, spise in blagajniške knjige pregledala nakar se je celemu odboru dala odveza. Pri volitvi odbora je bilo sledeče vodstvo soglasno in z odobravanjem Izvoljeno: Predsednik Pohar B., vratar i. ž. Zidani Most, namestnik Likonik Avg., zapisnikar Svečnik Matija, namestnik Petkovšek 'Mihael, blagajnik Schuster Franc, namestnik Kresnik Alojzij, preglednika: Laznik M., Krajšek Fr., knjižničar Lokar Karl, namestnik Vodišek Jakob, odborniki Pečnik Jože, Jelli Ivan, Krohne Alojzij, Jernejčič Ivan; zaupniki: Pičinin Alf., Jagrič Alojzij, Horjak Anton, Kovačič Anton, Trebše Alojzij, Kožar J., Vodišek Ivan, Straus Anton, Kosem Franc, Petelin J., Su-mej J. Hrastnik, Ljubej J., Pfeifer J. Rimske toplice, Werhovc Franc, Bajda O., Žnidarič Fr., Ba. bič Peter, Koritnik Matija, Kolar J., podblagajniki so: za kurilnico Krohne Alojzij, za prožno vzdrževalno osobje: Jernejčič Ivan, Petelin Fr., Šumej J. Hrastnik, Ljubej Fr. R. Toplice. Po volitvi je bila prečitana spomenica, katero se vladi predloži radi splošnih naših zahtev. Bila je enoglasno sprejeta. K besedi se je tudi javil naš prvi zaupnik ter predsednik delavskega sveta sodr. Pečnik Jože, ter je v svojem poljudnem govoru orisal naše stališče v današnjem sistemu. Splošno odobravanje je sledilo njegovim besedam. Za njegovo neutrudljivo delovanje v delavskemu svetu kakor tudi v organizaciji se mu je izreklo najprisrčnejšo zahvalo in popolno zaupanje. Vse pošiljatve gredo na sodr. Poharja B., vratarja j. ž. Zidanimost, v denarnih zadevah na sodruga Franca Schusterja, sklad, sluga Zidanimost. Po tri ure trajajočem zborovanju je predsednik zaključil ta velepomembni shod z apelom na solidarnost in združenost vseh org. železničarjev Jugoslavije.
Vestnik uprave.
Obračune in spise v upravnih zadevah naj sc pošilja upravi »Železničarja« v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. 10, dopise glede shodov, pravovar-stvenih zadev itd. centralnemu tajništvu Spl. železničarske organizacije istotam.
Uprava in centralno tajništvo Spl. železničarsko organizacije ter uredništvo »Železničarja« sc nahaja sedaj na Cesarja Jožefa trgu št. 10 v Ljubljani
Obračune za mesec februar naj se izvrši tako, da bodo najkasneje 10. marca že pri upravi v Ljubljani.
Istotako naj se pošlje upravi Spl. žel. org. v Ljubljani zneske, ki se jih je nabralo za štokholm-sko konferenco, da moremo enkrat zaključiti tudi ta račun.
»Železničarja« razpošljemo topot povečini posamezno tistim članom, ki so izven sedeža krajevnih skupin. Kjer pa je možno, da zaupniki št nadalje prejemajo list v zavojih in ga razdeljujejo članom, ostane to še nadalje v veljavi, da si prihranimo na upravnih stroških. Pri skupinah, od katerih še nimamo članskih seznamov, pa nam tudi še sedaj ni možna točna odprema lista, raz-ven, ako nam vodstvo naznani število iztisov, ki jih potrebuje za razdelitev.
V plačilnih polah naj se vselej označi tisf& člane, ki prejemajo »Eisenbahnerja«. V blagajniških knjigah in izpiskih pa se za sedaj ne dela razlike. temveč se vse skupno vpiše in obračuna.
Pri naročanju »Eisenbahnerja« pa opozarjamo blagajnike, da bodo dobivali ta list samo tisti, ki res ne znajo slovenski.
