== Samo Fakin Orodjarji zahtevajo višje plače str. 4 St. 48 / Leto 71 / Celje, 1. december 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Dobrodošli v čas lučk, veselja in pričakovanja! Skoraj po vseh krajih v regiji so te dni prižgali lučke, ponekod so zagorele na praznični okrasitvi, drugod na adventnih vencih. Na ta način želijo tudi v mestih in vaseh s številnimi predprazničnimi prireditvami privabiti obiskovalce, ki se sicer raje zatečejo v mikavna nakupovalna središča. Dobro pa bi bilo, ko bi tudi takrat, ko bo nori december mimo, znali poskrbeti za ponudbo, ki bo obiskovalce obdržala v središčih krajev. str. 12-13 • • Г1AGER " 1/.Ј..П hOöi S tem kuponom Kava Premium Jager 100g ШЕШП hObbM 2 "1099G0"08 1121" Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon do 8.12.2016 v katerikoli trgovini Jager. AKTUALNO Smučarska središča si želijo investicij str. 2 VELENJE- Azilni dom pod določenimi pogoji bo str. 6 FRANKOLOVO - Dvesto let šole str. 8 KULTURA i Večer razmišljanj z Rožančevim nagrajencem str. 10 SPORT Branko Tamše: »Vstali smo od mrtvih!« str. 19 ADVENTNE REPORTAŽE Koncerti, tržnice in venčki str. 35-37 Nagradni natečaj Izbiramo najlepši adventni venček str. 42 2 AKTUALNO Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK UVODNIK Čas pričakovanja »Če učiteljice same opazimo, da so starši otroka brezposelni, jih skušamo same prepričati, naj dajo vlogo za finančno pomoč in da bomo na ta način pomagali pri plačilu stroškov za prehrano ali šolo v naravi,« mi je ta teden pripovedovala učiteljica v eni od osnovnih šol, ki vsako leto uspešno pripravijo dobrodelni koncert in tržnico. Izkupiček gre v šolski sklad. Odgovorni ga namenijo za konkretnega otroka oziroma za plačilo prehrane ali šolske dejavnosti. Delajo pošteno, transparen-tno in njihov trud prepoznavajo tudi lokalni podjetniki, manjši in večji. Tudi glasbeniki se radi odzovejo na takšno obliko sodelovanja. Na ta način šola stopa v adventni čas, čas pričakovanja, hrepenenja in srčnosti. V tem času ni malo takšnih prireditev. Kar kaže na to, da smo prav vsi, verni in neverni, ta decembrski čas vzeli za čas, ko se še bolj kot sicer ozremo okrog sebe. Ko skušamo pomagati posameznikom ali družinam, ki potrebujejo pomoč. Veliko je tudi organizacij, ki skušajo vsaka s svojim načinom priti do teh ljudi. Sodelavci Karitas so se prav v tem letu namenili sami iti med ljudi in najti takšne, ki njihovo pomoč potrebujejo. Niso namreč vsi, ki takšno pomoč potrebujejo, pripravljeni sami stopiti ponjo v dobrodelne organizacije. Prizadeto je njihovo osebno dostojanstvo, počutijo se manjvredne. Tako tudi marsikdo med starši ne upa priznati niti otroku, kaj šele ljudem »tam zunaj«, da plača ni redno izplačana ali da so s tem, kar jim kot nadomestilo daje država, komaj uspeli plačati elektriko in vodo. Za šolske položnice pa ni ostalo. Zato so me besede učiteljice, s katero sem govorila, še posebej ganile. Ker o učiteljih pogosto poslušamo, kako jim je vseeno za vse, razen zase. Da pridejo pred kateder, oddelajo svoje in gredo ob dvanajstih domov. Morda je kje tudi kakšen takšen. A učitelji v marsikateri šoli, kjer z vso srčnostjo in skrbnostjo pripravljajo takšne dogodke, kažejo, da obstaja tudi druga plat. Da jim je še kako mar za otroke, ki jih učijo. In ko mi je sogovornica povsem resno pripovedovala, kako se že avgusta loti tega projekta, že takrat kliče glasbenike, piše donatorske prošnje podjetjem in išče ideje za izdelke, ki jih učenci kasneje izdelajo za prodajo na tržnici, me je stisnilo pri srcu. Tudi ta učiteljica bi takrat, ko je že vlagala vso energijo v ta projekt, lahko brez slabe vesti še »ležala na plaži, z možgani na >off< in čivavo na plaži«, kot poje pesem. A ni. Ker ji je mar. Vabil na dobrodelne dogodke je v tem času toliko, kot jih ni nikdar med letom. Prime me, da bi šla na vse. A ne gre. Zato me toliko bolj razžalosti strašanska norija v trgovskih središčih, ko se po trgovinah že zadnje dni novembra komaj pretolčeš čez vse kupe igrač, penečih vin in novoletnih okraskov. Ko se zdi, da ta čudovit čas leta poganja samo še nebrzdano zapravljanje denarja, ki bo končno izzvenelo v silvestrski noči. Toda advent pravzaprav pomeni prihod, kristjani v adventnem času pričakujejo rojstvo Jezusa, torej božič. Ne glede na to, kaj kdo verjame in koga ali kaj slavi, vsem v tem času želim, da ne bi ostalo zgolj ob obisku »prižiga luči« v katerem od naših krajev. Če se luč ne bo prižgala v naših srcih, tudi nobena folklora ne bo pomagala. Adventni čas je čas pričakovanja, hrepenenja in srčnosti. ČETRTEK I I PETEK O"' Ж -2 O SOBOTA I I NEDELJA Misel tedna Dajati je božansko, prejemati človeško. V času, ko so v hotelu na Golteh predstavniki smučarskih središč govorili o načrtih, so topovi zasneževali z vso zmogljivostjo. Smučarska središča si želijo investicije Ta konec tedna ob primernih pogojih že smuka (Latinska modrost) V nekaterih smučarskih središčih, ki jih je narava v teh dneh obdarila z mrazom, proizvodnja umetnega snega obratuje s polno paro, saj želijo ta konec tedna odpreti vsaj del smučarskih prog. Tako je tudi na Golteh, kjer sta združenje slovenskih žičničarjev in zbornica gorskih centrov predstavila pripravljenost smučišč na novo sezono. Pri poslovanju gorskih središč vedno večji delež zavzema poletna sezona, hkrati se spopadajo s šibko investicijsko močjo, zato si želijo pomoč države. »Veseli nas, da bosta v novi sezoni ponovno obratovali smučišči Kanin in Čermo-šnjice in da s polno paro spet delajo tudi v Mariboru, kjer so celo že imeli en dan smuke. Nanjo smo bili pripravljeni tudi na Golteh, Rogli in Krvavcu, a je toplo vreme skazilo načrte,« je povedal Ernest Kovač, direktor družbe Golte in predsednik Združenja žičničarjev Slovenije. Ob tem je še dejal, da je vesel, da je tudi Slovenska turistična organizacija (STO) spoznala, da je zimski turizem pomemben turistični produkt, ki si zasluži nacionalno promocijo. Ta bi po mnenju Kovača morala dati poudarek Sloveniji kot celoviti smučarski destinaciji, katere prednost je bližina smučišč, ki omogočajo raznolikost zimskih doživetij. Če bodo razmere dovoljevale, bodo predvidoma ta konec tedna smučarske naprave pognali tudi na Golteh in Ro-gli, medtem ko jih bodo na Celjski koči nekoliko kasneje. Gostitelj srečanja, predsednik Združenja žičničarjev Slovenije Ernest Kovač, upa na posluh ministrstev za gospodarstvo in infrastrukturo pri novem investicijskim ciklusu na smučiščih. Cene vozovnic na lanski ravni V minuli sezoni so se vsa večja slovenska smučišča vključila v projekt skupnih smučarskih vozovnic, na do- mačem tržišču so bile dobro sprejete predvsem družinske vozovnice. Tudi s pred-prodajo sezonskih in drugih vozovnic za prihajajočo zimo so v smučarskih središčih v glavnem zadovoljni. V novi sezoni bodo cene smučarskih vozovnic v glavnem podobne tistim iz pretekle. Novost je, da jih bo za nekatera smučišča mogoče kupiti tudi na spletu, zaradi česar upajo, da bo vrst pred blagajnami manj. Posodobitve sistemov nakupa vozovnic so v glavnem tudi pretežne investicije v smučarskih središčih, z nekaterimi izjemami, kot sta na primer Golte in Krvavec, kjer so tudi deloma obnovili žični-ško infrastrukturo in naprave za izdelavo umetnega snega. Za večje naložbe zmanjka denarja »Kot združenje si prizadevamo, da bi z ministr- Ф MESTNA TRŽNICA CELJE domače dobrote sredi me&ta VEM, KAJ JEM! — PRIDELANO DOMA — ^^јујујјj B^Vitf WWW.SIMBIO.SI I Q stvom za gospodarstvo in infrastrukturo našli način za nov investicijski ciklus na naših smučiščih. Vlaganja v žičniške naprave so velika, učinki se povrnejo šele dolgoročno, brez posodabljanja pa naša smučišča ne bodo konkurenčna,« je še povedal Kovač. Na uresničitev investicijskih načrtov bodo imele vpliv tudi morebitne lastniške spremembe v družbah, ki upravljajo smučišča. Poletna sezona vedno bolj pomembna Ponedeljkovo predstavitev priprav na novo smučarsko sezono na Golteh so predstavniki združenja žičničar-jev, zbornice gorskih centrov ter združenje pohodništva in kolesarjenja izkoristili tudi za uradno predstavitev rezultatov poletne sezone. Ta postaja vedno bolj pomembna pri poslovanju gorskih centrov. V smučarskih središčih se dobro zavedajo, da mora sezona trajati celo leto in da tudi glede na podnebne spremembe ter muhaste zime ostali letni časi zavzemajo vedno večji delež v strukturi prihodkov. Zato smo na Golteh lahko več slišali o že opravljenih in načrtovanih naložbah v poletno kot zimsko sezono. Obe združenji in zbornica razmišljajo o ustanovitvi skupnega združenja, vsekakor pa se nameravajo še tesneje povezovati. ROBERT GORJANC Foto: GrupA AKTUALNO 3 »Pravila« dobrodelnosti Pasti, za katere je dobro vedeti Če je nekoč veljalo, da dobrodelno podarjena vsota denarja izboljša socialno stanje pomoči potrebnemu, danes ta denar lahko vpliva na višino socialne pomoči, ki jo socialno ogrožen posameznik ali družina prejemata. Treba je torej vedeti, kako biti »pravilno« dobrodelen. Družinam ali posameznikom, ki prejemajo državno socialno pomoč, se ta lahko zmanjša, če na transakcijski račun prejmejo donacijo. Temu se lahko donator izogne, a mora dobro poznati zakonodajo in vedeti, kako ravnati, da donacija ne bo vplivala na višino socialne pomoči. Višina socialne pomoči posamezniku ali družini je odvisna od dohodka, ki ga posameznik ali družina prejemata. S spremembo zakonodaje leta 2012 se je spremenil tudi zakon, ki od takrat veleva, da donacija vpliva na višino dohodka, od katerega je odvisna višina socialne pomoči. V dohodek družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se štejejo tudi pomoči v obliki denarnih sredstev, namenjenih za preživetje, v višini minimalnega dohodka, ki pripada posameznem upravičencu oz. družinskem članu, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od humanitarnih organizacij, invalidskih organizacij, dobrodelnih ustanov in lokalnih skupnosti. Kdaj humanitarna pomoč zniža višino socialne pomoči? Humanitarna pomoč se v lastni dohodek posameznika ali družine šteje, če je izplačana v obliki denarnih sredstev in pri tem tisti, ki pomoč izplača, ne določi namena porabe pomoči ali ga določi in je enak preživetju, na primer za plačilo osnovnih življenjskih stroškov, kot so ogrevanje, elektrika, hrana, obutev in podobno. To velja v primeru, če znesek take pomoči presega višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov, določenih z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (tj. za samsko osebo trenutno 292,56 evra, za družino pa je odvisen od števila družinskih članov). Kako donacija vpliva na višino pomoči, na centru za socialno delo izračunajo za vsak primer posebej, saj je rezultat odvisen od več dejavnikov. In če donator ne želi vplivati na višino socialne pomoči? Temu se lahko donator izogne tako, da je njegova donacija namenska, je povedala direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek Lalić. Če je humanitarna pomoč dodeljena v obliki neposrednega plačila računa za nakup ortopedskega ali drugega pripomočka ali za nakup šolskih potrebščin ali v obliki denarnih sredstev, za katere organizacija določi namen porabe sredstev, ki ni enak preživetju (na primer za obnovo, prilagoditev ali posodobitev stanovanja ali hiše, in podobno), se kot dohodek ne šteje. Največ težav ob spremembi zakonodaje Težave so se pojavljale v začetku veljave nove zakonodaje, saj humanitarne organizacije niso opredelile namena doniranih sredstev. Čeprav so se večje organizacije novi zakonodaji uspešno prilagodile, je vedenje o pravilnem postopku dobro tudi za posameznike, ki v prazničnem decembru ali kateremkoli delu leta želijo narediti nekaj dobrega za soljudi. Sicer morajo humanitarne organizacije ob koncu leta poročati le o denarnih zneskih, ki so bili nakazani neposredno prosilcu in za katere ni podatka o namenski porabi ali pa je ta določen, vendar je enak preživljanju. Stranke pa vpišejo prejem humanitarne pomoči pomoči na vlogo za uveljavljanje javnih sredstev (pod izjavo o materialni ogroženosti). Na CSD Celje sicer prejmejo največ donacij od zveze prijateljev mladine, te pa ponavadi ne vplivajo na višino denarne socialne pomoči, saj so donirani zneski nižji. Vsekakor v prazničnem času beležijo več posameznikov, ki želijo pomagati, a želijo si, da bi ta decembrski duh trajal celo leto. EP Foto: splet Fotografija je simbolična. Kombinirana poraba goriva: 5,9-12,7 i/100 km. Kombinirani izpust CO,: 130,6-295,9 g/km. Emisijska stopnja: EU6. Emisija dušikovih oksidov (NOx): 50,8-243 mg/km. Emisija trdih deicev: 0,18-1,89 mg/km. Število trdih deicev: 4,73x10" - 2,14x10'°. Podrobne q|pjske rHf§|mači;je najdete v priročniku, ki ga lahko brezplačno prebite na prodajnem mestuESna naši spletni strani www.merCe5es-benz.si. Ogljikov d§ksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Msij®№esnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM1 0 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolične. Naročnik oglasa: Autocommerce, d.o.o. Bodite pripravljeni kjerkoli in kadarkoli. Vsak dan v poslu je najpomembnejši, zato tako pri delu kot tudi na cesti ničesar ne prepuščajte naključju. Izberite zanesljivost na štirih kolesih, ki se ponaša z odličnimi voznimi lastnostmi, varnostjo in tehnološko naprednostjo. Preverite nabor lahkih dostavnih vozil Mercedes-Benz, ki vam v posebni ponudbi prinašajo ugodne plačilne pogoje in takojšen prevzem za nove delovne izzive. Več najdete na mercedesnadelu.si ali nas obiščite v najbližjem salonu. SPRINTER furgon že za 325 € na mesec11 VITO furgon že za 235 € na mesec2 ^Primer izračuna za finančni leasing za Sprinter furgon 314 CDI (srednja medosna razdalja): polog prodajalcu 4.809,83 EUR + DDV (možnost financiranja), skupni znesek financiranja 20.180,17 EUR, odplačilna doba 72 mesecev, stroški obdelave 305,00 EUR, pogodbena variabilna obrestna mera 5,0%, EOM 5,63%, skupni znesek za plačilo 34.012,63 EUR. 2)Primer izračuna za finančni leasing za Vito furgon 109 CDI (kratka medosna razdalja): polog prodajalcu 3.606,28 EUR + DDV (možnost financiranja), skupni znesek financiranja 14.383,72 EUR, odplačilna doba 72 mesecev, stroški obdelave 220,00 EUR, pogodbena variabilna obrestna mera 5,5%, EOM 6,16%, skupni znesek za plačilo 24.704,08 EUR. Mercedes-Benz Vans. Born to run. Pooblaščeni prodajalci: Autocommerce, d.o.o., Autocommerce Ljubljana T: 01 5883 572, RC Maribor T: 02 4600 116, RC Koper T: 05 6631 204, RC Celje T: 03 4261 887, Čepin d.o.o. T: 03 828 0144. 4 GOSPODARSTVO Orodjarji zahtevajo višje plače Po dvourni opozorilni stavki v Emo Orodjarni napovedujejo celodnevno stavko - Vodstvo podjetja zavrača podpis podjetniške kolektivne pogodbe Kratka opozorilna stavka proizvodnih delavcev v Emo Orodjarni je marsikoga presenetila. Podjetje namreč v širši javnosti velja za zgledno urejeno in poslovno uspešno, ki veliko vlaga v raziskave in razvoj ter je pomemben dobavitelj orodij za avtomobilsko in letalsko industrijo. Od približno 200 zaposlenih je malo več kot 70 inženirjev, približno tretjina je proizvodnih delavcev, in slednji so nezadovoljni s svojimi plačami. Kot trdijo njihovi sindikalni predstavniki, so plače le malo višje od minimalnih in se že deset let niso spremenile. Večinski lastnik Stanko Ste-pišnik, ki je v podjetju zadnja tri leta uradno le prokurist, proizvodnim delavcem že skoraj dve leti obljublja zvišanje plač. Ker so se naveličali čakati, so njihovi sindikalni predstavniki že maja napovedali stavko, a so jo preklicali. Od vodstva podjetja so namreč dobili trdno obljubo, da bo zvišalo plače. »A se potem ni zgodilo nič. Podjetje se tudi ni opredelilo do našega predloga podjetniške kolektivne pogodbe s tarifnim delom in kot kaže, se o njem Predsednik sindikata v Emo Orodjarni Gregor Šajn (levo) in predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Gvido Novak napovedujeta celodnevno opozorilno stavko, če vodstvo podjetja ne bo podpisalo podjetniške kolektivne pogodbe skupaj s tarifnim delom in zvišalo plač delavcem v proizvodnji. sploh ne namerava pogovarjati,« je razloge za dvourno opozorilno stavko, ki je bila prejšnji petek, pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Gvido Novak. Grožnje z odpuščanjem Opozorilne stavke se je udeležila približno polovica proizvodnih delavcev. Namesto k strojem so ob šestih zjutraj šli na parkirišče. Za kratek čas se jim je pridružil Stanko Stepi-šnik in jih poskušal prepričati, naj se vrnejo na delo. »Dejal je, da se bomo o vsem pogovorili, in obljubil dvig plač, a ko smo mu omenili podpis podjetniške pogodbe skupaj s tarifnim delom, se je pogovor končal,« je povedal Novak. Sindikalisti pravijo, da bi se jim pri stavki zagotovo pridružili še ostali proizvo- dni delavci, a so se ustrašili groženj z odpuščanjem in so raje ta dan imeli dopust in ostali doma. Stavkali niso niti inženirji. »Po naših informacijah imajo dobre plače, tudi vodilni so dobro plačani, saj zaslužijo štirikrat ali petkrat več kot ostali zaposleni. Za vse je dobro poskrbljeno, le delavci v proizvodnji so odrinjeni in so zadnja skrb v podjetju,« je bil ogorčen Novak. Prepričan je, da bi podjetje lahko brez težav povečalo osnovne plače, saj posluje zelo dobro. »Delavci zdaj dobijo le toliko, kot določa kolektivna pogodba dejavnosti, to je nekoliko več kot znaša minimalna plača. Vsi po vrsti so dobri orodjarji, priznani tudi v Evropi, in podjetje bi moralo poskrbeti, da bi lahko dostojno živeli. Stavka zagotovo ni dober znak, saj orodjarjev primanjkuje, in tudi v podjetju pravijo, da imajo težave pri pridobivanju dobrega kadra.« »Za škodo bo odgovorno vodstvo« Stanko Stepišnik v času stavke z mediji ni hotel govoriti in predstaviti stališč vodstva podjetja do zahtev sindikata. Gvido Novak je dejal, da zato, ker ga je sram, in poudaril, da bo on odgovoren za vso škodo, ki bo nastala v primeru nove stavke. V sindikatu so se namreč odločili, da bodo jutri, v petek, pripravili celodnevno opozorilno stavko, če z vodstvom podjetja ne bodo sklenili dogovora in podjetniška pogodba s tarifnim delom ne bo podpisana. Nadure skrite v stimulacijah Poleg višjih plač in podpisa podjetniške kolektivne pogodbe sindikat od vodstva Emo Orodjarne tudi zahteva, da do novega leta uredi izplačilo nadur. Kot je povedal predsednik sindikata v podjetju Gregor Šajn, vodstvo zdaj delo preko polnega delovnega časa skriva v stimulacijah. »Nobene revolucije se ne gremo. Želimo samo normalno plačilo za normalno delo,« je poudaril Šajn. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Emo Orodjarna je lani ustvarila malo več kot 13 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za skoraj dva milijona evrov več kot leto prej. Čisti dobiček je znašal 850 tisoč evrov, kar je desetkrat več kot v letu 2014. Večinski lastnik podjetja je preko Corda Orodjarne Stanko Stepišnik, ki je bil kratek čas gospodarski minister v vladi Alenke Bratušek. Z akcijsko ponudbo električne energije UGODNEJŠA ELEKTRIKA 17 bo vaš družinski proračun v naslednjem letu lažje zadihal. Izredno ugodne cene električne energije iz okolju prijaznih virov vam namreč zagotavljamo kar do 31.12.2017! Darilo zase pa boste brez dvoma našli vsple' tni trgovini ECE, med več kot 400 artikli za dom. Da bo odločitev za nov LCD televizor, hladilnik ali pametni telefon še lažja, vam v sklopu akcije UGODNEJŠA ELEKTRIKA 17 podarjamo bon za spletni nakup v vrednosti 20 €.** (( (m 08022 04 Л info@ece.si www.ece.si A Pon.-pet.: 7:00-17:00 J ^ЦЈЈГ Zajamčena cena do 31.12.2017 VT (€/kWh) MT(€/kWh) ET (€/kWh) Cena brez DDV 0,05797 0,03477 0,04897 Cena z DDV 0,07072 0,04242 0,05974 Sestava primarnih virov za mala podjetja in gospodinjstva {2015) Sestava primarnih virov za velika, srednja in mala podjetja ter gospodinjstva 24% jedrsko gorivo * Akcijskicenikvkijučujecenodobavljeneelektrične energije, ne vključuje pa cene za uporabo omrežia, trošarine, prispevkov in drugih zakonsko dojp-čenih dajatev. Pri akcijski ponudbi UGODNEJŠA ELEKTRIKA 17 se zaračunava fiksni del za energijo v višini 0,69 € brez DDV (0,8418 € z DDV) za posamezno merilno mesto na mesec. ECE ne razpolaga z rednimi ceniki za namen primerjave med rednim in akcijskim cenikom. Akcijska ponudba ie namenjena gospodinjskim kupcem in traja od 28.11.2016 do 20.1.2017 oziroma do odprodaje za namen akcijske ponudbe zakupljenih količin električne energije. Bon za nakup v spletni trgovini ECE (20 €) vključuje DDV. **Cenik, splošni pogoji in pravilnik dodatnega nagrajevanja ter nagrad nega žrebanja ponudbe UGODNEJŠA ELEKTRIKA T7 se nahajajo naspletni strani ece.si. Energija prihodnosti GOSPODARSTVO 5 Banke iščejo kupca za Tuševe terjatve Konzorcij upnikov skupine Tuš je že začel prodajati večino terjatev, ki jih imajo banke do celjskega trgovca. Šlo naj bi za približno 300 milijonov evrov finančnih terjatev. Konzorcij, ki se je oblikoval poleti in ga vodi Nova Ljubljanska banka, išče takšnega kupca, ki bi Tuš tudi dokapitaliziral. Če bosta prodaja in dokapitalizacija uspeli, naj bi Mirku Tušu ostal le manjši lastniški de- lež. Konzorcij, v katerem so poleg NLB še sedem bank in Družba za upravljanje terjatev bank, si je rok za prodajo terjatev postavil konec leta. Zanimanja za nakup naj bilo kar nekaj. V prvem delu je nezavezu-joče ponudbe poslalo 15 inšti-tucionalnih vlagateljev. V drugem delu prodaje, ki poteka zdaj, pa izbrani vlagatelji že izvajajo skrbni pregled poslovanja. Konzorcij upnikov pričakuje, da bo že v kratkem do- bil tudi zavezujoče ponudbe. Večinoma gre za dolgoročne vlagatelje, vsi so tudi pripravljeni vložiti dodatna sredstva v skupino. Tuš je po zadnjih znanih podatkih, ki veljajo za konec lanskega leta, svojim finančnim upnikom dolžan še 396 milijonov evrov. Največje upnice so Abanka, Adikko Bank, to je nekdanja Hypo banka, in skupina NLB. JI Foto: GrupA DUTB zahteva stečaj Simerja Ljubljansko višje sodišče je pred kratkim zavrnilo pritožbo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na sklep okrožnega sodišča o začetku postopka prisilne poravnave v podjetju Simer. Slaba banka je zdaj na celjsko sodišče poslala ugovor proti vodenju prisilne poravnave in zahteva stečaj. DUTB v ugovoru navaja, da je stopnja verjetnosti, da se bo Simer s prisilno poravnavo rešil finančnih težav, manjša od 50 odstotkov. Poleg tega tudi navaja, da bi bili upniki, če bi šlo podjetje v stečaj, bolje poplačani. Zato sodišču predlaga, naj prekliče sklep o prisilni poravnavi in v Simerju začne stečajni postopek. Slaba banka, ki ima do celjskega podjetja za 2,2 milijona evrov terjatev, je stečaj Simerja predlagala že februarja letos. Vendar je Simer približno mesec kasneje vložil predlog za uvedbo poenostavljene prisilne poravnave, ki jo je sodišče zavrnilo, zato je predlagal uvedbo navadne prisilne poravnave. Ta predlog je sodišče konec avgusta sprejelo in s tem ustavilo odločanje o stečaju. Slaba banka se je na takšen sklep pritožila in med drugim tudi navedla, da Simer zelo očitno zlorablja pravna sredstva. A je višje sodišče odločilo, da v postopkih ni bilo storjenega nič nezakonitega. Družba za upravljanje terjatev bank zdaj v svojem pozivu sodišču, naj v Simerju začne stečajni postopek, navaja tudi ugotovitve prisilne upraviteljice, da podjetje kljub prikazanemu dobičku posluje slabo. Kar 86 odstotkov prihodkov od prodaje je dobil le od enega kupca, in sicer od Simerjeve povezane družbe. Podjetje pa je izdalo ravno toliko računov, kolikor jih potrebuje za pokrivanje tekočih stroškov, pri čemer se večinoma nanašajo na plače. JI Tehnični pregledi v lasti podjetja Avto Krka V teh dneh so postali pravnomočni vsi sklepi o prodaji družbe Avto Celje Tehnični pregledi, ki je bila najvrednejši del premoženja propadlega celjskega podjetja. Stečajni upravitelj Avta Celje Matija Vičar je za to družbo uspel iztržiti malo več kot šest milijonov evrov ali kar dva milijona več, kot je bila izklicna cena. Tehnične preglede je kupilo ljubljansko podjetje C Center, katerega lastnik je Avto Krka, ki ima po Sloveniji že 19 poslovnih enot in zaposluje 200 ljudi. Družba Avto Celje Tehnični pregledi je kot samostojno podjetje začela delovati leta 2014, ko je matično podjetje Avto Celje zaradi finančnih težav nanjo preneslo del zdrave dejavnosti. Tehnični pregledi so z malo več kot 50 zaposlenimi svojo dejavnost nadaljevali kljub stečaju matičnega podjetja in lani ustvarili skoraj 3 milijone evrov čistih prihodkov od prodaje in malo več kot pol milijona evrov čistega dobička. JI Atrij bodo reševali Prekmurci www.trgovinejager.com Atrij, ki je eno največjih podjetij v celjski regiji na področju upravljanja s stanovanji, je z družbo Fisa Nepremičnine iz Murske Sobote ustanovil novo podjetje Atrij Fisa, preko katerega bo reševal svoje finančne težave. Večinski lastnik novega podjetja so Fisa Nepremičnine, ki bodo nelikvidnemu Atriju pomagale s svežim kapitalom. Atrij upravlja več kot 300 stanovanjskih in poslovnih stavb na širšem celjskem območju. Že nekaj časa ima likvidnostne težave. Ker ne plačuje redno obveznosti do svojih dobaviteljev, je stanovalcem nekaterih stavb že grozilo, da bodo ostali brez elektrike ali vode. Kot zagotavljata direktorja Radovan Cink iz Atrija in Stojan Fišer iz Fisa nepremičnin, bosta s pomočjo skupnega podjetja rešila vse težave. Te dni sta se z Elektrom Celje in ostalimi upniki že začela dogovarjati o vračilu dolgov. Celjsko podjetje namerava svoje finančne težave reševati tudi s prodajo svojih nepre- mičnin. V Gornjem Gradu in Vitanju ima nekaj stanovanj, v Šentjurju in Celju poslovne prostore, v Ljubljani pa ima večje zemljišče. Radovan Cink zagotavlja, da ustanovitev nove družbe, ki bo imela sedež v Celju, nikakor ne pomeni stečaj Atrija. »Z novim strateškim partnerjem bo odslej poslovanje Atrija bolj varno, ogroženo ni nobeno od 25 delovnih mest.« Poleg Atrija in Fisa nepremičnin se je novo podjetje z 10-odstotnim lastniškim deležem vključila tudi mariborska družba IAG Poslovne finance, ki se ukvarja z izterjavami. JI Ugovor je bil prepozen Propadlo je še eno od podjetij, ki so se na Celjskem ukvarjala s prodajo in servisom avtomobilov. Sodišče je razglasilo stečaj podjetja RSL iz Levca, ki je bilo v lasti družine Podmiljšak. Stečaj je predlagal eden od upnikov. Vodstvo podjetja je sicer na takšen predlog vložilo ugovor, a je pri tem zamudilo zakonsko določeni rok, zato ga sodišče ni upoštevalo. Podjetje RSL je imelo še leta 2011 več kot 7 milijonov evrov prometa, leta 2014 pa se je ta krepko znižal in je znašal le še 660 tisoč evrov. Lanski prihodki podjetja so znašali komaj 8 tisoč evrov, po javno dosegljivih podatkih pa podjetje ni imelo več nobenega zaposlenega. Del poslov starega podjetja je eden od solastnikov očitno prenesel na novoustanovljeno podjetje SR Levec. JI IAG ER ' ЧЉ росм ODSLEJ TUDI V VRANSKEM fjAOER Priznanje tudi Gostilni Šempeter Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je na strokovnem srečanju v Portorožu podelila priznanja nekaterim svojim članom. Med dobitniki je tudi Gostilna Šempeter iz Bistrice ob Sotli, ki jo že tri generacije vodi družina Kunst. JI -v *? aj BS POGOSTITEV ZA 0 OTVORITEV Petek, 2.12. ob 10:00 i 27 % TRADICIJE SLOVENSKO DRUŽINSKO PODJETJE Supermarket Jager VRANSKO Vransko 54b, 3305 Vransko Delovni čas: 730-2000 sob.: 730-1700 ned.: 730-1200 NAŠA PONUDBA: - široka izbira živil - sveže meso - tehnični izdelki - gradbeni material -tekstil MIKLAVŽEVA PONUDBA SUHE FIGE KALIFA 200 g ČOKOLADA MILKA TRIPLE Choco 90 g Wim /ч a»» јШ* r o79 , EUR KINDER BUEN0 3x43 g DATELJ NI 200 g 079 Vf EUR Ponudba velja do 6.12.2016 v vseh trgovinah Jager. www.trgovinejager.com Pred občinsko stavbo se je zbrala skupina krajanov, ki nasprotujejo azilnemu domu v Velenju, saj želijo zaščititi svoje otroke, družine, prijatelje, sosede. Azilni dom pod določenimi pogoji bo Nad prosilci za mednarodno zaščito niso nikjer navdušeni VELENJE - Na seji občinskega sveta je bila burna razprava glede postavitve azilnega doma v občini. Velenjski svetniki so po dolgotrajni razpravi in ob obstruk-ciji nekaterih opozicijskih svetnikov potrdili sklepe, ki pod določenimi pogoji dovoljujejo, da se lahko na območju občine vzpostavi izpostava azilnega doma, v katerem bi lahko sprejeli trideset prosilcev za mednarodno pomoč. Zaradi predvidenih novih migracij se je povečala potreba po novih namestitvah za prosilce za mednarodno zaščito. Zato je ministrstvo za notranje zadeve prosilo zasebnike, naj ponudijo svoje stavbe v oddajo. Ena od primernih namestitvenih zmožnosti je po ogledu pristojnih tudi na območju občine Velenje. V samostojni stavbi v zasebni lasti bi lahko bivalo do največ 150 prosilcev za mednarodno zaščito. Trenutno se ministrstvo za notranje zadeve pogaja o pogojih najema in o pogodbi za ta objekt. Ker si na ministrstvu želijo dobro sodelovanje z občinami in lokalnimi skupnostmi, so svojo odločitev predstavili na zadnji seji mestnega sveta. A lokalni skupnosti državna namera ni všeč. Na seji sveta krajevne skupnosti Stara vas so pretekli teden svetniki sprejeli sklep, da se z ureditvijo azilnega doma ne strinjajo. Predsednik KS Stara vas Matjaž Zupanc je velenjskim svetnikom predstavil pomisleke krajanov, saj se bojijo neredov, bojijo se za varnost družin in za izpad dohodkov okoliških lokalov in trgovin. Poleg tega je prepričan, da je v Sloveniji dovolj drugih primernih stavb. Civilna iniciativa ni za azilante Zbrali so se tudi krajani in se povezali v civilno iniciativo Nočemo azilnega doma. Ne želijo, da se v Velenju nastanijo azilanti, ki so zaradi svoje kulturne raznolikosti žal vse tisto, česar ne želijo v svojem okolju, so zapisali na letaku, ki so ga poslali v vse domove v občini. Za rešitev težave so svetniške skupine SD, DeSUS in SMC predlagale sklepe oziroma zah- Proračun v prvem branju pod streho Celjski mestni svet se bo decembra še enkrat sestal Svet Mestne občine Celje je na novembrski seji potrdil proračun za leto 2017 v prvem branju. Ker pa proračun še ne bo sprejet v tem letu, bo za prve tri mesece prihodnjega leta veljalo začasno financiranje. Kot je povedal Sandi Sendel-bah, vodja občinskega oddelka za gospodarske in finance, občina v primerjavi z lani povečuje tako prihodke kot odhodke. Osnutek proračuna celjske občine za prihodnje leto pred- videva 55,1, odhodki pa 56,8 milijonov evrov. Za povečanje zneska na obeh straneh bi naj prišlo zaradi menjalnega razmerja (kompenzacije) z državo, ki naj bi občini v prihodnjem letu z odstopom prostorov nekdanje Ekonomske šole in Kajuhovega doma poplačala vložke v izgradnjo šolske infrastrukture. Primanjkljaj v višini 1,7 milijona evrov bo občina financirala z zadolževanjem v višini 3 milijonov. Pri tem bo odplačala dolg v višini 2,9 milijona evrov, s čimer bo neto zadolževanje znašalo manj sto tisoč evrov. V razpravi so v svetniki ob nekaterih pripombah, ki med drugim zadevajo vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo krajevnih in četrtnih skupnostih, sestavljavcem proračuna večinoma priznali, da je v danih razmerah dobro sestavljen. Podprli so ga celo v svetniški skupini SMC. Mestni svet je proračun tako soglasno sprejel, prav tako začasno fi- nanciranje za prihodnje tri mesece. Letos bo še ena seja mestnega sveta, ki sicer ni bila predvidena. Župan Bojan Šrot je namreč predlagal umik 13. točke dnevnega reda. Svetniki naj bi namreč po hitrem postopku obravnavali nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Sprejem tega odloka je nujen zaradi spremembe zakonodaje, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA teve o vzpostavitvi izpostave azilnega doma na območju Velenja, s pomočjo katerih bi sprejeli ustrezne rešitve. Zavedajo se namreč, da so prosilci za mednarodno pomoč v Sloveniji in da ni kraja v državi, kjer bi jih z navdušenjem sprejeli, a so pripravljeni pod določenimi pogoji sodelovati pri iskanju rešitev. V Velenju le do trideset prosilcev Na koncu več kot štiri ure trajajoče razprave so opozicijski svetniki dvorano jezno zapustili, 26 svetnikov pa je glasovalo za sprejetje sklepov. Tako velenjski mestni svet namestitvi prosilcev za mednarodno zaščito na območju Velenja ne nasprotuje, a ugotavlja, da trenutno predvideni prostori v nekdanjem samskem domu niso primerni za nastanitev prosilcev, zato jih je treba pred namestitvijo še urediti. Prav tako ni primerna lokacija. Zato od vlade podpisniki zahtevajo, da je lokacija v Velenju za največ trideset prosilcev in da pred morebitno vselitvijo država ali lastnik stavbe tako uredi prostore in okolico, vlada pa naj pripravi dolgoročno strategijo za reševanje problematike prosilcev za mednarodno zaščito. Poleg tega zahtevajo, da se v Velenju nastani izključno ranljive skupine s posebnimi potrebami. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je velenjskim svetnikom predstavil širšo mi-grantsko situacijo. Krajane je pomiril, da je bi to bil le prehodni dom in bi v njem azilanti ostali približno sto dni. »Trudili se bomo narediti vse za dobro varnost. Poleg tega moram poudariti, da v Slovenijo prihajajo le tisti migranti, ki so res potrebni pomoči. Tiste, ki pomoči ne potrebujejo, država vrne nazaj.« Dodal je še, da ima vsaka izpostava svoj hišni red in da so mogoči izhodi le na podlagi dovoljenj. Robert Videc iz PU Celje je zaskrbljene krajane, ki menijo, da jih kadrovsko podhranjena policija ne bo mogla varovati, pomiril, da je stanje varnosti na celjskem območju stabilno že dolgo let. Prav tako meni, da je njihova kadrovska zasedenost ustrezna. »Analizirali smo varnost na območjih azilnih domov in ugotovili, da azilni dom nima neposredne povezave s stanjem varnosti. Potrudili Boštjan Šefic: »Narejene imamo varnostne načrte, da do incidentov s krajani ne bi prihajalo, vedno pa lahko prihaja do nesporazumov med migranti, tako kot z vsemi ljudmi, ki živijo v večstano-vanjskih stavbah.« se bomo, da se bodo krajani še vedno počutili varno.« Velenjski župan Bojan Kontič je bil s sprejetimi sklepi zadovoljen. »Sklepi na eni strani zavezujejo vlado in na drugi strani izražajo našo pripravljenost za nadaljnje dogovarjanje. Prepričan sem, da bomo s krajni Stare vasi uspeli najti primerno rešitev. Najpomembneje je, da nam je država ponudila roko in možnost sodelovanja. S pomočjo pogajanj bomo lahko sprejeli pametno rešitev. Na prvem mestu je varnost občanov in občank, na drugem pa varnost tistih, ki prosijo za azil. Izkušnje kažejo, da težav s temi ljudmi ni bilo.