Ustanovnice In podpornice za »Železničars! *'
dom« so že izgotovljene in jih sedaj razpošiljali , za tiste, ki so že vplačali tozadevne zneske.
' Tiskovine in potrdilno znamke za članarine po večini že izgotovljene. Funkcionarji jih dulv za sedaj še v omejenem številu, samo za pr--. potrebo.
»Železničarski dom«. Po sklepu ustanov; delegacijskega zbora naše organizacije n; povsod in ob vsaki priliki irubira za »Železničarski dom«. In to vsled neznosne stanovanjske mizerije.
Železničarji naj zbirajo doneske ne le med seboj, temveč tudi med tistimi, ki so v stiku « železničarji in ki od njih žive.
Železničarski koledar je pošel.
Uprava Spl. žel. org.
Društveni vestnik.
V soboto se vrši seja osrednjega odbora v društvenih prostorih. Začetek ob 7. zvečer.
Predsednik.
Razno.
Socialno-dmokradčnl poslanec Seltz izvoljen predsednikom nemško - avstrijske narodne skup* ščlne. Narodna skupščina )e izvolila v svoji današnji seji predsednikom poslanca Seitza s 144 glasovi od oddanih 145 glasov. Predlog čchoslo-vaškega poslanca Dvoraka, da na imajo poslanci pravico govoriti v svojem materinskem jeziku, in katerega je podpiral židovski nacijonalec poslanec Stricker, sploh ni prišel do razpravljanja. Za drugega predsednika je bil Izvoljen s 138 glasovi prelat Hauser. Ena glasovnica je bila prazna. Volitev tretjega predsednika so na strankino željo preložili, dokler ne pride poslanec Dinghofer, ki zaradi bolezni še ni prisegel. Nato jo bilo prebranih več pozdravnih brzojavk.
Dedščina vojue. štiri leta svetovne vojne nam niso zapustila samo materijalne sledove, temveč tudi duševne posledice najhujše in najslabše vrste. Štiri leta je bilo človeško življenje ceneje kot robidnice. Vsak ponesrečen napad, vsak predrzen, dvomljiv korak odlikovanja pohlepnega poveljnika, ki se ga sam seveda ni udeležil, je pognal cele bataljone, več sto ljudi v smrt. Nikdo ni vprašal po tem. Nobenega sodnika ni bilo, ki bi obsodil krivce. Kolikim so dum-dum krogle raztrgale meso in koliko je tak pretrpel! Koliko ljudi so raztrgale granate! Koliko življenj so uničili dušeči plini hi druge »moderne« Hudi uničujoče naprave! Koliko življenj je končalo v strelskih jarkih vsled lakote, strela, plina itd. Koliko jih je odšlo z bojišča brez udov, slepih, gluhih, uničenih vsled hudih živčnih bolezni? Oni pa, ki so se vrnili domov, so prinesli seboj še hujše sledove vojne, ki jih bodo podedovali tudi njihovi potomci. Oni se postavljajo s tem, koliko so jih pomorili ali napravili nesrečne. S tem se postavljajo, ker so slepi in gluhi napram človeštvu. Oni so so vrnili domov krvoločni ter se za vsako najmanjšo stvar stepo, v milem slučaju s pestmi, toda po navadi so takoj noži ali pa še kaj hujšega, na vrsti. Vse to so posledice vojne. In sedaj nam poročajo, da nam preti zopet vojna. Torej, da naj sc prične šo enkrat to strašno klanje?! Ali se mora ravno s pomočjo vojne najti sporazum? Alj ni mogočo drugače določiti pravične državne ineje? Toliko se je govorilo in tako so hvalisali In spoštovali vsi aliiranci 14 točk Wilsona, ki so pa ostale na papirju, da nam sedaj zopet preti vojna. Kje je pravična Francija, Anglija in Italija, ki nam je z višine obetala svobodo? Kje so naši zavezniki? Cehi pravijo, da so — nevtralni. Da se izognemo novi vojni, novi moritvi, apeliramo na vse sodruge vseh držav in narodov, da naj preprečijo s svojim vplivom novo vojno In naj posredujejo za pravično ureditev sveta. Mi vam bomo stali vedno ob strani in se bomo borili, ne z jeklenim orožjem, za pravično ureditev sveta in za odpravo požrešnega žrela militarizma.