« Tega, kdaj bi azilni dom lahko začel delovati, niti Boštjan Šefic niti Bojan Kontič nista mogla povedati. Ta trenutek imajo še v obstoječih namestitvenih nekaj prostora. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Celjski mestni svetniki so na novembrski seji večji del razprave namenili obravnavi proračuna za prihodnje leto. Na novo odkrili srednjeveške gradove ZREČE - Že dolgo je znano, da so nekatera območja v občini arheološko izstopajoča in zgodovinsko pomembna. Pred časom so se študentje arhitekture posvetili ostankom gradov Freudenberg, Lušperk in Jamnik. Ob tem so podali tudi nekaj predlogov, ki bi lahko ob porušeno grajsko zi-dovje vrnili življenje. Od srednjeveških gradov na Zreškem danes ni ostalo veliko, niti v ljudskem spominu. Le malokateri domačin sploh ve, da so v njihovi neposredni bližini sploh obstajali. Poglobljena raziskava študentov mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je pokazala, da bi bilo mogoče to kulturno dediščino ne samo ohraniti, ampak jo tudi uporabiti kot dragoceno nadgradnjo turistične ponudbe in krajevne identitete. Tako je nastala znanstvena monografija Zreški gradovi med včeraj, danes in jutri. Študente je vodil dr. Igor Sapač, ki znanstvene raziskave postavlja za trden temelj nadaljnjega razvoja dogodkov. Kako ambiciozno se bo lokalna skupnost tega lotila, je seveda vprašanje. »Najprej bi bilo treba ruševine očistiti, izvesti arheološke raziskave, v nadaljevanju bi lahko ostanke utrdili. Lahko jih zgolj pustimo v nekem naravnem gozdnem arheološkem parku, lahko pa bi jih tudi nadgradili s kakšnimi montažnimi objekti, ki bi turistično ponudbo kraja dopolnjevali skozi vse leto.« Idejo je podprl tudi župan Zreč Boris Podvršnik. Vendar je žal veliko odvisno tudi od možnosti financiranja in morebitnih razpisov, ki bi takšnim projektom dali zagon. StO IZ NAŠIH KRAJEV 7 Je svet zdravstvenega doma kršil zakon? V Podčetrtku zahtevajo nov razpis ŠMARJE PRI JELŠAH - Svet Javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah je kot najprimernejšega kandidata za novega direktorja predlagal Aleksandra Svetelška. A pojavili so se očitki, da postopek ni bil izpeljan legitimno, pri čemer župan Občine Podčetrtek Peter Misja zahteva ponovitev razpisa. Nekdanji direktorici zdravstvenega doma in trenutni vršilki dolžnosti Ireni Nunčič se bo mandat iztekel februarja. Svet Javnega zavoda ZD Šmarje pri Jelšah je kot najprimernejšega za direktorja predlagal Aleksandra Svete-lška, nekdanjega direktorja Tuša in predsednika uprave Petrola. Svet občine Podčetrtek je o kandidatu podal negativno mnenje. »Lahko rečem, da se zaenkrat niti ne ukvarjamo s priimkom kandidata, temveč s tem, da je bil postopek izpeljan nelegitimno. V razpisu, ki je bil objavljen v uradnem listu, je natančno pisalo, katero stopnjo izobrazbe mora imeti novi direktor. Ker oseba, ki je bila imenovana, tega ne izpolnjuje, smo pristojni na občini protestirali in rekli, naj se razpiše nov razpis v skladu s statutom. A v zavodu niso delovali v skladu z zakonom, ampak so se osredotočili na to, da morajo imenovati, pri čemer niso želeli počakati tri tedne in tako so zavestno kršili zakon,« je pojasnil župan občine Podčetrtek Peter Misja. Svet občine Podčetrtek meni, da Svetelšek ne izpolnjuje pogojev za direktorja šmarskega zdravstvenega doma.(Foto: arhiv NT) Kot pravi Misja, je Občina Podčetrtek podala negativno mnenje za kandidata, ker ta ne izpolnjuje pogojev, podrobno pa bodo svetniki o problematiki razpravljali na seji občinskega sveta. Temu naj bi sledile tudi druge občine, ki so soustanoviteljice zavoda in od katerih Svet Javnega zavoda ZD Šmarje pri Jelšah potrebuje soglasje za imenovanje direktorja. Decembra lani je bila Irena Nunčič edina prijavljena kandidatka za mesto direktorja javnega zavoda, a je pri kandidaturi šmarski občinski svet ni podprl. Komisija je takrat pojasnila, da Nunči-čeva ni upoštevala mnenj in predlogov strokovne službe, odločitve in predloge je sprejemala brez posvetovanja z županom in s strokovno službo, načrti porabe sredstev za investicije so bili nepregledni in neusklajeni z občino, prav tako se komisija ni strinjala z njeno poslovno politiko glede porabe sredstev za investicije, ki so iz leta v leto ostajala in se kopičila na računu zavoda. A drugačno sliko o Nunčičevi riše mnenje župana Podče- trtka, ki je povedal, da je ZD Šmarje pri Jelšah v zadnjih letih deloval dobro, da je zaposlil več kot deset novih zdravnikov, da je posloval s pozitivnimi številkami in da ne vidi razloga za prepiranje. Bojana Gobec, predsednica sveta zdravstvenega doma, je na očitke, da razpis ni bil izveden legitimno, za Novi tednik odgovorila, da je »prišlo do administrativne napake, ker je razpisna komisija pri prijavljenih kandidatih upoštevala pogoje, ki so določeni v Odloku o ustanovitvi ZD Šmarje pri Jelšah in Statutu ZD, to je visoka strokovna izobrazba.« Dodaja, da je bilo ugotovljeno, »da ima imenovani kandidat zaključen visokošolski strokovni program, ki je primerljiv z univerzitetnim programom prve bolonjske stopnje, torej ima kandidat glede na pogoje, ki jih določajo Zakon o zdravstveni dejavnosti, Odlok o ustanovitvi in Statut ZD ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe. Razpisani postopek za direktorja ZD torej ostane v veljavi«. EP Pomembne naložbe LJUBNO - Občina računa v proračunu za prihodnje leto na 2,8 milijona evrov prihodkov in tri milijone evrov odhodkov. Razliko med prihodki in odhodki predstavlja najetje posojila za gradnjo nove čistilne naprave. Oboji naj bi bili od letošnjih za tri odstotke nižji. V proračunu je kar nekaj za občino pomembnih naložb. Med njimi so prenove cestnih odsekov in gradnja več pločnikov ter vodovodov. Med naložbami je v proračunu 350 tisoč evrov za rekonstrukcijo čistilne naprave. Občina računa, da bi spomladi izbrala izvajalca in nato takoj začela graditi. Med večjimi načrtovanimi naložbami je tudi nadaljevanje urejanja skakalnega centra, po katerem je Ljubno znano daleč po svetu. Tako želi občina prihodnje leto preplastiti doskočišče s plastično maso. Prav tako je načrtovano nadaljevanje obnove ambulant zdravstvene postaje. Osnutek proračuna je sprejel občinski svet na svoji zadnji seji. BJ Doktorski študij v angleščini CELJE - Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) slavi desetletnico. Še posebej pomembna je fakulteta za mlade, ki ustanavljajo lastna podjetja, saj jim poleg nasvetov omogoča pridobivanje mednarodnih partnerjev in izkušenj. Jubilejno leto prinaša tudi prelomnico pri doktorskem študiju v programu management znanja, saj je zastavljen v angleškem jeziku. Gre za edini študijski program v angleškem jeziku v Celju. Vanj so vpisani štirje tuji študenti od devetih. Po besedah direktorice Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Celje mag. Anje Lesjak gre za pomembno prelomnico. »Že ime fakultete pove, da podpira internacionalizacijo izobraževanja, k čemur sodi tudi izobraževanje v tujem jeziku.« Dodaja, da pri izobraževanju v tujem jeziku vidijo vsaj dve prednosti: »Slovenija, ki se zaradi demografije sooča z upadanjem števila študentov, lahko s tem privabi tuje študente in tuje profesorje. Poleg tega s tem odpiramo in izboljšujemo kakovost našega visokošolskega prostora, kot je to praksa v razvitih državah. Na ta način lahko naši študentje krepijo svoje znanje tujih jezikov in povečajo svojo konkurenčnost na mednarodnem trgu dela, poleg tega lahko s tujimi študenti tudi preverjajo in primerjajo druga znanja, kar krepi njihovo samozavest.« Direktorica zato pravi, da ji je žal, da je bil iz sprejete novele Zakona o visokem šolstvu umaknjen člen, ki bi v veliki meri olajšal rabo tujega jezika v našem visokošolskem prostoru. »Menimo tudi, da je strah, da bi zaradi tega trpel slovenski jezik, povsem odveč. Na primer države, ki imajo le nekajkrat več prebivalcev, kot so Danska, Švedska in Finska ter tudi Nizozemska, izvajajo številne študijske programe v angleščini.« Na MFDPŠ letos študirajo 403 študentje v šestih študijskih programih. TC Dolgotrajno spreminjanje meje MOZIRJE, REČICA OB SAVINJI - Zgor-njesavinjski občini spreminjata mejo. Gre za dele naselij Brezje in Radegunda v mo-zirski občini ter Dol Suha v rečiški občini. Za spremembo meje sta se občini povezali z republiško geodetsko upravo. »Na rečiški strani gravitirajo določene domačije na Mozirje, tako glede šole, pokopališča ali cerkve. Tako ti občani želijo, da bi bili priključeni občini Mozirje,« pojasnjuje tamkajšnji župan Ivo Suhoveršnik. Na drugi strani nekateri občani Mozirja gravitirajo v rečiško občino. Za spremembo meje morata občini sprejeti odlok o spremembi. Mozirska ga je v prvi obravnavi novembra že sprejela, rečiški svetniki ga bodo v prvi obravnavi obravnavali decembra. Občina Rečica ob Savinji je nastala pred desetimi leti, ko se je izločila iz občine Mozirje. Želja po spremembi meje ni nova, saj traja postopek že od leta 2007. Doslej meje niso mogli spremeniti, saj občini občinskih prostorskih načrtov še nista sprejeli. Oba sta zdaj že sprejeta. Po dokončani spremembi meje med občinama bodo stroške spremembe naslova nosili občani, ki se želijo odcepiti. BJ Obcestna vegetacija ovira promet ŠMARJE PRI JELŠAH - Pristojni v občini so dobili nekaj opozoril in pritožb javnega podjetja za komunalne storitve OKP Rogaška Slatina in nekaterih prostovoljnih gasilskih društev. Težavo naj bi predstavljala neprevoznost nekaterih cest zaradi neurejene obcestne vegetacije. Zaradi pritožb, da naj bi neurejena vegetacija ob cestah ogrožala varnost voznikov, so najbolj kritična mesta v občini začeli urejati že julija, je povedala koordinatorka za stike z javnostmi v Občini Šmarje pri Jelšah Sergeja Javornik. Akcijo urejanja v celotni občini so pristojni začeli pred dnevi in jo bodo izpeljali do konca novembra. Zaradi tega bo na določenih območjih nekoliko oviran promet. Pristojni začnejo delati že zjutraj, vsi pa skrbijo za varnost udeležencev v prometu, tudi z ustrezno prometno signalizacijo. Zaradi urejene in bolj varne okolice občinskih cest bo v zimskem času svoje delo lažje opravljala tudi zimska služba. EP JAVNO PODJETJE, d.o.o. Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. Trg se širi \ ENERGETIKA W CELJE MOZIRJE - V trgu je začela nastajati nova ulica, ki se imenuje Podrožnik. Gre za območje v bližini nakupovalnega središča, kjer je vlagatelj iz Kamnika zgradil prvega od načrtovanih treh blokov. Nove stavbe morajo imeti naslov, medtem ko ulica potrebuje novo ime. Po postopku, ki je določen v Zakonu o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, sprejme odlok o poimenovanju občinski svet, kar je na zadnji seji tudi storil. Pred tem je občinska uprava pripravila elaborat, ki med drugim določa potek ulice Podrožnik in njeno prometno ureditev. Zaradi vzpostavitve nove ulice ne bo treba spremeniti naslova nobenemu občanu, saj na tem območju stalnih prebivalcev še ni. BJ PREKLOPITE na PLIN Začelo se je v lesenih stavbah Od šolskega »šeriatskega« prava do sodobne vzgoje VOJNIK - Na Frankolovem so pred nekaj dnevi slovesno praznovali dvestoletnico šolstva v tem kraju. Leta 1816 se je namreč v leseni mežnariji pri cerkvi zbralo prvih šestnajst učencev, ki jih je učil organist. Čez deset let je bila postavljena lesena šola, spet lesena zgradba. Danes je v bližini sodobna šolska zgradba, o kateri pred dvesto leti niti sanjati niso mogli. »Zgodovino šole so ustvarjali ljudje, ki so bili prežeti s trdno voljo in z dobrimi nameni, in ki so živeli in ustvarjali za druge, ki so svoj poklic čutili kot poslanstvo,« je ocenila dve stoletji frankolovskega šolstva Marjana Šoš, ravnateljica tamkajšnje osnovne šole Antona Bezenška. Na »učilno zidano« so morali Frankolov-čani dolgo čakati, vse do leta 1863, ko je postala iz enorazrednice dvorazre-dnica. Jedro današnje šolske stavbe je Frankolovsko šolo obiskuje v tem šolskem letu 175 učencev, za katere skrbi 25 zaposlenih. bila zgrajeno še v času cesarja Franca Jožefa leta 1906 in še vedno služi. Učenci so takrat postajali vedno bolj »obremenjeni«, saj so morali obiskovati že trirazrednico. In minevala so desetletja, tudi druga svetovna vojna šolski stavbi ni prizanesla. V šestdesetih letih je bila stavba povečana, v osemdesetih letih je pridobila telovadnico. V letih 2004 in 2005 je bila šola ponovno povečana. V zadnjih letih je bila frankolovska šola poimenovana po svojem najbolj slavnem učencu, stenografu Antonu Bezenšku. Pred njo je postavljen njegov kip. Na prireditvi v počastitev dvestoletnice šolstva na Frankolovem so v kulturnem programu nastopili nekdanji in sedanji učenci. Častni gost je bil nekdanji ravnatelj Anton Drev, zbrane sta pozdravila tudi župan Branko Petre in direktor di-rektorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Gregor Mohorčič. Ob dvestoletnici šolstva na Frankolovem so se številni nekdanji učenci spominjali svojih šolskih časov. V biltenu, ki je izšel v počastitev častitljive obletnice, se je tako likovni in glasbeni ustvarjalec Jože Žlaus spomnil svojega obdobja nabiranja šolske učenosti. Takrat, pred približno pol stoletja, so Žlaus in njegovi sošolci drva za ogrevanje učilnice prinašali kar sami in jih v peč sami tudi naložili. Iz peči se je marsikdaj grdo kadilo, vendar se učenci in učitelji zaradi tega niso nič kaj razburjali. In v šoli je podobno kot drugod veljalo nekakšno »šeriatsko« pravo. Učitelji so kot vzgojno sredstvo marsikdaj uporabili lesen meter ali veliko leseno šestilo. Za malico so otroci od doma prinesli kos kruha in kakšno jabolko. Če mislite, da so oddaljene učence k pouku prevažali, se seveda motite. Danes je skoraj vse drugače, le osnovni namen ostaja isti. »Prihodnosti se ne bojimo, ustvarjali in vzpenjali se bomo naprej,« napoveduje ravnateljica Šoševa. BRANE JERANKO, foto: SHERPA V kulturnem programu so nastopili sedanji in nekdanji učenci. Občini gre finančno na bolje ŠTORE - V osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto je za naložbe predvidena četrtina odhodkov. Po njem občina za leto 2017 načrtuje 3,7 milijona evrov prihodkov in odhodkov, kar je nekaj odstotkov več kot letos. Naložb bo kar nekaj. To je tudi posledica dejstva, da bo občina po finančni plati nekoliko lažje »zadihala«. Denar, ki pripada občini po 23. členu Zakona o financiranju občin, bo namenila za rekonstrukcijo cest Opoka-Gaj in na območju Kovinarske ulice. Med predvidenimi naložbami so še ureditev igral v različnih krajih, fitnesa na prostem pri Športnem parku Lipa ter novega športnega igrišča na Svetini. Naložb bo še več. Prav tako bo več denarja za gasilska društva, predvsem za njihovo opremo. Med načrti za prihodnje leto je še rešitev prometnega zamaška pri osnovni šoli na Lipi, ki nastaja v jutranji konici zaradi prevoza otrok v šolo. Tam naj bi občina uredila krožišče in parkirišče za dva avtobusa. Iz naslova nekdanjih občinskih poroštev zasebnemu podjetju Hudournik bo morala občina prihodnje leto nakazati banki 64 tisoč evrov. Poleg tega bo morala plačati leta 2017 še 39 tisoč evrov za v preteklosti izgubljeno tožbo Slovenskih železnic, za vzdrževanje tako imenovanih izvennivojskih prehodov. Sicer si je občina po plačilu teh starih obveznosti. Zadnje leto ji je namreč uspelo odplačati kar sedemsto tisoč evrov. Kot računa, naj bi bila že januarja v okviru dovoljenega zneska zadolženosti. Zaenkrat dolguje upnikom še 1,4 milijona evrov. V ta znesek je vštet tudi njen nakup Doma na Svetini, to je nekdanjega Alminega doma. BJ Šola ne sme zatreti vedoželjnosti Na Ponikvi so gostili osmi Slomškov simpozij na temo Šola za življenjsko uspešnost ŠENTJUR - Rojstna hiša Antona Martina Slomška na Ponikvi je pred dnevi gostila osmi Slomškov simpozij. Pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko ga še vedno organizira Ljudska univerza Šentjur. Z leti je simpozij postal del kataloga stalnih izpopolnjevanj za učitelje in druge pedagoške delavce. Šentjurčani se z organizacijo tega dogodka poklanjajo spominu na svojega rojaka, ki je na Slovenskem pustil velik pečat tudi na pedagoškem področju. Kot je ugotavljal že Slomšek, je šola, ki se ukvarja zgolj s poučevanjem, polovičarska. S tem se strinja tudi pater dr. Silvo Šinkovec, ki je v svojem predavanju izpostavil vzgojni načrt kot temeljni dokument oblikovanja šolskega vzdušja in okolja. »Že s tem, ko učitelj stopi v razred, vzgaja. Torej vzgojnega in izobraževalnega procesa ni mogoče ločiti. V zadnjih letih je bil na tem področju narejen velik napredek, žal pa se stroka temu ni posebej posvečala. Velika prednost vzgojnih načrtov je, da jih šole oblikujejo samostojno in individualno. Na ta način zgradijo svojo identiteto, vzgojni papir pa ni zgolj prazna črka na papirju.« Kot pojasnjuje Šinkovec, skoraj vse šole na vrh seznama svojih vrednot uvrščajo spoštovanje. »To je izvrsten podatek. Če se bomo naučili drug drugega spoštovati, bomo znali na pravi način narediti veliko dobrega drug za drugega.« Med ostalimi vrednotami slovenske šole zelo visoko uvrščajo tudi znanje in odgovornost. Učitelji, odprti za nove metode »S tovrstnih izobraževanjem skušamo strokovnim delavcem, staršem in drugim zainteresiranim ponuditi pomoč pri vzgojnih dilemah,« je simpoziju ob rob poveda- la vodja Ljudske univerze Šentjur Alenka Testaniere. »Rdeča nit predavanj je iskanje odgovorov na vprašanje, kako zgraditi celostno osebnost, ki bo pripravljena na življenje v 21. stoletju.« Ker udeležba na simpoziju šteje za napredovanje, občinstva ne manjka. Poleg Šinkovca so mu spregovorili še Montesso-ri pedagoginja Melita Kordeš Demšar, mag. Jani Prgič in mag. Vanja Riccarda Kiswar-day. Kordeš Demšarjeva je na praktičnih primerih pokazala, kako abstraktne pojme otrokom razložiti z oprijemljivimi materiali. Vanja Riccarda Kis-warday je izpostavila pomen osebnostne rasti v vrtcu in šoli, kjer polnopravno vključujejo otroke s posebnimi potrebami. Največji aplavz je požel Jani Prgič, ki učiteljem po Sloveniji predava o tem, kako naj v okviru danih možnosti v pouk vključijo učinkovitejše učne metode. Frontalna sedeča oblika, ki smo je vajeni v naših šolah, je namreč povsem skregana z biološko zmožnostjo učenja in pomnjenja človeških možganov. »Kadar učitelji govorijo o otrocih z učnimi težavami, se velikokrat izkaže, da imajo v resnici pri delu z njimi sami učiteljske težave.« StO »Klasični šoli najbolj očitam to, da otrokom vzame veselje do učenja. Če to naravno vedoželjnost kot otroci izgubimo, v življenju morda ne bomo tako zelo ustvarjalni in zadovoljni, kot bi lahko bili,« je kritična Melita Kordeš Demšar. Šestdeset let zvestobe zaposlovanju invalidov In to ostaja vizija tudi za prihodnost Izdelava ortopedske obutve je ena težjih dejavnosti. Ne gre samo za čevljarstvo kot takšno. Gre za oblikovanje obutve, prilagojeno določeni osebi za pomoč pri njeni težavi z nogo. Proizvodnja pohištva iz masivnega lesa je danes težka, vendar ima vsak del pohištva svojo zgodbo. In to danes cenijo le redki. Celjsko podjetje CRI letos obeležuje šestdeset let delovanja. Ob tej priložnosti je bila pretekli četrtek v Narodnem domu v Celju tudi svečana slovesnost, na kateri so počastili tako dolgo tradicijo te družbe. Leta 1956 je bila ustanovljena z namenom omogočanja zaposlitve invalidom v celjski regiji. V letih je podjetje razvijalo tudi uspešno delovanje na področju izdaje in izposoje medicinskih pripomočkov, pri čemer je eno redkih v tem delu Evrope, ki izdeluje ortopedsko obutev. Poleg tega CRI izdeluje tudi masivno pohištvo in izvaja storitev cinkanja elementov iz jekla. Ravno zaposlitev invalidov je ostala vsa ta leta osnovna nit in cilj podjetja, ki tudi danes kot invalidsko podjetje zaposluje več kot trideset invalidov, ki delajo na prilagojenih delovnih mestih. Glede na obseg poslovanja takšna številka presega delež invalidov, ki jih mora imeti registrirano invalidsko podjetje v Sloveniji. »V prvotni dejavnosti so bile zaposlene samo tri osebe, ki so izvajale poklicno rehabilitacijo. Zdaj podjetje razvija še proizvodne dejavnosti. Najprej je nastala proizvodnja ortopedske obutve in medicinskih pripomočkov, vzporedno so nastale še lesna galanterija in pocinkovalnica ter proizvodnja različnih kovinskih izdelkov,« pravi direktor podjetja CRI Dorotej Čuček. Ta je najbolj ponosen ravno na osnovno poslanstvo in kot pravi, srčiko dejavnosti CRI: rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. »Na tem področju smo zelo dobro znani v Sloveniji in imamo zelo dober položaj,« dodaja. CRI tako že šestdeset let piše zgodovino na Celjskem kot eden osrednjih zaposlo-valcev najtežje zaposljivih, kljub temu pa na trgu išče svoj delež s tistimi dejavnostmi, ki niso koncesioni- Direktor podjetja CRI Dorotej Čuček. Že dolga leta mu je zaposlovanje invalidov prva stvar. rane. »Delo ni lahko, gledati pa moramo na to, da mora invalid dobiti ustrezno delovno mesto, torej tisto, na katerem lahko glede na svoje delovne ovire delo opravlja uspešno,« dodaja direktor. Vizija: širitev Čuček želi, da bi CRI uspešno deloval še naprej: »Načrtov je kar nekaj, mnogo jih je povezanih s financami. V prvi vrsti želimo ohraniti proizvodnjo masivnega pohištva, ki je ena redkejših v Sloveniji. Želimo tudi posodobiti strojni park v lesnem obratu in tudi pocinkovalnico. Če bi se nam uspelo s pomočjo lokalne skupnosti dogovoriti o zemljišču, bi lahko bil tudi to kratkoročni cilj.« Glavni cilj je, da bi še naprej ostali eden vodilnih dobaviteljev medicinskih pripomočkov in da bi njihov obseg še povečali. A Čuček pravi, da bi se lahko pojavile težave predvsem pri proizvodnji ortopedske obutve. »Naš najmlajši član, ki takšno obutev izdeluje, ima 42 let. Kaj želim s tem povedati? Šole za čevljarje danes ni več, zato me skrbi, kaj bo čez petnajst let, ko bodo zaposleni tik pred upokojitvijo. Tega dela skušamo priučiti tudi mlajše kadre, vendar opažamo, da to ni poklic, ki bi mlade zanimal, da bi se zanj odločili.« Zato bodo na tem področju storili vse, da bi ta proizvodnja, ki je prav tako ena redkih, ostala v Sloveniji. Gre namreč za zelo zahtevo delo. Obutev izdelujejo po posebnih mavčnih odlitkih stopal bolnikov, zato mora biti popolnoma natančno izdelana. »Na področju zaposlitvene rehabilitacije si želimo, da bi naše poslanstvo ostalo naša vizija tudi v prihodnosti,« pravi Čuček. Zanimivo je, da CRI večino svojega pohištva, v katerega proizvodnjo so prav tako vključeni invalidi, izvozi v tujino. Predvsem v Avstrijo. »Nekateri ljudje masivno pohištvo znajo ceniti, nekateri tudi ne. Vendar ima pri tem veliko vlogo tudi denar. Masivno pohištvo je nekoliko dražje kot na primer omare iz iverala v trgovinah. Je pa slovenski trg zelo majhen. Masivno pohištvo danes kupujejo predvsem individualne stranke ali kakšni saloni,« pojasnjuje Čuček. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA CRI je v vseh šestdesetih letih delovanja dal možnosti za delo številnim ljudem s statusom invalida. CRI ima tudi pocinkovalnico in proizvodnjo različnih kovinskih izdelkov. 10 KULTURA II V 'VI1 ■ ГЧ v v ■ Večer razmišljanj z Rozancevim nagrajencem Robert Simonišek o nagrajeni knjigi Trk svetov Letošnji Rožancev nagrajenec Robert Simonišek je v knjigarni Antika spregovoril o nagrajeni zbirki esejev Trk svetov, v kateri se je lotil nekaterih večnih, a tudi nekaterih manj večnih vprašanj, povezanih s filozofijo, z družbo, s politiko in položajem posameznika. Zoran Pevec se je v pogovoru z dr. Robertom Simoni-škom, pesnikom, pisateljem in umetnostnim zgodovinarjem, »sprehodil« skozi petnajst poglavij nagrajene knjige, v kateri avtor bralce pelje med nasprotja med lepim in grdim, mestnim in ruralnim, slovenskim in evropskim, literarnim in likovnim, poetičnim in vsakdanjim, pristnim in ponarejenim, našim in tujim, naravnim in nadnaravnim. V svojih razmišljanjih je kritičen do slovenske družbe, Evrope in različnih področij. Večna vprašanja poskuša povezati s svojo osebnostjo, s svojimi razmišljanji in biti v njih razumljiv, nikakor pa ne suhoparen in šolski. V eseju z naslovom Mesto in jaz razmišlja, kje se človek najbolj najde - ali v rural-nem ali urbanem okolju. »Odvisno od kulture, v katero si vpet. Londončan, Indijec ali Avstralec je drugače vpet v prostor kot pa Slovenec. Jaz potrebujem oboje, stik z naravo in urbano okolje. Slovenija je posebnost, saj sta okolji zelo povezani. Le nekaj metrov iz Ljubljane stopiš v vas. A ljudski oziroma kmečki vidik se je znotraj urbane kulture zapostavilo. Pri nas se je kmečko poreklo malce pometlo pod preprogo, saj Robert Simonišek v knjigarni Antika si želimo biti vsi kozmopo-litanski in meščani. V Sloveniji imamo oba vidika, ki ju je potrebno združiti, tudi v literaturi, kjer je po- gosto zadržek do ruralnega okolja.« V esejih se ukvarja tudi z literaturo in branjem le-te. Sprašuje se, zakaj jo bere vedno manj ljudi. »Verjetno zato, ker je tempo življenja hitrejši. A mislim, da je to tudi slovenski problem, saj so se že v času Ivana Cankar- ja jezili, da ljudje niso brali dovolj.« Ne more tudi mimo prekomerne informiranosti, ki je že nadležna, saj je družba zasuta z novicami, ki za številne posameznike nimajo nobene vrednosti. »Včasih ni bilo dovolj informacij, zdaj jih je preveč.« Posebej pa navduši s svojim kritičnim pogledom na enega najbolj znanih filozofov Slavoja Žižka. »Poslušal sem Žižka in njegova predavanja. Ustvaril je karizma-tično atmosfero okoli svoje osebnosti. Ker rad sledim njegovim izjavam, opažam v njih veliko zmešnjav in manipulacij. Posebej pa me zanima, kaj takšno manipulativno razmišljanje pomeni za slovensko intelektualno elito, ki ga postavlja na pie-destal?« BGO Punčke med Zgornjesavinjčani V Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje je od petka na ogled razstava Živeti življenje, z deli akademske slikarke Suzane Švent. Gre za mlado ustvarjalko z Dobrne, ki se je v slovenski javnosti že dobro uveljavila. Njene slikarske teme so nevsakdanje. Tako javnosti med drugim posreduje likovna sporočila o strahu in bojem z njim. »Suzanina spremljevalka na slikarski poti je deklica, osrednja nosilka njenih razmišljanj in doživljanj, ki skozi senzibilen subjektiven pogled postanejo refleksija širšega družbenega stanja in z njim povezane aktualne problematike,« je o Šventovi in njenem ustvarjanju zapisala Anamarija Stibilj Šajn. Tudi na razstavi v Zgornji Savinjski dolini predstavlja Šventova slike, kjer so upodobljene punčke, in to na različne načine. Med slikami v nazarski galeriji je tudi nekaj novih del. V Nazarjah predstavljen ciklus je eden od treh njenih. Med drugimi slikarskimi temami Šventove so tudi ženski in moški akti, ki so posebni. Na njih namreč ni klasične telesne lepote, saj ne upodablja ravno kakšne Afrodite in Apolone. »Takšni akti govorijo o človeku. Ne o tistem, ki je predstavljen v revijah in po televiziji, ampak so to akti, ki so živeli polno življenje,« je o tem delu svojega ustvarjanja povedala Šventova. Ti akti pričajo tudi o minljivosti, staranju. »Na njih se kažejo poteze življenja, ki so jih zaznamovale,« je povedala mlada umetnica. Med drugim so bili predstavljeni že v galeriji v Velenju. Nastajajo nova dela, ki jih namerava prihodnje leto predstaviti na novi razstavi. Figuralika ji je blizu od nekdaj. Precejšnjo pozornost je vzbudila že diplomska naloga mlade Dobrnčanke, saj so o njej mediji posebej poročali. Njen naslov je bil Gledalčeva emancipacija: v čokoladnem gledališču spek-takularnega kapitalizma. Opazovalec sodobne likovne umetnosti se namreč marsikdaj znajde v vlogi potrošnika. Kot praktični del diplomske naloge so bile v ljubljanski galeriji na ogled čokoladne maske Šventove, nameščene na simboličnih ogledalih. Po javni predstavitvi so lahko udeleženci maske pojedli tako, da so na koncu na ogledalih ugledali sebe. Akademska slikarka Suzana Švent se ukvarja tudi s fotografijo. V javnosti se je najprej uveljavila kot odlična šahistka, ki je bila med drugim mladinska državna prvakinja. Osvojila je naslov mojstrske kandidatke. Njena razstava v Nazarjah bo na ogled do božiča. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT Drama razkriva konflikt med posameznikom, ki išče resnico in svobodo, in okostenelo družbo, ki zatira njegove želje in potrebe. (Foto: Jaka Babnik) Nora zapusti odnos, ki temelji na iluzijah Iz ateljeja Suzane Švent na domači Dobrni Na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje so pretekli petek premier-no uprizorili dramo Henrika Ibsena Nora ali Hiša za lutke v režiji Nikole Za-višića, ki je eno temeljnih del evropske dramatike. Delo norveškega dramatika je sto petdeset let po krstni uprizoritvi še vedno aktualno, saj se meščanski zakon in položaj žensk v družbi nista precej spremenila. Henrik Ibsen se je v svojih delih ukvarjal s posameznikovo intimo, kar je bilo v tistem času popolnoma neobičajno. Zelo sta ga zanimali emancipacija in notranja rast posameznika, ne glede na to, ali je šlo za moškega ali žensko. S svojim pisanjem se je uveljavil v času, ko je bilo gledališče namenjeno zabavi meščanskih množic, on pa je na oder postavil resna vprašanja. Drama Nora je bila krstno uprizorjena leta 1879 v gledališču v Kopenhagnu in je doživela burne odzive. Predstava je bila v tistem času radikalna tudi zato, ker občinstvu ni prinesla enostavne rešitve problema. »Poleg tega je občinstvo na odru prvič videlo nekaj nezaslišanega, žensko, ki zapusti svojo družino. Veliko zgražanje kritikov je bilo Ibsenu zelo všeč in ga ni motilo. Menil je, da je to veliko zgražanje dobro povabilo, da si ljudje želijo ogledati predstavo,« je povedala dramaturginja Tatjana Doma. Vlogo Nore je v Celju upodobila Barbara Medvešček. Po njenem mnenju je to delo res ustvaril literarni velikan, saj so vprašanja o svobodi in intimni odločitvi večna. »Četudi je v današnjem času več ločitev kot pred stopetdese-timi leti to še vedno ni lahka stvar. Sploh za žensko, kot je bila recimo Nora, ki je moža zapustila zaradi odločitve in ne zaradi nove veze, je to res hrabro dejanje,« je dodala Barbara Medvešček. Poleg nje v predstavi igrajo še Vojko Belšak, Bojan Umek, Manca Ogorevc in Andrej Murenc. BGO KULTURA 11 Hvalnica delu in ustvarjalnosti Dokumentarec o akademiku Jožetu Mačku, častnem občanu Laškega Akademik Jože Maček je še vedno ustvarjalen in predan delu. Televizija Krpan iz Laškega je po dveh letih snemanja dokončala dokumentarni film o akademiku dddr. Jožetu Mačku, častnemu občanu Laškega. Premierna projekcija dokumentarca z naslovom Hvalnica delu, ki je bila v Kulturnem centru Laško, je bila obenem tudi zaključna prireditev ob občinskem prazniku. Dokumentarec o izjemno ustvarjalnem človeku s tremi doktorati znanosti, ki pri 87 letih vsak dan še največ časa preživi za svojo delovno mizo, je nastal v produkciji Televizije Krpan. Predstaviti širok opus takega ustvarjalca kajpak ni tako preprost zalogaj, je potrdila tudi Boža He-rek, scenaristka filma: »Se- lekcija je bila seveda nujna, ker gre za obsežen ustvarjalni opus portretiranca, o čemer govori tudi podatek, da njegova bibliografija obsega kar dva tisoč zapisov, člankov, razprav in knjig. V filmu smo dali prednost tistemu področju, s katerim se je akademik Jože Maček ukvarjal vso delovno dobo, fitomedicini.« Akademik iz Laškega je res človek presežkov, saj je odkril in raziskal okrog 50 vrst gliv, 800 vrst listnih zavrtačev, žužkov (metuljev in še treh skupin), napisal številne knjige z agronomskega in zgodovinskega področja. Ob tem pa se je ukvarjal in se še ukvarja z zgodovino, cerkveno in lokalno, saj je v zadnjih letih napisal vrsto del povezanih z Laškim. Od leta 2005 je tudi častni občan Laškega. Snemanje dokumentarca, ki ga režiral Bojan Herek, je trajalo kar dve leti, kadri pa so nastajali na različnih prizoriščih. Med drugim na Mačkovi domačiji pri Laškem ter v Ljubljani, v stanovanju in na Biotehniški fakulteti. Nastopili so tudi številni sogovorniki, znanstveniki in drugi dobri poznavalci dela Jožeta Mačka. Naslednja projekcija dokumentarnega filma bo 7. decembra na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, predvajan pa bo tudi na nacionalni televiziji in na nekaterih lokalnih televizijah. ROBERT GORJANC Foto: TV Krpan Črno-bele fotografije v galeriji AQ V galeriji AQ je na ogled razstava enega najbolj znanih fotoreporterjev in fotografov Jožeta Suhadolnika. Zgodba 35-letne kariere Jožeta Suhadolni-ka se začenja pri njegovih šestnajstih letih z delom za takratno jugoslovansko tiskovno agencijo Tanjug in revijo Mladina. S slednjo je sodeloval tudi kasneje, v devetdesetih je delal tudi za časopis Dnevnik. Leta 1993 je soustanovil fotoagencijo Bobo, hkrati je sodeloval z agencijami Reuters, Associated Press in EPA. Na prehodu v 21. stoletje je nekaj let delal kot fotograf za Delo revije. Danes je zaposlen kot fotoreporter za časopis Delo. »Jože Suhadolnik je morda še eden zadnjih slovenskih fotoreporterjev, ki ostajajo dosledno zvesti osnovnim zavezam tega poklica - etičnemu kodeksu, humanističnemu pristopu in individualnemu odnosu do objavljene fotografije. Ponosen sem, da se eden največjih slovenskih fotografov predstavlja tudi v celjski galeriji,« je povedal vodja galerije AQ Robert Hutinski. Na fotografijah je mogoče opaziti tudi nekatere celjske obraze ter seveda številne znane osebnosti iz sveta politike in kulture. BGO Foto: SHERPA Miklavževe dobrote Fotograf pred svojimi portretiranci Obujanje starih običajev Društvo upokojencev Teharje je pripravilo že tretjo samostojno razstavo, tokrat pod imenom Od svetega Martina do novega leta. Društvo je prvo razstavo pripravilo že leta 2012, drugo dve leti kasneje in tretjo minuli konec tedna. Upokojenci so se spomnili najprej na sv. Martina in sv. Miklavža, na adventni čas, božič in novo leto. Razstavili so ročne izdelke iz krep papirja, adventne venčke, novoletne jelke, okrašene z obeski, ki so jih izdelali sami, razne novoletne voščilnice, pri čemer niso pozabili niti na kulinariko, ki zaznamuje običaje med martinovim in novim letom. EP Foto: Vlado Gaberšek Razstava spominskih knjig Spominske knjige pomenijo posebno nostalgijo, vonj po starih časih in po ljudeh, ki so nam v določnem obdobju veliko pomenili. V Knjižnici Velenje so se odločili, da bodo v tem letu brisali prah s posebnih spominov, zato do 20. decembra razstavljajo spominske knjige. Na ogled so knjižničarji postavili 104 knjige spominov, ki s prisrčnimi ilustracijami in prijaznimi zapisi spominjajo na neko obdobje, ki je sicer minilo, a