Izgubo v vojni. Izgube na bojnih poljih, ki so jih v svetovni vojni udeležene države trpele, znašajo po izkazih, katere je sestavil in objavil general Maish, šef generalnega štaba amerikanske armade; skupno 7354.000 mož. Ta številka se nanaša samo na one, ki so na bojnem polju padli in one, ki so vsled zadobljenih ran umrji. Izgube posameznih držav so nastopne: Rusija 1,700.000 mož, Nemčija 1,600.000 mož, Francija 1,305.000 mož, Avstro-Ogrska 800.000 mož, Angleška 706.000 mož, Italija 450.000 mož, Turčija 250.000 mož, Belgija
102.000 mož, Bulgarija 100.000 mož, Rumunija
100.000 mož, Srbija in Črna gora 100.000 mož, Amerika 50.000 mož. Na dan ustavitve sovražnosti je bila amerikanska armada, ki se je udeležila operacij, močna 2,500.000 mož.
Svobodna trgovina je sklenila belgrajska vlada zopet uvesti. To je najnovejše poročilo iz Belgr&da, o katerem pa vladajo najrazličneja mnenja. Predvsem pa prevladuje dvoje: če se uvede prosto trgovino, bodo cene silno poskočile, tako kakor v^s čas vojne ne, če se pa prosta trgovina ne dovoli, pa se bo razvila zopet še hujša barantija in verižna kupčija. Prihodnje mesece bomo občutili pomanjkanje živil prav hudo, to je neizogibno. Ententa zalaga države z živili, ki lahko jamčijo za pokritje dolgov in ker preti nevarnost, da bi se razvil ta-kozvani »boljševizem«, in sicer ne toliko iz usmiljenja ali sočutja do ljudi, marveč v glavnem zato, da se vzdrži red, da bo imel kdo prevzeti vse velike dolgove, ki jih morajo ententi in same sebi povrniti evropske države svojim kapitalistom, zakaj če bi prišlo do prekucije, kakršna je bila v Rusiji, potem so izgubljena posojila in vojna odškodnina, posebno, če bi se evropski narodi dvignili iz sedanje omamljenosti in se otresli vsega kapitalističnega jerobstva bodisi napram svojim kakor tujim kapitalstom. Nahajamo se torej pred lakoto.
če ne bo trgovina prosta, ne bo živil, če bo trgovina prosta, bodo draga. V prehrani bi bila potrebna absolutna diktatura za kar pa pri nas še tudi nimamo potrebnih ljudi, zakaj sami sebi gospodje demokrati v belgrajskem klubu ne bodo diktirali. Naši zastopniki so protestirali pri ministru Petričiču proti svobodni trgovini. Koliko bo to zaleglo ne vemo: ne priporočamo pa gospodom, da se igrajo z ognjem. Prehrana se mora urediti! Kdor tega dela ne zna, naj ga pusti!
Prepoved uvoza časopisov iz neprijateljskih dr. žav v Jugoslavijo. Uradni list hrvatske vlade poroča, da je minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič prepovedal, dokler traja vojno stanje, pošiljanje in razširjanje listov iz neprijateljskih dežel na celo kraljestvo SHS.
Dr, v. Körber, nekdanji avstrijski ministrski predsednik je te dni umrl na Dunaju.