živi v spominih. Januarja so zaposleni v Knjižnici Velenje začeli zbirati spominske knjige, ki jih zdaj postavljajo na ogled na deve- tih panojih. Najstarejša knjiga je iz leta 1885, še nekaj jih je iz 19. stoletja, večina pa iz 20. stoletja. Nekaj zapisov je celo po letu 2000, ko je zanimanje za spominske knjige že zelo upadlo. »Spominske knjige izgubljajo vrednost, mlajši otroci jih ne poznajo. Nadomestili so jih drugi mediji. Vseeno pa opažam, da spominske knjige še vedno živijo in upam, da bo razstava spodbudila katerega od mlajših, da bo začel zbirati spomine na takšen način,« je povedala avtorica razstave Stanka Ledinek. »Zaupaj, a vedi komu. Če ravno sem na zadnji strani, v spominu me vendar ohrani. Poljubček pozdravček po zraku leti, le tam se ustavi, kjer Micka živi,« so nekateri od zapisov, ki so v nekem obdobju krasili spominske knjige in so se prenašali iz roda v rod. Na razstavi je mogoče videti nekaj zelo dragocenih knjig, saj so v njih pisali in risali znani avtorji. Ledinekova je ob tem omenila, da se je starost zapisovalcev iz leta v leto manjšala. Najprej so v spominske knjige pisali srednješolci in starejši, z leti pa osnovnošolci. BGO NASA TEMA 12 Mestno jedro kot oder, atelje in igrišče Kako mestni utrip krepijo v središču Slovenskih Konjic Pravljično razposaje Tisti čas leta, ko so mestna središča in tr S prvo adventno nedeljo oziroma kak dan prej oziroma kasneje se je začelo praznično dogajanje v središčih večjih in manjših mest. O razkošju luči in programske ponudbe praviloma odloča predvsem to, koliko je »božiček« napolnil z denarjem vrečo, ki je na voljo organizatorjem. Kriza šla na roko, Milena Čeko Pungartnik, direktorica zav Slovenske Konjice so bile v zadnjih dveh desetletjih kar desetkrat razglašene za najlepše manjše mesto. In tudi zaradi tega so na slovenskem zemljevidu postale prepoznavne. Kot pravi župan Miran Gorinšek, pride marsikdo na obisk že iz radovednosti. In potem ga prijazno usmerijo še do Žičke kartuzije, na Škalce, v sosednje Zreče in še kam. Seveda pa je oživljanje mestnega jedra dolgotrajen proces, kjer je možnosti za razvoj še veliko. Osnovni predpogoj za to je bila temeljita obnova osrednje ulice in trga. A to samo po sebi še ne pomeni tudi vračanja življenja v ta del mesta. Konjiški mestni tržnici na primer prenova ni prinesla razcveta. Medtem ko so bile stare lesene kolibe v soboto dopoldne pravo mravljišče, arhitekturno dovršenih prodajnih površin le lučaj stran Konjičani nikoli niso vzeli za svoje. Pri tem ni pravila in ne razumsko utemeljenih razlogov. Živahnega mestnega utripa in prijetnega vzdušja namreč nobena oblast ne more ustvariti na silo. Župan je prepričan, da se je treba osredotočiti na vse, kar že obstaja dobrega. Za vse črne ali vsaj šibke točke se rešitve najdejo spotoma. »V nobenem kraju občina vseh stvari ne more urediti sama. Sprijazniti se moramo z videzom nekaterih zasebnih hiš, tudi zaprt hotel v središču ne daje dobrega vtisa, vendar je v zasebni lasti. Pri stvareh, ki še niso popolnoma urejene, se mi zdi najpomembneje, da imaš vizijo, da dolgoročno veš, kaj hočeš doseči.« Tudi konec letošnjega leta bo na konjiškem Mestnem trgu Zimska pravljica s pravo zimsko vasico. Od 19. do 30. decembra sejemske hišice običajno ponujajo pestro ponudbo domače obrti, kulinarike in drobnih daril. Ob večerih je oder rezerviran za raznovrstno kulturno dogajanje. Zimsko pravljico zaključi tradicionalno silvestrovanjem na prostem. Manjši, a vsebinsko bogati dogodki Staro konjiško mestno jedro je postala sprehajalna promenada, ki jo v zgornjem delu zaokroži park z otroškim igriščem, na vmesnih točkah pa za družabni utrip poskrbi nekaj prijetnih lokalov. A to je še daleč od idealnega stanja. »Vsebine še ni toliko, kot bi si želeli. V tem okolju, obkroženem z zasebnimi hišami, lokalna skupnost ne more organizirati velikih dogodkov. V ta del lahko življenje prinašajo manjši, proračunsko manj zahtevni dogodki. Želim si, da bi domačini staro mestno jedro prepoznali kot kraj, kjer je vredno pokazati najboljše, kar posamezniki ali inštitucije zmorejo.« To je lahko otroški vrtec, glasbena šola, mlada ustvarjalka nakita, ulični umetnik ali priznani slikar. Ko bo staro mestno jedro zanje postalo naravno in domače okolje - delavnica, atelje, oder ali igrišče - bo prostor v polnosti zaživel. »Po letu dni je Tic kot koordinator dogodkov v kraju zastavil temeljne programske točke dogajanja v mestu in na to se bodo lahko lepile še druge. Verjamem, da bodo ljudje začeli prihajati in preverjati, če je res tako prijetno, in potem bo šlo dalje. Ne dvomim, da smo na dobri poti,« je zaključil Gorinšek. StO Prihodnje leto bo Pravljično Celje, ki se je tudi letos začelo spektakularno, z županovim slavnostnim prižigom praznične okrasitve, zaznamovalo jubilej, desetletnico obstoja prireditve v obliki, kot jo poznamo danes. To je tudi že primeren čas za tehtnejši premislek o dosedanjih izkušnjah in izzivih za naprej, o čemer smo se pogovarjali z Mileno Čeko Pungartnik, direktorico Zavoda Celeia Celje, ki upravlja s projektom Pravljičnega Celja. Kakšno vlogo ima projekt Pravljičnega Celja pri prizadevanjih za oživljanje mestnega jedra in kakšni so njegovi vplivi v zadnjih letih na živahnejše dogajanje v celjskem mestnem jedru? Projekt Pravljičnega Celje ima za oživljanje mestnega jedra in promocijo Celja zelo velik učinek. Od leta 2007, odkar upravljamo s tem projektom, se je dogajanje raztegnilo na več kot mesec, v tem času je v mestnem jedru zelo veliko prireditev. Živahen utrip potrjujejo podatki o lanskem rekordnem obisku, ko je Pravljično Celje skupno privabilo 120 tisoč ljudi. Koliko ste ob proračunu, malo več kot 56 tisoč evrov, za izvedbo Pravljičnega Celja lahko inovativni pri pripravi projekta in da zagotavljate ustrezno kakovost programa in nastopajočih? Z denarjem, ki ga imamo na voljo, je zelo težko pripraviti kakovosten program za čim več raznolikih okusov, a se v zavodu trudimo po najboljših močeh in menim, da nam nekako uspeva. Tudi v sodelovanju s celjskimi osnovnimi in srednjimi šolami ter društvi. Pri pripravi koncertov sicer zbiramo skupine, ki so priljubljene za širši krog občinstva. Pri tem nam je celo kriza šla nekoliko na roko in so se honorarji skupin nekoliko znižali. Seveda potem zmanjka denarja za nek preboj, za vsebinsko nadgradnjo, za kar bi po desetih letih, kolikor vodimo ta projekt, verjetno že bil čas, saj to pričakujejo tudi obiskovalci. Upam, da bo prihodnje leto več podjetij, ki se bodo odločila za sponzoriranje tega projek- ta, kar je v preteklosti že bila praksa. Nekaj novosti vendarle je in tako sledimo težnjam, da obiskovalcem ponudimo nekaj dodatnega programa. Z odzivom sponzorjev torej niste najbolj zadovoljni? Glede na to, da je Pravljično Celje postalo v slovenskem in širšem prostoru prepoznaven in uveljavljen projekt, že prava blagovna znamka, ocenjujem, da je za celjska podjetja in tudi iz regije to idealna priložnost za promocijo, hkrati pa tudi priložnost, da pomagajo mestu. Letos bo na primer v sodelovanju s Slovenskimi železnicami kar šestnajst vlakov pripeljalo obiskovalce v Pravljično Celje, zanimanje so izkazale tudi turistične agencije iz Avstrije, Italije in s Hrvaške. Morda še vedno velja neko prepričanje, »saj ste javni zavod in ste pri-klopljeni na občinski proračun«. Treba je vedeti, da je denarja v občinskem proračuna vsako leto manj, vemo, kako država občinam krči sredstva, zato od občine težko še kaj več pričakujemo (kot 30 tisoč evrov, kolikor jih MOC nameni za Pravljično Celje, op. p.). Prava blagovna znamka je postala tudi Pravljična dežela, morda je niti ne bi bilo treba izpostavljati, mar ne? Pravljična dežela vztraja že sedemnajst let, z njo je odraščalo veliko generacij in iz nje je tudi nastalo Pravljično Celje, ki je potem prišlo pod okrilje našega zavoda. Upam, da se Celjani še spomnijo, kako je Milena Čeko Pungartnik v novem Tic Praznična okrasitev v Rogaški Slatini Rogaška bo letos decembra sijala podobno kot lani, le z manjšimi dopolnitvami. Mesto bo prvič letos zasijalo jutri, 2. decembra, in bo v soju luči vse do 7. januarja. Od lanske okrasitve se bo letošnja razlikovala predvsem zaradi nove novoletne jelke, ki bo letos krasila praznično Kristalno vas. Vložek v celovito praznično dogajanje občine Rogaška Slatina bo v višini, primerljivi ■S&V z letom 2015. Celotna vlaganja v praznič- ^зд V/'Vy^ no dogajanje v Rogaški Slatini bodo ob ■ ' upoštevanju prispevkov gospodarskih in drugih subjektov v skupni višini občutno ty'Si'.' ■ c'J višja, k čemur prispeva tudi obratovanje ^j-',' -V" SS,'-drsališča. Kot velika novost bo drsališče v pra- ' 3225 Planina pri Sevnici +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET ČMLjflel FLIkCA -C7mc#f' Td- 0*1 m 014 T.............jCi/KPivisflikcaxom DELOVNI ČAJ: fxm. - pet.: МЉ Muri; soir.: 0&2ЉЂ. uri V PROSTORIH AVTO CELJA Ipavčeva 21,3000 Celje 03/428 62 91,051 624 322 POGLEDI jUGJ^S VSAK ČETRTEK ob 12.15 radio celje 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz novi tednik nnPiDT 1 "7 Št. 48, 1. december 2016 ОГОП1 I/ Pipanovi držijo vrh, Ferme odločil derbi Šentjurčani ohranjajo upanje po ligi za prvaka Šele osmi krog 1. slovenske košarkarske lige je prinesel drugo zmago Tajfuna, pa tudi slavje Rogaške v derbiju kroga proti Heliosu. Po nadaljevanju pozitivne serije se je na vrhu lestvice obdržala zasedba Zlatoroga. Laščani so doma s 94:77 odpravili Primorsko, Slatin-čani so v Domžalah zmagali s 86:67, Podčetrtčani so bili v Stožicah proti Unionu Olimpi-ji poraženi z 82:68, Šentjurčani pa so v domačem Hruševcu Polzelane premagali z 61:57. Fermetu se je »utrgalo« Rogaška je v Domžalah zabeležila peto zmago in ostaja v boju za najvišja mesta. V prvem polčasu je zadela osem trojk iz petnajstih poskusov. Že tedaj je blestel Tadej Fer-me, ki je v prvih dveh četrtinah dosegel 17 točk. 25-letni branilec je bil tudi v nadaljevanju prvo ime tekme, dosegel je 32 točk. Zadel je kar 9 trojk (iz 15 poskusov)! Ob tako razpoloženem Fermetu - in tudi Davisu Darwinu, ki je dodal 19 točk - Domžalčani niso imeli možnosti za zmago. »Odigrali smo odlično tekmo in zasluženo zmagali z visoko razliko. Vesel sem, da so poškodovani igralci stisnili zobe in odigrali srečanje po svojih najboljših močeh. Zahvalil bi se tudi navijačem, ki so nas v velikem številu podpirali v Domžalah,« je z velikim zadovoljstvom dejal trener Damjan Novakovič. Slatinčane v soboto čaka nov derbi. V Rogaški Slatini bo gostoval vodilni Zlatorog. »Pivovarji« ne popuščajo Laščani so proti Primorski zmagali šestič v nizu, kar pomeni, da v ligi od doslej edinega poraza proti Heliosu v gosteh, niso izgubili že od sredine oktobra. Igor Tratnik, Nejc Barič, Jan Špan in Ramo Rizvić so v prvem polčasu dosegli 44 od 51 točk Zlatoroga, v enakem slogu pa so tudi nadaljevali. Gostje niso imeli dovolj orožij za enakovreden boj. Za Zlatorog so omenjeni štirje igralci na koncu skupaj dosegli 78 točk. Barič jih je vpisal 24, Tratnik 22, Špan pa 20. »Moji fantje imajo močan značaj in so iz pravega testa. Kljub visoki razliki tekma ni bila lahka, smo pa jo ves čas kontrolirali, predvsem v obrambi, v kateri smo v prvi četrtini sicer naredili nekaj napak, a to kasneje popravili in nadaljevali izjemno dobro. Najpomembneje je, da smo zmagali in da smo v dvorani Tri lilije neporaženi. Tako nameravamo tudi nadaljevati,« je razlagal trener Aleš Pipan. Skok z dna lestvice Šentjurčani, prvaki iz sezone 2014/15, so tekmo proti Polzelanom začeli dobro, vodili v prvi in drugi četrtini, nato pa popustili. V zadnjem delu so le našli svoj ritem. Hopsi so v tretji četrtini nado- Tadej Ferme (z žogo v modrem dresu) je proti svojemu bivšemu klubu na tekmi v Šentjurju zadel le eno trojko od šestih poskusov, v Domžalah pa je naravnal strelske naprave in poskrbel za rekord v številu doseženih trojk v 1. slovenski ligi, odkar so črto od obroča zarisali na razdalji 6,75 m. knadili zaostanek desetih točk in prevzeli pobudo ter na zadnji odmor odšli s prednostjo treh točk. Nato so manj kot pet minut do konca imeli kar osem točk naskoka, a jih niso znali zadržati. Tajfun se je veselil šele svoje druge letošnje zmage, a zelo pomembne, saj jim kljub slabemu položaju na lestvici še ohranja upanje po uvrstitvi v ligo za prvaka. Pri domačih je 12 točk dosegel Khaliq Spicer, medtem ko jih je za Hopse Alen Hodžić prispeval 18. »Menim, da nas je do zmage pripeljala odlična obramba. Rad bi se zahvalil navijačem, ki so nas spodbujali tudi takrat, ko smo zaostaja- li. Zahvalil bi se tudi upravi, da nam je omogočila, da prevetrimo ekipo in pripeljemo nekaj novih igralcev,« je dejal trener Tajfuna Jurica Golemac. Trener gostov Boštjan Kuhar, ki je bil med tekmo kar nekaj- krat nejevoljen z delom sodnikov, je bil redkobeseden: »Tekmo smo izgubili zaradi slabega uvoda in neprimernega odnosa igralcev v prvi četrtini.« Šentjurčani bodo v nedeljo gostovali v Podčetrt- ku, Hopse v ponedeljek čaka domača tekma s Portorožem. Tajfun se je pred nadaljevanjem okrepil z Aleksandrom Petrovičem. 28 - letni košarkar, visok 203 cm, je nazadnje igral za makedonski Karpoš. Dober odpor Ljubljančani so proti Pod-četrtčanom prišli do pričakovane zmage, a nikakor ne na lahek način. V 17. minuti so s trojko Devina Oliverja pobegnili na devet točk (31:22), toda borbeni varovanci trenerja Borisa Zrinskega so minuto in 22 sekund pred odhodom na odmor izid izenačili, ko je trojko zadel Jernej Pešič. V drugi polčas je Olimpija krenila le s točko prednosti, tudi nadaljevanje je bilo dolgo časa močno izenačeno. V zadnji četrtini so gostje do 35. minute, ko je novo trojko zadel Domen Janc za nizek zaostanek (66:63), še sledili domači ekipi, ki pa je nato le strla njihov odpor. Za goste je Mensud Julević dosegel 17 točk. »Skoraj celotno srečanje smo odigrali zelo dobro in se povsem enakovredno zoperstavili favorizirane-mu tekmecu. Malce nas je žal zmanjkalo le v zadnjih petih minutah. Za nas je bila to nova, dobra izkušnja,« je dejal Zrinski. Podčetrtčani so padli na zadnje mesto. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Zmaga Rudarja, poraz Celja Med slovensko šahovsko elito Celjski šahisti so uspešno zaključili tekmovanje v prvi članski ligi - vzhod. S sedmimi zmagami in z dvema neodločenima rezultatoma so presenetljivo osvojili prvo mesto in si priigrali uvrstitev v državno ligo. Vodstvo Celjskega šahovskega kluba (CšK) je letos v šestčlansko ekipo uvrstilo štiri mladince oziroma mladinke, ki so vsi imeli najboljši rezultat na svojih deskah. Skupaj so osvojili 246 rejtinških točk - Nuša Hercog 93, Jaka Brilej 62, Janez Petauer 60 in Eva Petauer 31 točk. Navdušila sta oba trinajstletnika, Nuša Hercog z osvojitvijo naziva mojstrice, kar z nedopolnjeni-mi 13 leti še ni uspelo nobeni Pokal za prvo mesto v ospredju držita Nuša Hercog in Jaka Brilej. Za njima z leve stojijo Jože Zorko, Ksenija Novak, Eva Petauer in Janez Petauer. Na sliki manjka Franc Pešec. šahistki v zgodovini slovenskega šaha, Jaka Brilej pa z osvojitvijo naziva mojstrskega kandidata. K uspehu Celjskega šahovskega kluba so pripomogli še Ksenija Novak, Franc Pešec ter trener oziroma vodja ekipe, ki je tudi igral, Jože Zorko. Le z domačimi Zadnji dvoboj je celjska ekipa odigrala s ŠD Rokada iz Lendave in z neodločenim izidom osvojila naslov. Jože Zorko je igral na prvi deski kot kapetan ekipe. Že peto leto vadi najboljše iz mladinske kategorije, seveda tudi Nušo in Jaka. Ksenija Novak je inštruktorica v Šahovski pripravnici in Osnovni šahovski šoli ter občasna slovenska reprezentantka. Eva Petauer je stara 18 let, medtem ko jih Janez Petauer šteje 17. V ligi je igralo deset ekip, ki so se pomerile vsaka z vsako. Uspeh je še večji ob dejstvu, da je CŠK igral zgolj z domačimi igralci, medtem ko so imele ostale ekipe v postavi tudi tujce (Hrvate, Madžara in Avstrijca), tri ekipe celo po dva. Ekipa ŠD Šentjur je pristala na petem mestu. DEAN ŠUSTER Foto: CŠK V 18. krogu 1. slovenske nogometne lige so Velenj-čani z 2:0 premagali zadnji Kalcer, Celjani pa so izgubili v Domžalah z 2:1. Po prejetem zadetku bi lahko v zadnjih sekundah prvega dela izenačil Elvedin Džinič po podaji Lovreja Čirjaka. V nadaljevanju so imeli gostitelji znova kopico priložnosti, eno je izkoristil Slobodan Vuk. Celjsko moštvo je zaostanek znižalo v 71. minuti, po podaji s kota je žogo z glavo natančno v mrežo usmeril Irfan Hadžić. Do konca obračuna si žal ni več priigralo priložnosti za izenačenje. Zadnji je v Domžalah z igrišča odšel branilec Celja Žiga Kous, ki je poudaril: »Preveč bojazljivo smo začeli. Po drugem prejetem zadetku smo se >pobrali<, a ne dovolj, da bi izenačili.« Celjski strateg Igor Jovičević je po pol ure spremenil položaje Čirjaku, Cvija-noviču in Podlogarju, slednja je v 2. polčasu tudi zamenjal, pa tudi Volaša. Rahmanoviču ni nič uspevalo, po prejetem rumenem kartonu je brez žoge mahnil Husmanija, česar sodniki niso videli. Trener Domžal, Štorovčan Simon Rožman je menil: »Narekovali smo dober ritem. Proti zelo kakovostni ekipi smo odigrali toliko, da je bilo dovolj za zmago. Dali smo ji dva gola in obenem še trikrat zadeli okvir vrat, kar je pohvalno.