Kako velike bodo armade po sklenjenem mira. V Londonu izdana bela knjiga ceni vojsko doma in preko morja brez indijske vojske na 2‘/b milijona mož; to število se bo pomanjšalo na 952.000 mož. Armada ob Renu s Francozi in Belgijci vred bo po demobilizaciji štela 23.600 častnikov in 380.000 mož. Vojske na bližnjem vzhodu bodo štele: Italijanska 600 častnikov in 10.000 mož, Bolgarija, Turčija, Kavkaz itd. 4850 častnikov in 75.000 mož indijske armade; v Indiji in Palestini 3750 častnikov in
56.000 mož angleške armade in 2750 častnikov ln
40.000 mož od indijske armade; v severni Perziji in Mezopotamiji 1750 častnikov in 28.950 mož angleške in 4600 častnikov in 950.000 mož indijske armade. Doma in v kolonijah bo s četami v Rusiji vred 15.000 častnikov in 225.000 mož. Od britanske armade se demobilizira 1,150.000 mož in 73.000 mož indijske armade In 325.000 mož dominijonske armado.
Italija zahteva lokomotive in železniške vozove.
Duri. kor. urad poroča:	Na	ugovor nemško-av-
strijske vlade glede izročitve železniških vozov in lokomotiv, da ne more Nemška Avstrija izročiti tega materijala, ker .ie last vseh narodnih držav, nastalih na ozemlju bivše avstrijske države, le Italijanska komisija za premirje odgovorila, da ne more nihče staviti od Nemške Avstrije odškodninske zahteve, ker gre samo za izvršitev pogodbe za premirje. Nemška avstrijska vlada je to naznanila ameriški študijski komisiji ter angleškemu vojaškemu pooblaščencu in je izjavila, da ne more prevzeti nikakršne odgovornosti za redno preskrbo-vanje z živili in za socialni red. Izročitev vagonov in lokomotiv se bo v zmislu italijanskih zahtev začela v Inomostu dne 25. m. m.
Krvave persekucije delavskega gibanja na Ru-iminskem. »Pester Lloyd« prinaša poročilo o zadnjih dogodkih v Rumuniji, odkoder ne dobivamo že dolge mesece nobenih vesti. O delavskem gibanju na Rumunskem pravi list, da mu dela vlada velike sitnosti. Delavsko gibanje je bilo tu pred vojsko slabo, industrija mala in strokovne organizacije sploh niso bile dovoljene. Med vojno se je pa zaneslo v Rumunijo socialistično gibanje iz Rusije. Gibanic zelo podpira brezposelnost, draginja in lakota. Ko je odšla nemška armada iz dežele, sije začelo delavstvo strokovno organizirati. Gibanje se udejstvuje v mnogoštevilnih stavkah, ki so se razširile na vse stroke. Stavke so potekle popolnoma mirno, tudi pri demonstracijah se javnega miru ni kršilo. Vkljub temu se je začelo od vladine strani z najostrejšim zasledovanjem delavstva. Socialno-demokratično glavno glasilo so ustavili, razpuščali socialno-demokratična društva in konečno je segla vlada še po ostrejših sredstvih. Dne 26. decembra m. 1. se je vršila stavka typo-grafov. Stavka je 'oiia le demonstracijska in trajala je le en dan. Stavkujoči so se zbrali pred svojim organizacijskim lokalom, kamor je poslala vlada kompanijo lovcev, ki so pozvali stavkujoče, da se razidejo, a so začeli takoj streljati vanje s strojnimi puškami. Trideset typografov je bilo mrtvih, veliko število ranjenih. Vodje stavkujočih s sodrugom Constantinescom na čelu, so bili ujeti, društveni dom je bil oplenjen, deloma tudi upepeljen, denar in knjige društev so konfiscirali. Aretirane so v zaporu na najhujše načine trpinčili; doslej so še v bolnicah. Časopisje o tem ni smelo poročati ničesar. Vlada je objavila le lažnjiva uradnä poročila, kjer je pisala o typografskem gibanju kot o boljševiški akciji. Pripravljali so velik proces o veleizdaji proti aretiranim, a vsa poizvedovanja so morali ustaviti, ker niso našli v zaplenjenih spisih dovoljnega materijala za obtožbo. Danes silijo i konservativni listi vlado, naj dokaže, da gre tu za boljševiško gibanje. — Tako poroča list. Ru-munska vlada si s tem ni ničesar pridobila; delavskemu gibanju je zelo koristila, kar kažejo po-
znejša poročila; sebi pa škodila, da sama u<* ve kako ... — Nam pa sluzi to lahko za primero, i« koje vidimo, koliko smemo zaupati vladi, ki jo y meščanskih rokah in koje orodje jo vojaštvo in tzp-pet vojaštvo. Torej o vladi, ki vlada z bajonete« in ne sliši sosednjih Rusov, ki ji kličejo: Z militarizmom dol! Pa to je vse odveč! Kmalu pride čas, ko ji tega ne bodemo več pravili mi, ampak ko s£ bo ona prepričala “sama, a bo že prepozno. Kalti rdeči val ne pozna nobenih ovir.