« Krog sta odprla Rudar in Kalcer, Velenjčani so bili boljši z 2:0. Prvi polčas se je Ob jezeru zaključil brez golov. Gostitelji so si v nadaljevanju priborili šele drugo letošnjo domačo zmago. V 73. minuti je podal Bojan Vručina, v kazenskem prostoru se je dobro znašel Dominik Glavina in s svojim desetim zadetkom v sezoni potrdil prvo mesto na lestvici strelcev. Po vodstvu so gostitelji še naprej napadali, kar se jim je obrestovalo v 82. minuti. Denis Grbić je je izvedel kot, najvišji v skoku pa je bil branilec Damir Gr-gić. Oba prvoligaša s celjskega območja sta prvo polovico državnega prvenstva zaključila v zgornjem delu tabele. DEAN ŠUSTER Celje (4-2-3-1): Kotnik - Travner, Hadžič, Džinič. Kous - Pungaršek, Pišek -Cvijanovič, Podlogar, Čirjak - Volaš. Igrali so še I. Ha-džić, Rahmanović, Glavaš. Lestvica 1 . SNL MARIBOR 1812 4 2 35:12 40 OLIMPIJA 1812 3 3 27:12 39 DOMŽALE 1811 2 5 42:18 35 CELJE 18 8 2 8 22:20 26 RUDAR 18 6 5 7 23:23 23 GORICA 18 6 5 7 19:22 23 LUKA KOPER 18 6 5 7 17:20 23 KRŠKO 18 4 7 7 17:28 19 ALUMINIJ 18 3 6 9 13:28 15 KALCER 18 0 513 12:44 5 18 ŠPORT Najpomembnejši klubski dogodki Prelomni leti 1978 in 1990, nepozabna sezona 2003/2004 EMDESET LET ROKOMETA Piše: ANDREJ SUSTERIC V CELJU IN SLOVENIJI 1947 1949 1964 1966 1969 1976 1977 1978 1982 1990 1991 1992 1993 1996 1997 2001 2003 2004 2005 2007 2016 - nastanek centralnega športnega društva Kladivar - prvi republiški prvaki v velikem rokometu - združitev in nastanek enotnega kluba ŽRK Celje (mali rokomet) - prvič prvaki enotne republiške lige v malem rokometu - prva uvrstitev v 1. jugoslovansko ligo - Jure Koren, prvi celjski rokometaš v članski reprezentanci Jugoslavije - zadnja tekma na Skalni kleti in prva tekma v novi dvorani Golovec - prvi naslov mladinskih prvakov Jugoslavije - pokroviteljstvo kluba prevzame Aero Celje - Vlado Bojović še četrtič športnik Celja - pokroviteljstvo kluba prevzame Pivovarna Laško - Bloudkova nagrada, najvišje športno priznanje v Sloveniji - prvi državni in pokalni prvaki samostojne Slovenije - uvrstitev v evropsko ligo prvakov (7.-8. mesto), Uroš Šerbec prvi strelec lige - evropski kadetski prvaki - prva uvrstitev v polfinale lige prvakov - desetič zapored državni in pokalni prvaki, Aleš Pajovič športnik Celja - zadnja tekma v dvorani Golovec in prva tekma v novi dvorani Zlatorog - Euro 2004 v dvorani Zlatorog - evropski klubski prvaki in zmagovalci evropskega superpokala - Sergej Rutenka prvi strelec lige prvakov, Edvard Kokšarov športnik Celja - najboljša slovenska ekipa po izboru Društva novinarjev Slovenije - Sergej Rutenka prvi strelec lige prvakov, Edvard Kokšarov športnik Celja - posebna nagrada EHF - zmagovalci prvega slovenskega superpokala - proslavitev šestdesete obletnice kluba in proglasitev legend celjskega rokometa - organizatorji turnirja za evropski superpokal - dvajseti naslov državnih prvakov - sedemdeseta obletnica organiziranega igranja rokometa v Celju in Sloveniji V bogati sedemdesetletni zgodovini celjskega rokometa se je zgodilo mnogo pomembnih dogodkov, ki so zaznamovali njegovo pot od začetnega leta 1946 do danes. Že na začetku je to ustanovitev centralnega športnega društva Kladivar leta 1947 in z njim začetek uradnih nastopov igralcev velikega rokometa, ki so leta 1949 osvojili prvi naslov republiških prvakov in naslednji dve leti nastopali v 1. jugoslovanski ligi. Svoj zadnji (četrti) naslov republiških prvakov so Celjani osvojili leta 1953, nato je veliki rokomet v Celju počasi zamrl - s poslovilno tekmo »Stari« - »Mladi« 21. novembra 1964. Leta 1951 je bila v Celju odigrana prva propagandna tekma v malem rokometu, prvo republiško prvenstvo v obliki turnirja, tudi z udeležbo celjskih rokometašev, pa je bilo leta 1953. Tedaj je bilo prvič, a brez predstavnika Slovenije, odigrano tudi prvenstvo bivše Jugoslavije. Nato so Celjani osem sezon nastopali v nižji republiški ligi in se po dveh neuspešnih kvalifikacijah (1959 in 1960) jeseni 1961 uvrstili v enotno republiško ligo. Leta 1964 je iz dveh celjskih klubov nastal enotni klub ŽRK Celje, že naslednje leto pa so celjski rokometaši prvič Ob koncu nadaljevanj o zgodovini celjskega rokometa, ki letos praznuje sedemdeseto obletnico delovanja, razpisujemo nagradno glasovanje za najboljšo postavo (sedmerico) vseh časov med letoma 1961 in 2016. V izbor vam ponujamo svoj predlog igralcev po posameznih igralnih mestih, lahko pa dodate kateregakoli drugega igralca, ki je nastopal za člansko ekipo Celja. Na priloženo glasovnico vpišite ime in pri- osvojili slovenski pokal. Najpomembnejša dogodka ob dvajsetletnici kluba leta 1966 sta bila osvojitev prvega naslova republiških prvakov in prva uvrstitev v 1. jugoslovansko ligo. Leta 1969 je Jure Koren kot prvi celjski rokometaš zaigral v članski reprezentanci Jugoslavije, leta 1974 pa je v njej svojo bogato pot začel Vlado Bojović. Ob praznovanju tridesetletnice kluba leta 1976 je bila odigrana zadnja tekma na Skalni kleti, 1. julija isto leto sta sledila odprtje dvorane Golovec in nepozabna kvalifikacijska tekma z Ve-ležem, s katero so se celjski rokometaši tretjič uvrstili v 1. jugoslovansko ligo in kmalu zatem prvič nastopili v finalu jugoslovanskega pokala (skupaj trikrat). Leta 1977 so mladi Celjani osvojili svoj prvi naslov mladinskih klubskih prvakov Jugoslavije (skupaj štirikrat), Vlado Bojović pa je bil že tretjič izbran za najboljšega športnika Celja. Eden prelomnih trenutkov celjskega rokometa je zagotovo leto 1978, ko je pokroviteljstvo nad klubom prevzela delovna organizacija Aero Celje, a je ekipa po dveh najuspešnejših sezonah (7. mesti) leta 1979 tretjič izpadla iz 1. jugoslovanske lige. Leta 1983 so se Celjani še četrtič uvrstili med jugoslovansko imek igralca prve (3 točke), druge (2 točki) in tretje postave (1 točka) ter jo po pošti s svojimi podatki pošljite na naš naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Po končanem glasovanju bomo izžrebali deset bralcev, ki bodo prejeli knjigo Andreja Šušteriča z naslovom Zgodovina celjskega rokometa - od začetkov rokometa v Celju in ustanovitve kluba do naslova evropskih klubskih prvakov. Rezultate glasovanja za naj- elito in takoj izpadli, v letu 1986 pa je klub začel sklepati prve pogodbe z igralci in proslavil štiridesetletnico organiziranega igranja rokometa v Celju in Sloveniji. Leto 1990 je bilo za klub, ki se je boril z vedno večjimi finančnimi težavami, še posebej pomembno. Takrat je pokroviteljstvo prevzela Pivovarna Laško, ekipa pa se je naslednjo sezono še zadnjič uvrstila v (nikoli odigrano) 1. državno ligo, saj je Jugoslavija leta 1991 razpadla. Isto leto je klub prejel Bloudkovo nagrado, najvišje športno priznanje v Sloveniji. 18. marca 1992 je bila v Celju promocijska tekma moške reprezentance Slovenije, celjski rokometaši pa so to leto postali prvi državni in pokalni prvaki samostojne Slovenije ter prvič nastopili v evropskem pokalu državnih prvakov, kasnejši ligi prvakov. Leta 1993 je bilo ustanovljeno navijaško društvo Florijani, rokometaši Celja so v sezoni 1993/94 dosegli prvi odmeven rezultat v novoustanovljeni ligi boljšo postavo rokometašev Celja vseh časov in imena izžrebancev bomo objavili v Novem tedniku. Veseli smo, da vaši kuponi že prihajajo v naše uredništvo. Vabimo vas, da še naprej glasujete za igralce po svojem izboru in se potegujete za nagrado. Krožni napadalci Alojz Snedič Janez Goršič Milan Peunik Milan Mrovlje Iztok Ščurek Tomaž Kleč Mitja Robida Aleš Franc Tomaž Tomšič Alvaro Načinović Zoran Lubej Dragan Škrbić Goran Kozomara Marko Oštir Dino Bajram Miha Gorenšek Matjaž Mlakar Renato Sulić Alem Toskić Vid Poteko Blaž Blagotinšek prvakov (7.-8. mesto), Uroš Šerbec pa je osvojil naslov najboljšega strelca te lige. Ob petdeseti obletnici kluba so celjski rokometaši leta 1996 že petič zapored osvojili naslov državnih in pokalnih prvakov, celjski kadeti pa naslov evropskih prvakov. Nadaljevanje je bilo v znamenju petkratnega zaporednega nastopa (1997-2001) Celja v polfinalu lige prvakov in dokončne uveljavitve kluba v Evropi. Leta 1997 se je klub med prvimi v Sloveniji predstavil na svetovnem spletu, prvi začel v slovenskem rokometu računalniško voditi statistike tekem in izdajati redna letna poročila in biltene. Leta 1999 so Celjani predstavili svoj predlog tekmovanja v ligi prvakov, ki ga je EHF v podobni izvedbi uveljavila že naslednjo sezono in bolj ali manj nespremenjen velja še danes. Leta 2001 so celjski roko-metaši že desetič zapored osvojili oba državna naslova, naslednje leto pa za zeleno mizo prvič ostali brez obeh. 30. novembra 2003 so odigrali zadnjo tekmo v dvorani Golovec, 21. decembra pa prvo tekmo v novi dvorani Zlatorog, ko so v nepozabni tekmi premagali španski Ademar in začeli svojo zmagovito pot na evropski prestol. Na začetku leta 2004 so se v dvorani Zlatorog Celjani izkazali kot odlični organizatorji tekem evropskega prvenstva, leto pa so zaključili z do zdaj najuspešnejšo sezono, ko so razen domačega kadetskega naslova osvojili vse ostale - tudi najbolj odmevna naslova, evropskih prvakov in zmagovalcev evropskega superpo-kala. V tej nepozabni sezoni 2003/04 je bil Sergej Ru-tenka najboljši strelec lige prvakov, Edvard Kokšarov športnik Celja 2004, celjski rokometaši pa so bili izbrani za najboljšo slovensko ekipo. Naslednje leto (2005) so se Celjani še zadnjič (šestič) uvrstili v polfinale lige prvakov, Kokšarov je bil ponovno športnik Celja, Uroš Zorman prvi celjski igralec, ki je zaigral za reprezentanco sveta, Rutenka pa še drugič najboljši strelec lige prvakov, nakar je za rekordno odškodnino 400 tisoč evrov prestopil v španski Ciudad Real. Leta 2007 so Celjani osvojili petnajsti naslov državnih prvakov in prvi slovenski superpokal ter z enoletno zamudo praznovali šest-desetletnico kluba. Ob tem jubileju so pripravili stalno slikovno predstavitev zgodovine kluba v klubskih prostorih in avli dvorane Zlatorog, na slavnostni akademiji 17. oktobra proglasili dvanajst legend celjskega rokometa in za konec (20.-21. oktobra) organizirali turnir za evropski superpokal. Prav posebno nagrado so prejeli od evropske zveze eHf, ko jim je ob praznovanju svoje petnajstletnice 29. junija na Na spisku levih kril se je v št. 44 Novega tednika pomotoma znašel Alojz Snedič. Bil je prvi odličen krožni napadalec celjske članske ekipe, po končani karieri v Celju pa prvi Celjan, če ne že Slovenec, ki je zaigral v 1. nemški ligi, za Tusem Essen. Dunaju podelila priznanje za učinkovito blagovno znamko lige prvakov in drugi najuspešnejši moški klub v letih 1993-2007, za slovito Barcelono, do tedaj šestkratno evropsko prvakinjo. Novo vodstvo kluba je leta 2010 spremenilo logotip in celostno podobo kluba, leta 2012 so celjski rokometaši osvojili petnajsti naslov pokalnih zmagovalcev in zaigrali v polfinalu evropskega pokala pokalnih zmagovalcev. Do jubilejnega leta 2016, ko Celjani praznujejo sedemdeset let organiziranega igranja rokometa, je ekipa v 25 letih samostojne Slovenije osvojila že dvajseti naslov državnih prvakov, devetnajsti naslov pokalnih zmagovalcev in peti slovenski superpokal. Septembra je bila v središču Celja postavljena razstava klubskih fotografij, klub je pripravil slavnostno akademijo in za konec praznovanja visokega jubileja pred dvorano Zlato-rog še prireditev Rokomet in Rock'n'roll ter predstavitev nove klubske himne. Naslednjič: Za konec (45. del) 1X1 IDHM NAJBOLJŠA EKIPA VSEH ČASOV IxUrUIN CELJSKEGA ROKOMETA ! KROŽNI NAPADALCI: [Ћ : 1 ■ Ime in priimek_ \ Naslov_ . Poštna številka in kraj Izpoljnjeni kupon pošljite na naslov: NT&RC d. o. o. , Prešernova 19, 3000 Celje. Najboljši rokometaši Celja vseh časov (1961-2016) Izbor bralcev za najboljšo sedmerico novi tednik CDODT 1Q Št. 48, 1. december 2016 ОГОП1 19 Tamše: »Vstali smo od mrtvih!« Celje in Gorenje skoraj v popolnosti izkoristila podcenjevanje Toliko mešanih občutkov se že dolgo ni sprostilo v Zla-torogu v tako kratkem času. Začelo se je z zadovoljstvom po vodstvu za tri gole proti Meškovu v prvih minutah 2. dela, nejevoljo in celo razočaranjem pri 29:33 in 30:34 v 57. minuti. Potem so v komaj verjetni končnici obračuna 8. kroga lige prvakov Celjani imeli celo zmago v rokah ... Tedaj je bilo nekaj pristašev celjskega moštva že na parkirišču; eden izmed njih se je klubu opravičil in obljubil, da bo odslej ostal do zadnje sekunde. Srhljivka se je zaključila z remijem (36:36). Finiš ni bil za tiste s slabimi živci, preobrati so se kar vrstili. Za končni delni izid 6:2 je trikrat zadel Blaž Janc, po enkrat pa Miha Zarabec, Kristian Bečiri in adut s klopi David Razgor. Poraz, zmaga, remi Pivovarji so celo povedli s 36:35, a je nekaj sekund pred koncem dramo z izjemnim strelom s krila zaključil Lju- bo Vukić, ki ni skrival jeze: »Drži, povsem prehitro smo v naših glavah zaključili tekmo. Priznam, tudi sam sem mislil, da je vse že odločeno. Mi smo oziroma bi morali biti tako izkušena ekipa, da se nam kaj takega nikoli ne sme pripetiti. Dvakrat jim je uspel delni izid 4:0. To se resni ekipi, kar mi mislimo, da smo, ne sme zgoditi. Z vsem spoštovanjem, toda Celje ni ne Veszprem ne Barcelona. Pravijo, da se pametni učijo na tujih napakah, neumni na svojih, mi pa se nič ne naučimo, tako da ...« Vukić je bil skoraj v mrtvem kotu, vratar Lesjak je morda stopil preveč iz vrat in omogočil »zavit« strel. Trezna utrujena »mašina« Branko Tamše ni ovinka-ril: »Vstali smo od mrtvih. Uprizorili smo enega izmed največjih preobratov v zgodovini rokometa. Celo zmago smo imeli v žepu. Utrujeni od vseh potovanj so igralci dali vse od sebe. Točka nam zelo veliko pomeni.« O potezi tekme, ko je Blaž Janc na sredini igrišča prestregel začetno podajo gostov in dosegel svoj 9. gol, je pripomnil: »Je izjemno inteligenten. Kar sem mu naročil, je storil. >Ma-šina<. Tudi ko je bil utrujen, je trezno razmišljal.« Po pobalinskem obnašanju med tekmo je bil trener Meškova Sergej Bebeško neolikan tudi po njej: »V zelo zanimivi tekmi sta bila žal glavna akterja sodnika.« Turka v zelenih dresih in oranžnih športnih copatah sicer ne sodita na takšne tekme, usodna pa nista bila za nikogar - tudi zmedeni črnogorski delegat ne. Vse bližje osmini finala Zanimivost tekme je vsekakor prva celjska obramba v 45. minuti. Janc je bil z razpletom razočaran, za Boruta Mačkovška je točka zlata vredna, Tamšetov joker David Razgor (9 golov) bo še dobil priložnost, dokler bo Miha Zarabec igral »košarko«. Občinstvo je dokončno snelo maske; ob zaostanku je utihnilo, po izjemnih golih ljubljen- cev pa se prepustilo deliriju. Na dnu lestvice je Zagreb z dvema točkama, Kristian-stad jih ima tri, Celje pet, Meškov osem ... Osvojili Berlin Rokometaši velenjskega Gorenja so bili na pragu senzacije. Po domačem porazu s petimi goli so na povratni tekmi 3. kroga pokala EHF v Berlinu vodili s prav toliko zadetki že v 21. minuti in prvi polčas dobili z 19:14, v nadaljevanju pa celo imeli šest zadetkov naskoka. Vse to jim je uspelo z zdesetkano ekipo - in ob očitnem podcenjevanju domačih »lisic«. Oslabljena zasedba trenerja Boruta Plaskana je prikazala bojevit pristop in ob koncu zmagala z 32:29 ter izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Niko Medved je dal sedem golov, Rok Ovniček in Tadej Mazej po šest. Višek norega ritma je bil v torek v Veszpremu, kjer so bile »ose« v ligi Seha potolčene s 36:27. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT Lah postal svetovni prvak Slovenska reprezentanca v ju-jitsu se je udeležila svetovnega prvenstva na Poljskem. V Vroclavu se je najbolj izkazal Celjan Benjamin Lah, ki je v kategoriji do 94 kilogramov osvojil naslov svetovnega prvaka. V zadnji borbi je Poljaka Tomasza Szewczaka ugnal z rezultatom 29:7. V uvodnem dvoboju je »Beni« izločil njegovega rojaka Tomasza Dobrzynskega pred iztekom časa. Nato se je lotil Rusa Dmitrija Marčenka in ga premagal s 14:8. Tretji tekmec je bil Benjaminov stari znanec, Nemec Tim Weidenbecher, zmagovalec zadnjega turnirja za evropski izziv pred svetovnim prvenstvom. Po dobri taktični pripravi je Lah slavil z 11:7. Kot smo že omenili, je bil celjski borec v finalu boljši od Szewczaka, s katerim je izgubil borbo za tretje mesto na zadnjem SP na Tajskem. DŠ Foto: Ju-jitsu Zveza Slovenije Ko David premaga Goljata(e) ... Benjamin Lah drugi z leve. Dvig forme za Budimpešto Patricija Bizjak V prvi tekmi osmine finala evropske lige prvakinj so kegljačice Celja premagale avstrijski Voith iz St. Pöltna s 7:1. Varovanke trenerja Lada Gobca so si zagotovile zelo lepo prednost pred povratno tekmo, ki bo 10. decembra. Navdušila je Patricija Bizjak, ki je podrla 592 kegljev. Dvoboje so dobile še Barbara Fidel, Saša Črep, Anja Kozmus in Rada Savič. Gobec ni pričakoval tako uspešne predstave, saj jih že skoraj leto dni pestijo težave. V ekipi ni več Eve Sajko in Klementine Hohnjec, za nameček so se zvrstile poškodbe. Rado Savič je po operaciji kolena doletela prometna nesreča in je bila odsotna skoraj leto dni, pol leta je okrevala Barbara Fidel, poškodbi sta mučili še Anjo Kozmus in Nado Savič. »Ob vsem naštetem sem lah- ko zadovoljen z našo zmago. Glede na naše tegobe in na kakovost tekmic smo pričakovali prednost 5:3 ali 6:2. Patricija je odlično odigrala, zelo dobro Rada, solidno Barbara in Saša, nekoliko slabše Anja, od Nade pa še ne pričakujemo vrhunskih dosežkov.