Za železničarski dom.
so prispevali:	Skupina Zagorje zbirka 62 krop,
skupina Zidani most zbirka 145 kron 28 vinarjev, zbirka na shodu strojevodij v hotelu »Ilirija« -r Ljubljani 54 kron; dosedaj izkazanih 10.705 kron 74 vinarjev, skupaj 10.967 kron 2 vinarja.
Nadalje so še prispevali sledeče zneske, ki so že v zgornji skupni svoti zapopadeni:
Preplačila in zbirke: Banko 65 kron, Pečtftfc 20 kron, Baznik 1 krono, Oražern 8 kron, Soštar 10 kron, Verd 10 kron, Borovnica (Silvestrov večer, zbirka) 86 kron 40 vinarjev, Jug 1 krono, Korn 7 kron, Mikec 20 kron, Mehle 30 kron, Cepili 30 kron, Skobi 7 kron. Kramar 1 krono, Neimenovan 15 kron, Perdan 5 kron, Sarc-Berčič 4$ kron, Brus-Berčič 84 kron. Seibic 10 kron, Jenko 40 kron, dr. Korun 17 kron, dr. Tavčar 14 kron. Brus in Makuc nabrala 237 kron, Grobolšek 50 kron, Laurich 20 kron, Selan Jakob 20 kron, Podobnik 11 kron. Brus Vincenc 20 kron, Prunk 20 kron, Ambrožič 25 kron, Horak 50 kron, nabiralna pola Brus 766 kron 6 vinarjev.
Nadaljnji izkazi sledijo.
V petek, dne 4. aprila t. 1. začne izhajati podtlče« tednik za slovensko ljudstvo »LJUDSKI GLAS«,
ki bo namenjen predvsem slovenskemu kmečkemu proletarijatu, med katerega štejemo v prvi vrsti doslej brezpravne posle, dninarje, bajtarje in male kmete, ki za naprej neobhodno potrebujejo lastnega glasila, zastopajočega njihovo teptane pravico in koristi.
Naša dolžnost je. da razširimo ta list v tisočih izvodih ined slovensko ljudstvo, zato vas poživljamo že sedaj v prednaročbo in agitacijo za list, ki bo stal letno 10 K, polletno 5 K, četrtletno pa 2 K 50 vin.
V vsaki občini naj ima list svojega zastopnika in zaupnika, ki bo nabiral naročnike in širi» list. Nujno prosimo zato somišljenike, ki bi bij» pripravljeni prevzeti zastopništvo, da se nam prijavijo, isto tudi prednaročnike. Vse dopise je pošiljati na naslov:
»Ljudski glas«, Ljubljana (Uprava »Napreja«),
Frančiškanska ulica štev. 6.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač.
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Ljubljana
Frančiškanska ulica št. 6. Tiskovine za Sole, županstva In urade. Najmodernejše plakate in vabila za .v shode in veselice.
Letne zaključke.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, itd.
Stereotlpila. Litografija,
Adalbert^
Kassig
Ljubljana,
Židovska ulica.
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Cepiče zimske in letne za strojevodje, kurjače itd. v raznih ^ oblikah po najnižji ceni. — Postrežba točna.