« V državnem prvenstvu ima celjska ekipa šest točk naskoka pred prvimi zasledovalkami, kar bi moralo zadostovati za 32. naslov državnih prvakinj. Gobec načrtuje občuten dvig forme do januarja oziroma februarja, ko bo na sporedu četr-tfinale lige prvakinj. Če bodo v njem Celjanke, se bodo spopadle z madžarskimi prvakinjami, ekipo Receplaki iz Budimpešte. »Težko bo. Naš cilj bo predvsem dostojen odpor,« pravi Gobec. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Veliki dvoboj sta Branko Tamše in hrvaški olimpijec iz Splita Ljubo Vukić imela že leta 2007 na Jarnovičevem memorialu v Rdeči dvorani, v finalu med Gorenjem in Zagrebom. Tekala sta na isti strani igrišča; »Branč« je z desnega krila zabil tri gole, Vukić z levega enega, gostitelji so se veselili zmage z 32:27. V soboto je 38-letni trener Tamše sprva prelisičil belorusko moštvo, a se 34-letni Dalmatinec Vukić ni dal do zadnjega. NA KRATKO Drevova šesta v ZDA Killington: Na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v ZDA je Ana Drev osvojila šesto mesto. Le za 29 stotink je zgrešila zmagovalni oder. Tekmovalka iz Šmartnega ob Paki je zdaj sedma v veleslalomu. Tina Robnik iz Luč je padla na prvi progi. V Val d'Iseru bo jutri v superveleslalomu tekmoval Celjan Martin Čater, potegoval pa se bo tudi za nastopa v smuku in veleslalomu. Odbile vse napade Riga: Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je osvojila prvo mesto v kvalifikacijski skupini za nastop na evropskem prvenstvu, čeprav je v gosteh izgubila z Latvijo s 77:66. Vodilni položaj je bil krepko ogrožen, Latvijke so namreč vodile že za 17 točk (v Celju so izgubile za 18). Sodniška trojka iz Litve, Belorusije in Rusije je bila precej nenaklonjena našim dekletom, ki pa so se zbrala, strnila vrste v obrambi in se dobri dve minuti pred koncem po izvrstnem nizu košev približala le na dve točki zaostanka. Žreb skupin EP bo 9. decembra v Pragi. Visok poraz v Zagrebu Zagreb: Dvanajsto tekmo državnega prvenstva so odigrali hokejisti Celja, v hrvaški prestolnici so izgubili z Medvešča-kom s 6:2. Po 4:0 je celjska vrata zapustil Matej Duh, zamenjal ga je Tomaž Jeram. V končnici sta na 5:2 znižala Davor Rakanovič in Nejc Kastelic. V ponedeljek se bo polfinalna tekma pokala HZS z Olimpijo začela ob 18.15. Lokalni derbi gostjam Velenje: V zaostali tekmi 9. kroga 1. slovenske lige za rokometašice so Celjanke zmagale v Velenju z 32:23. Pri gostiteljicah je izstopala Špela Okleščen z desetimi goli. V celjski ekipi so bile najbolj učinkovite Katarina Regner in Pia Hren s po sedmimi, Sanja Belac s šestimi ter Niki-ta Privšek s štiri goli. Zelene doline Žalec si delijo tretje mesto, ekipa Celja Celjskih mesnin je šesta, Velenje je na zadnjem mestu. V Laškem 19. decembra Ljubljana: Večina tekem 4. kroga slovenskega pokala za košarkarje bo v prvi polovici decembra. Celjani bodo najprej igrali na Vrhniki, Polzelani pa v Litiji. Dva para sestavljajo moštva s Celjskega: Rogaška - Nazarje in Tajfun - Zlatorog. Prvi obračun bo v Šentjurju 9. decembra, povratni pa deset dni kasneje v Treh lilijah. (DŠ) 20 MALI OGLAS I / INFORMACIJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC POSEST PRODAM KUPIM AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 2513 STROJI PRODAM ELEKTROMOTOR, 3F 1400, 1,6 KW in pralni stroj za čreva, polnjenje zgoraj, prodam. Telefon 040 575-924. 2717 DROBILEC koruze - »šrotar«, s tri faznim motorjem, prodam. Telefon 031 611745. 27 1 0 SNEŽNO desko, plato 180 cm in vile za bale, prodamo. Telefon 041 807-853. 2706 KOPIRNO-graverski stroj, ugodno prodam. Stroj je malo rabljen in ima veliko opreme. Dobra priložnost za začetnike. Telefon 031 794-484. 2704 V LAŠKEM prodam stanovanjsko hišo, ge- neralno adaptirano, na novo streha, fasada Demit, okna, elektrika, voda, kanalizacija, delno opremljeno, takoj vseljiva, tloris 90 m2, parcela 360 m2. V račun vzamem stanovanje. Telefon 041 645-898. 2505 V ŠENTJURJU, na elitni lokaciji v Hruševcu, prodam dve gradbeni parceli po 430 m2. Infrastruktura urejena. Ugodno. Telefon 031 375-646. 2504 ШШП KUPIM TRAKTOR, do 90 KM, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507060 2513 novi tednik radio celie Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.0.0.. Slovenska 27,1000 Ljubljana. CELJE. Prodamo enostanovanjsko moderno zasnovano dobro ohranjeno hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-^ 5424. 2 5 4 5 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m2 stanovanjske površine, k + p + m, obnovljeno, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno za mlajšo in starejšo družino, prodam. Telefon 041 560-539. 2636 NA lepi, sončni, mirni legi, v okolici Dobja, prodam vikend, s 1000 m2 zemljišča. Telefo 041 928-100. 2685 ti u З^ ^А* december P Dan odprtih vrat C / П71 fi/n C le P kil 1 tu r P POKRAJINSKI MUZEJ CELJE INSTALACIJE RAZGORŠEK d. o. o. Objavljamo prosto delovno mesto S K L A D I Š Č N I K Od kandidata pričakujemo: • Zaželeno zanje s področja strojnih instalacij • Organizacija in vodenje skladišča • Uporaba računalniških orodij (MS Office) • Natančnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 10 dni po objavi na naslov: INSTALACIJE RAZGORŠEK d. o. o., Plinarniška ulica 2, 3000 CELJE STANOVANJE PRODAM DVOSOBNO stanovanje v Žalcu, 57 m2, zastekljen balkon, nova izolativna fasada, plastična okna, prodamo. Cena 62.000 EUR. Telefon 040 333-055. 2702 ODDAM PRAŠIČE, težke od 100 do 170 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, mesni tip, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 2647 DOMAČE piščance, očiščene, težke od dva do dva kilograma in pol, 4 EUR/kg, prodam. Telefon 041 951-527. 2648 DVA prašiča za zakol, težka od 180 do 220 kg, okolica Ljubečne, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5461-066, 070 263-258. 2667 OPREMLJENO, ogrevano, svetlo stanovanje, za do tri osebe, vseljivo takoj in opremljeno manjšo sobo, z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650-737. ШШШ 2660 jasnovidnost BI0TERAPIIE PRODAM KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste in črne barve, pred nesnostjo, pripeljemo na dom, prodamo. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 120 do 200 kg, ugodno prodamo. Telefon 031 832-520.2542 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodam. Telefon 041 708-978. 2627 240 kg prašiča za zakol, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 829-772. 2638 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, 1,70 EUR/kg, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 655-528 2647 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje in nerezanega prašiča, samo 0,50 EUR/kg žive teže, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 070 714-599. p PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo, kuhano hrano, možen zakol in prevoz, prodam. Telefon 051 264509. 2666 PUJSKE in svinje, od 25 do 130 kg, ter svinjo, težko cca 280 kg, prodam. Telefon 041 916-939. 2689 KOZO, s kozličkom, prodam. Telefon 051 606-903. 2687 PRAŠIČA, krmljenega z domačo kuhano hrano, težkega cca 200 kg, prodam. Več informacij po telefonu 031 885134. 90/16 Prost vstop od 9.00 do 16.00 Ob 11.00 voden ogled razstave Grofje Celjski - obvezne najave, največ 40 oseb Muzejska trgovina Publikacije Pokrajinskega muzeja Celje 20 % ceneje. Grafike do 60 % ceneje. Informacije in najave: E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62. 03 428 09 50 cH "og B > o r S Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Talofnncl^a č+ai/ilUa- Datum roistva: PodDis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. IzDolnieno naročilnico Došliite na naslov: Novi tednik. Prešernova 19. 3000 Celic PRAŠIČA, 180 kg, krmljenega s kuhano hrano, prodam. Telefon 031 228-414. 2682 PRAŠIČE za zakol, ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5774-097 ali 041 846-444. 2683 PRAŠIČA za zakol, krmljenega s kuhano, domačo hrano, prodam. Telefon 7810536. 2686 TELIČKO simentalko in bikca simentalca, oba težka od 210 do 230 kg, prodam. Telefon 041 824-851. 2 6 91 PRAŠIČA, težkega od 180 do 200 kg, krmljenega z domačo, kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru, telefon 051 234-489. 2692 KRAVO za zakol, staro 3 leta, ekološka reja, prodam. Telefon 041 265-492. 2696 TELICO simentalko, težko 300 kg, prodam. Telefon 5793-209. 2694 BIKA simentalca, težkega približno 230 kg, prodam. Telefon 041 681-395, 041 763-700. 2661 PRAŠIČE krškopoljske, stare 3 mesece, prodam. Telefon 041 892-601. 2708 NEMŠKE ovčarje, stare 9 tednov, oba starša imata rodovnik in brejo telico ciko, 8 mesecev, prodam. Telefon 041 897-686. 2709 OSLIČKA, starega eno leto, prodam. Telefon (03) 5736-730. 2722 PAŠNO kravo simentalko, staro 5 let, 9 mesecev brejo, težko približno 800 kg, prodam. Telefon 041 803-254. 2705 2 TELIČKI limuzin, 160 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 457-769. 2711 ЈШШНШ i aslrolotiinla 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ŽREBNETA, starega 8 mesecev, za rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 581-677. 2703 BIKCA čb, starega 6 mesecev, prodam. Cena 530 EUR. Telefon 031 588-031. 2721 PRAŠIČA, težkega od 150 do 170 kg, krmljenega z domačo, kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5736-717.2720 TELIČKO simentalko, težko 220 kg, prodam. Telefon (03) 5739-408 ali 070 222-293. 223/16 PRAŠIČA, težkega cca 150 - 170 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 922-486. 2724 TELICI simentalki, težki 210 in 240 kg, prodam. Telefon 041 794-301. p Udeleženec dovoli oraanizatoriu zbiranie. obdelovanje. uDorabo in hranienie oosredovanih Dodatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih Dodatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 V stiski sem te spoznal, v ljubezni nadaljeval, v bolezni te negoval, na koncu ostal sem sam in še kako sam. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od moje žene MAJDE STOPAR iz Vojnika Hvala planincem, pohodnikom, Zdravstvenemu domu, bolnišnici, Bojanu in Olgi, duhovnikoma, sosedom, sorodnikom, skratka hvala Slovenija v malem, saj ste prišli od daleč in blizu. Lepo je, če imaš prijatelje. Iskrena hvala vsem. Zbogom naša mati. Mož Ludvik Stopar ZAHVALA Po težki in hitri bolezni nas je zapustil ljubljeni mož, ati, dedi, sin, brat, stric in dober prijatelj CVETKO KONEC s Partizanske ceste 27, Celje (18. 12. 1950 - 20. 11. 2016) V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisno ali ustno sožalje ter nas tolažili in bodrili. Še posebej hvala sestrični Nuši Konec Juričič za vso pomoč, pevskemu zboru iz Žalca, cvetličarni Novak in ge. Silvi Korošec za poslovilne besede. Vsem iskreno hvala za darovano cvetje, sveče in maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoče: žena Dragica ter hčerki Dagmar in Maja z družinama Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V SPOMIN Mineva leto dni, kar si nas zapustil DRAGO RAMŠAK (5. 10. 1951 - 28. 11. 2015) Vedno boš v naših srcih. Vsi tvoji Če me iščete, me iščite v vaših srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil MILAN STEPIŠNIK (9. 9. 1950 - 15. 11. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in pomoč ter izraze sočustvovanja ob težkih trenutkih izgube moža, očeta, dedija, brata in strica. Hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo namenjamo tudi vsem trem govornikom, ge. Ivanki, g. Gajšku in ge. Sandri, za besede slovesa ter gasilcem in praporščakom PGD Drešinja vas in sosednjih društev. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službik Ropotar, in g. patru Arzenšku, za opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala Janiju Osetu in sosedi Mariji. Prav tako hvala njegovi osebni zdravnici, kardiologu, hematologinji ter intenzivnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Žalujoči vsi njegovi 2698 2695 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Zapustil nas je naš dragi oče, dedi, pradedi, brat in stric MIRKO FAJS iz Celja Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 12. decembra 2016, ob 12. uri na Mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči vsi njegovi PRAŠIČA, težkega 180 kg ali polovico, krmljen z domačo krmo, prodam, do 15. decembra. Telefon (03) 5739-391 ali 070 799-029. 2719 KRAVO in telico, breji 8 mesecev, simen-talki, prodam. Telefon 041 794-132. 2726 KRAVO simentalko, s prvim teličkom, starim 14 dni, prodam. Telefon 070 445-858. 224/16 BIKCA pasme ls-cha, starega tri mesece in kravo za zakol, bio rejena, prodam. Telefon 041 265-492. p. TELICO, brejo v 7. mesecu, prodam. Telefon 031 807-828. 2725 KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj+ davek. Telefon 041 653286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol, kupim, po širši Štajerski. Plačilo takoj+ davek. Telefon 040 647-223. p ■nmMurnu PRIDELKI PRODAM KRMNI oves prodam. Telefon 031 09-011. 9-/16 OSTALO PRODAM DRVA ali »švelerje«ali »prage«, nažagana na 30 cm ali cele, prodam po simbolični ceni. Telefon 031 621-283. 2650 DRVA, bukova, dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p ODLIČNO ohranjen voz (zapravljivček) prodam. Skaletova 12 b, Celje, telefon 041 344-8e5. 2656 HLEVSKI gnoj, z dostavo ali brez in prašiča za zakol, kolins lahko n/redile tudi pri nas, prodamz Tklefon 041 080-098. 2681 ŽENITNA POSREDOVALNICA ARKLUB oa vao Stovaoyo, za vse samske in osamljene. 10lmt pozitivnih izkuškoj! Tel.: 040 837 839 Mihi Klatvčar dhz p . , Rrvkaulica 7, Ozekovi vas HRASTOVA, suha drva, dolžine 33 cm in koruzo, prodam.Telefon Ml 759-681. 89/16 BUKOVA drva, polsuha, z dostavo, Kozjansko, prodam. Telefon 041 472-380. 2699 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si Poroke Celje Poročila sta se: Katja MLINAR in Aljoša RAZGORŠEK, oba iz Celja, Rožni vrh. VSE IZ IN0XA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograj ni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Tel.: 02/78099 26 www.ramainox.si POLOVICO 200 kg težkega prašiča, vedno zdravega, krmljenega z domačo hrano, ugodno prodam. Telefon 041 510-303. 2713 NOVI univerzalni sesalec na paro, z vsemi priključki in novi radio cd, z vsemi priključki, prodam. Telefon 031 729-910, 5483-849. 2697 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^ 141420111-141954 206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko MLADE kokoši - jarkice, na začetku nesno-sti ter dnevno sveža jajca in vse vrste perutninske krme, prodajamo vsak delavnik, na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance. Telefon 037 001446. 2701 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO avtomehanika in avtoelek-tričarja za nedoločen čas. Avtostoritve Škoflek Jože, s. p., Lokovina 15, Dobrna, telefon 041 612-637. 2679 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.2670 Smrti Celje Umrli so: Antonija BER-LAN iz Celja, 93 let, Štefanija KOŠTOMAJ iz Velike Pirešice, 80 let, Frančiška PLANKO iz Male Breze, 78 let, Ivana RANČAN iz Celja, 81 let, Ludvik VIŠNAR iz Celja, 85 let, Marija FREITAG iz Vrh, Teharje, 95 let, Branka TERŽAN iz Celja, 80 let. Šentjur pri Celju Umrla je: Stanislava MA-RIČ iz Proseniškega, 83 let, Magdalena SVETELŠEK iz Svetelke, 59 let, Franc JAKOPIN iz Laz pri Dramljah, 71 let, Karolina LORGER iz Grobelnega, 81 let, Stanislav VERDINEK iz Šentjurja, 94 let. Žalec Umrli so: Helena MALGAJ iz Celja, 83 let, Venčeslav VI-DOVIČ iz Zg. Grušovelj, 83 let, Albert PREDOVNIK iz Sela pri Vranskem, 70 let, Jožef NAPOTNIK iz Podkraja, 76 let, Rajmund VODOVNIK iz Petrovč, 73 let. Mozirje Umrli so: Hilda FEDRAN iz Bočne, 89 let, Jože BAJRIČ iz Nove Štifte, 82 let, Ana GRE-GORC iz Lepe Njive, 75 let. Velenje Umrli so: Herta VOLK iz Šmartnega ob Paki, 76 let, Dragomir Karol ŠABEC iz Šmartnega ob Paki, 92 let, Marija MEŽNAR iz Florjana pri Šoštanju, 93 let. TA VESELI DAN KULTURE 3. DECEMBER2 016, od 9.do 13. ure PROGRAM: Od9.do 12. ure-ZIMSKIBOLŠJI SEJEMZA OTROKE Od10.do12.ure-OŽIVITEVULICEOBRTNIKOV. Opremo, orodja, pripomočke in izdelke povezane zdevetimi poklicinambodo predstavilimojstrice in mojstriurbanih obrti,ki bodo z nami delilitudisvojespomine. Ob 10.uri- HERMANOVAŽELEZNIŠKAMAKETA. Vsem ljubiteljem malih železnic in tistim, kibosteto šepostali,bomopredstavili novopridobitev in njeno umestitev na stalno razstavo Brlog igrač.Hermanova železniška maketaje hkrati tudipoklon170-letnici železnice v Celju. Ob11. uri-JAVNO VODSTVO poobčasnirazstavi POTDOMOV, vodi mag. MarkoŠtepec. Ob 11. uri - VODOVANJE,pripovedovanjeob vodi. Včasihsoob vsakemizviru, studencu, tolmunu,jezeru, reki ali morju živelapravljična bitja.Aplašnevile,samotarskipovodni možje, mogočnizmajiinmorske deklice so se pred človekom začeli umikati in odhajati neznano kam, pustili pa so nam čudovite kotičke ob vodi in brezštevilne obvodne zgodbe. ШП7Г nuzejnovejš zgodovine celje 22 NAPOVEDNIK radio celje Kino CINEPLEXX PETEK, 2. DECEMBER SLANDROV TRG, ŽALEC A ш ikfv;^ 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 1. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. BRUNO MARS - 24K MAGIC (7) 2. PARSON JAMES - SAD SONG (5) 3. FIFTH HARMONY - THATS MY GIRL (4) 4. COLONY HOUSE - LONELY (3) 5. SIGMA FEAT. BIRDY - FIND ME (1) 6. TRAIN - PLAY THAT SONG (4) 7. RAG N BONE MAN - HUMAN (2) 8. GRACE - HOPE YOU UNDERSTAND (3) 9. LITTLE MIX - SHOUT OUT TO MY EX (2) 10. THE KILLERS - PEACE OF MIND (1) DOMAČA LESTVICA 1. MANOUCHE - RECI MI DA (5) 2. SIDDHARTA - DO KONCA (3) 3. NEISHA - VRHOVI (4) 4. LOMBARDO - MOJA KITARA (4) 5. VLADO KRESLIN - STARI KOMADI (5) 6. KATARINA MALA - DVA ZA MENE (3) 7. FLIRRT - TIHA NOČNA PANORAMA (1) 8. ZMELKOOW - MAMA KOKA (2) 9. SANDRA ERPE - TROPSKI DEŽ (2) 10. EL KACHON - ODPOVED (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CLEAN BANDIT FT. SEAN PAUL & ANNE-MARIE - ROCKABYE MAROON 5 FT. KENDRICK LAMAR - DON'T WANNA KNOW PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: LAMAI - BELA LUNA ATLANTIX - GLEJ, SPET SNEŽI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Zeme: Da srce ti zaigra zame 2. Lojtrca: Zidar Pepi 3. Extra kvintet: Gremo na Dolenjsko 4. Gas: Lepa marjetica 5. Mladi Dolenjci - Prva liga: Kdo je prvi PETEK, 2. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15. 30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 3. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 4. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Alojz Ober-žan, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 5. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Alojz Oberžan ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 6. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 7. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) Spored od 1. 12. do 7. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 7do USPEHA - dokumentarni od četrtka do srede: 20.00 Doktor Strange - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 21.15 Greben rešenih - drama, vojni film od četrtka do srede: 20.50 Ljubezen in prijateljstvo - drama, romantični četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 Magične živali -fantazijski od četrtka do srede: 16.50, 21.00 Magične živali -fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18.45 Podzemlje: Krvave vojne - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 20.20 petek, sobota: 17.00, 20.20, 22.15 Pojdi z mano - triler četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 19.30 sobota, nedelja: 14.40, 16.40, 19.30 Pokvarjeni Božiček 2 - črna komedija od četrtka do srede: 18.30, 21.20 Pr' Hostar - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.10, 20.10 petek: 16.20, 18.10, 20.10, 22.00 sobota: 14.30, 16.20, 18.10, 20.10, 22.00 nedelja: 14.20, 16.10, 18.15, 20.10 Prihod - fantazijski od četrtka do srede: 17.30, 20.30 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota: 13.35, 15.30 nedelja: 14.30 Troli - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota: 14.00, 16.00 nedelja: 13.45 Troli - animirani, sinh. 3D sobota, nedelja: 14.50 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.00 sobota: 13.30, 15.45, 18.00 nedelja: 13.30, 15.45 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh.,3D četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota: 14.15, 16.30 Zapoj - animirani, sinh. nedelja: 15.00, 16.00 Zapoj - animirani, sinh., 3D nedelja: 14.00, 18.00 Sing - animirani OV nedelja: 19.00 Zaveznika - vojni od četrtka do srede: 18.20, 21.10 Štorklje - animirani, družinski, sinh. sobota: 15.00 ČETRTEK 19.00 Ljubezen in prijateljstvo (Liffe po Liffu) - komična drama PETEK in SOBOTA 18.00 Pojdi z mano (Liffe po Liffu) - mladinska pustolovščina 20.00 Ljubezen in prijateljstvo (Liffe po Liffu) - komična drama NEDELJA 18.00 Ljubezen in prijateljstvo (Liffe po Liffu) - komična drama 20.00 Zaveznika - akcijska romantična drama SREDA 19.00 Zaveznika - akcijska romantična drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Nočno življenje - drama 18.15 A je to: Pat in Mat - animirana komedija brez teksta 19.45 Pr' Hostar - satirična komedija 21.30 Pokvarjeni Božiček 2 - črna komedija SOBOTA 18.00 Pr' Hostar - satirična komedija 18.15 A je to: Pat in Mat - animirana komedija brez teksta 20.00 Pokvarjeni Božiček 2 - črna komedija 20.15 Kolonija - romantična drama, triler 21.45 Prihod - ZF triler NEDELJA 16.00 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh., 3D 18.00 Prihod - ZF triler 19.00 Kolonija - romantična drama, triler 20.15 Nočno življenje - drama PONEDELJEK 18.00 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh., 3D 20.00 Moj narobe svet-Ježek - glasbeni dokumentarec Kulturne prireditve ČETRTEK, 1. 12. 17.00 Galerija Velenje Sprehod skozi filmsko industrijo po raziskovalno-izobraževalni razstavi vas bo popeljala Nina Cvirn 18.00 Fakulteta za logistiko Celje Člani neformalne likovne skupine »Pro tempore« iz Celja odprtje razstave slikarskih del 19.00 Vila Bianca Velenje_ Vele'je, ti si moje mesto, grafični odtisi mesta odprtje razstave Nataše Tajnik Stupar in Sebastjana Kurmanška PETEK, 2. 12. 17.30 Pokrajinski muzej Celje, Barbarina dvorana Celje v besedi in glasbi Ljubiteljsko gledališče Teharje in Jana Kvas 18.00 Celjska Kulturnica_ Tihožitje 2016 odprtje 3. razstave XIV. poletnega slikanja in I. fotografiranja 18.00 Velenjski grad_ Slovenski citrarski kvartet s koncertom in priložnostno razstavo bodo zaznamovali obletnici rojstva in smrti Frana Koruna Koželjskega 22.00 Max klub Velenje_ Drugo Dugme koncert velenjske skupine SOBOTA, 3. 12. 10.30 Dom kulture Velenje Hrestač in mišji kralj premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Velenjski grad Črtica občutkov odprtje razstave avtorjev Polone Novak in Roka Sevška 17.30 Velenjski grad Klara in Zarja koncertni večer; predstavitev mladih pevk ob kitarski spremljavi NEDELJA, 4. 12. 15.00 in 17.00 Dom kulture Velenje Božičkova tovarna čarobna plesna predstava Plesne šole Spin 16.00 Špital za prjatle Celje Maček Muri predstava za otroke 18.00 Dvorec Novo Celje Matjaž Jeršič z gosti adventni koncert PONEDELJEK, 5. 12. 18.00 Galerija Velenje_ 40 let Galerije Velenje predstavitev zbornika in koncert skupine Flora & Paris 19.30 Celjski dom_ Decembrsko popotovanje Miklavžev koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje v sodelovanju Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije Celje SREDA, 7. 12. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Praznična Mineštralala gledališka predstava; gostuje Gledališče Ku-Kuc 18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec 4. javna produkcija vstop prost 19.19 Mestna knjižnica Velenje Sidonija predstavitev pesniške zbirke Senke Karlovčec 19.30 Celjski dom Oskar Longyka, violina in Sebastjan Bertoncelj, violončelo koncert GM oder Pravljično Celje ČETRTEK, 1. 12. od 10.00 do 19.00 Središče mesta Božično-novoletni sejem do 31.12.; v času koncertov do 22.00 NAPOVEDNIK 23 10.00 do 13.00 Na trgu pred Mestnim kinom Metropol Pravljični vlakec in pravljični vrtiljak do 31.12. 16.00 Na trgu pred Mestnim kinom Metropol Mini zoo do 31.12. 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Čarobna dežela pravljičnih konjičkov in vožnja s kočijo do 31.12. 17.00 do 19.00 Glavni trg in mestno središče V pričakovanju Miklavža do 5.12. 17.00 do 19.00 Mestno središče Parklji prihajajo v naše mesto Teater Cizamo 17.30 Avla Muzeja novejše zgodovine Kako pričarati pravljično vzdušje? izvaja: Živa kreativa in KUD 567 18.00 Krekov trg_ Ana pravljična: Unga peklensko parkeljska ognjena predstava v izvedbi žonglerske skupine Čupakabra PETEK, 2. 12. 11.00 Savinjsko nabrežje Otvoritvena slovesnost ob zaključku projekta Lampijončki 2016 s celjskimi vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami 17.00 do 19.00 Mestno jedro Parklji prihajajo v naše mesto Čupakabra 17.00 do 19.00 Mestno jedro Čarobni zvok lajne lajnarska skupina Kranjskih komedijantov 17.30 Balkon Muzeja novejše zgodovine Celje Glasba iz pravljičnega balkona gostujejo člani Tolkalne skupine Glasbene šole Celje 18.00 Krekov trg_ Ana pravljična: Anke Piromanke ognjeno plesni performans Ank Piromank SOBOTA, 3. 12. 11.00 Na Zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s plesom Celjska folklorna skupina 17.00 do 19.00 Na Zvezdi_ Čarobni zvok lajne lajnarska skupina Kranjskih komedijantov 20.00 Glavni trg_ Radio Jam band brezplačni koncert NEDELJA, 4. 12. 18.00 Glavni trg - pred vhodom v TIC_ Adventna vodenja po mestnem jedru z najboljšimi lokalnimi turističnimi vodniki 19.00 Na Zvezdi_ Prižig II. adventne svečke na velikem adventnem vencu koncert: Collegium Vocale PONEDELJEK, 5. 12. 17.00 Krekov trg Veliko miklavževanje s simbolično obdaritvijo glasbena predstava Oblakovo potovanje s prihodom Miklavža s spremstvom; gostuje Glasbena dežela Alenke Kolman 18.00 Na Zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo Mešani pevski zbor Celeia Celje TOREK, 6. 12. 17.00 Glavni trg_ Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje koncert 18.30 do 19.00 Glavni trg_ Pažek Urhek vabi: Plesna predstava praznični čas gostuje: Hiša umetnosti Celje Igen SREDA, 7. 12. 12.00 Na Zvezdi_ Čas je za mlade - muzika nekoliko drugače predstavljajo se mladi člani zasedbe GLOG, Srednje zdravstvene šole Celje 17.00 Mestna knjižnica Velenje Po zimi diši ... ura pravljic za otroke od 3. leta dalje; pripovedovala bo Edita Prah Šincek 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Pažek Urhek vabi gostuje: Hiša umetnosti Celje Igen v sodelovanju s Kindyroo 17.30 Na Zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo Mešano pevsko društvo Cetis Celje; sledi mešani pevski zbor gostincev Celje Ta veseli dan kulture SOBOTA, 3. 12. 9.00 do 12.00 Ekomuzej in Savinova hiša Žalec Dan odprtih vrat Ekomuzeja in Savinove hiše 9.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Brezplačen ogled vseh zbirk Pokrajinskega muzeja Celje 10.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Staro Velenje Brezplačen ogled muzejskih in galerijskih zbirk na Velenjskem gradu ter Hiše mineralov 10.00 Velenjski grad_ Praznični sejem 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Voden ogled po razstavi Grofje Celjski 19.00 Dom kulture Velenje MePZ Gorenje in MKZ Ljubljanski madrigalisti 19.30 SLG Celje_ Tena Štivičić: Spet ta nedelja NP Toša Jovanovič Zrenjanin; vstop prost Ostale prireditve ČETRTEK, 1. 12. 8.00 do 16.00 Podčetrtek_ Miklavžev četrtkov sejem 10.30 Velenjski grad Krašenje novoletnih smrečic otroci vrtcev in šol Šaleške doline bodo okrasili smrečice; sledi odprtje razstave novoletnih voščilnic 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? predava: mag. Tatjana Rozman 17.00 Velenjski grad Bali potopisno predavanje Žige Miklavca 18.00 Dom kulture Velenje Županov sprejem za invalide ter ogled predstave mali princ Lutkovnega gledališča Velenje 19.00 Dom sv. Jožef Celje_ Krščanstvo na slovenskem v luči virov predstavitev knjige dr. Metoda Benedika PETEK, 2. 12. 10.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Proslava ob mednarodnem dnevu invalidov kulturni program in ogled slikarske razstave invalida na vozičku Branka Rupnika 15.45 Knjižnica Bistrica ob Sotli V svet pravljičnih dogodivščin z Anjo 16.00 do 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Miklavžev sejem 17.00 Slandrov trg Žalec_ Praznični december v Žalcu prižig lučk in predstava za otroke Škratka na delu, praznični sejem, koncert Alya 17.00 Mestna knjižnica Velenje Zeliščarica Kunigunda in rastline iz davnine predstavitev knjige Kate Laštro 18.00 Titov trg Velenje_ Prižiganje praznične razsvetljave s koncertom skupine Ave 18.00 Ljudska univerza Velenje Jaz za življenje predavanje Bojana Kneza 18.00 Celjski mladinski center Via Alpina - 107 dni alp potopisno predavanje Igorja Gruberja 19.00 Celjski mladinski center Zdravilna zelišča in njihova uporaba predavatelji: mag. Sanela Stadler in Klemen Pihler 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Otvoritev veselega decembra 19.00 Dom sv. Jožef Celje Gobelini Zore Adlešič odprtje razstave 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kavarniški večer gostja: Veronika Šoster DOGODKI MED 1 .IN 8. DECEMBROM ČETRTEK, GLASBA FILM 1. december, Ali lahko danes sploš še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 5. december, Madeira in Lisbona ob 17.30 Predava Andreja Avberšek V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 7. december, Pravljična mineštralala ob 17. uri Gledališka predstava v izvedbi gledališča KU-KUC ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 8. december, Vlado Kreslin in PoJezije ob 18. uri Zaključna prireditev Z branjem do zvezd SOBOTA, 3. 12. 8.00 do 10.00 Pečovje (na igrišču) start pohoda 16. Barbarin pohod organizira ŠKD Rudar Pečovje 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami 9.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Paul Parin odprtje razstave ob 100-letnici rojstva 9.00 do 12.00 Pod muzejskim balkonom Celje Zimski boljšji sejem za otroke 9.00 do 15.00 center Nova Velenje 17. novoletni darilni bazar 10.00 Krčma TamKoUčiri Celje Brezplačni sobotni zimski zajtrk 10.00 Branibor club Celje Otroške ustvarjalne delavnice starši na kavo, otroci na zabavo 14.00 do 20.00 Vila Bianca Velenje Miklavževa rokodelska tržnica 16.00 do 21.00 Terme Olimia Miklavžev sejem 17.00 Vila Bianca Velenje Miklavževanje prihod Miklavža za najmlajše 22.00 Krčma TamKoUčiri Celje Rock večer z DJ Niko decembrske noči NEDELJA, 4. 12. 10.00 Velenjski grad_ Babica pripoveduje pravljični nedeljski dopoldnevi in družinska delavnica Medene svečke 15.30 POŠ Trje_ Miklavževanje kulturni program, prihod Miklavža z angelčki in parkeljni, obdaritev otrok 17.00 Zbor pred Motelom ribnik Kozje Miklavžev sprehod z lučkami in miklavževanje v Kozjem PONEDELJEK, 5. 12. 16.00 do 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Miklavžev sejem 17.00 Terme Olimia Podčetrtek Obisk Miklavža in prižig luči na božično-novoletni smreki 17.00 Slandrov trg Žalec_ Praznični december v Žalcu miklavževanje s TKD Levec in mlado pevko Leni Vozlič, nastop skupine Cheers Party band, praznični sejem 17.00 Vila Rožle Velenje_ Živeti z otrokom in ne za otroka predavanje Tanje Povšič 17.30 Osrednja knjižnica Celje Madeira in Lisbona potopisno predavanje Andreje Avberšek v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.30 Levec_ Obhod Miklavža s spremstvom po Levcu 19.00 Narodni dom Celje_ Besede miru video prireditev o notranjem miru, o katerem govori Prem Rawat TOREK, 6. 12. 17.00 Galerija Velenje_ Osnove animiranega filma delavnico primerno za vse starostne skupine bo vodil Miha Cojhter 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjena otrokom od 5. leta; pripovedovala bo Romana Bonno SREDA, 7. 12. 11.00 Celjski dom_ Odkrito o zdravilih in alkoholu predava mag. Mateja Cvirn Novak 18.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Zlata vrtnica in metla podelitev priznanj za lepo urejeno okolje s kulturnim programom 18.30 Mohorjeva dvorana Predstavitev redne zbirke 2017 in nekaterih pomembnejših izdaj tega leta mohorski večer; vstop prost Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 1.12. 17.00 Kulturni dom Dobrna Odprimo srce otrokom 4. dobrodelni koncert šolskega sklada OŠ Dobrna SOBOTA, 3. 12. 9.00 do 12.00 Mestno središče »Na Zvezdi« Tradicionalna Miklavževa stojnica Lions kluba Celje Mozaik dobrodelna Miklavževa stojnica; zbrana sredstva bodo namenjena za nakup avtomobila s hladilnim sistemom za prevoz živil SREDA, 7. 12. 17.30 Dom kulture Velenje Mavrica smeha dobrodelni koncert Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si KOLO SREČE AFRODITA ^ауагпа & siafe;. 3.12. j ob 14,00 ^^^ j Zgornji trg Чч /*•-------------- Šentjur ob 15.00 stopnišče pred cerkvijo Sv. Jerneja f ' Bi ' k apišite svoje željeЊ novemletu Mzbrane bomo objavili vlNovem tedniku ^ ,, _ j t •> Ш in programu Radia Celje! ?Je if ' X.. 4 , -Љ ,\ in zavrtite kolo sreče! Jelenček Rudolf bo tudi letos delil objeme in vam kaj »zakuhal«! ца Lovec. trgovina Pod5mihellC,327C ^NT^ LEPOTE IN DOBREGA POČUTJA tisk reklamO Sadje, hiteče ■n Ted ni ko ve zaodbe St. 48 / Leto 71 / Celje, 1. december 2016 Prikupne princeske ledenih ploskev„o Foto: SHERPA Zbranih več kot sto tisoč Zelena oaza za živali in Od ljudskega izročila do evrov str. 34 ljudi str. 43 zdravja str. 45 26 INTERVJU Ne bi se branil kakšne Michelinove zvezdice Samo Fakin želi v Thermani še višje standarde bivanja in storitev - Dolgoročne strategije se še ni lotil, ker rešuje sprotne izzive Sredi septembra je laška Thermana dobila novo vodstvo. Že četrto v približno treh letih. Na presenečenje mnogih je nadzorni svet družbe za predsednika uprave imenoval Sama Fakina, ki je mnogim na Celjskem ostal v spominu kot direktor celjske bolnišnice, zaradi katerega se je dvigovalo veliko prahu. Vendar je ostal v spominu tudi kot direktor, ki je bolnišnico spravil iz izgube in v njej uvedel veliko novega. Fakin je dvigoval veliko prahu tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga je vodil devet let, zadnje leto le kot vršilec dolžnosti, ker največja stranka v parlamentu ni hotela potrditi njegovega novega mandata. Zdaj je v Laškem, v »družbi dobrega počutja«, s katero ima v svoji stari maniri velike načrte. Govoriti s Samom Fakinom le o Thermani, je težko oziroma nemogoče. Tako bolnišnica kot zavarovalnica sta v njem pustili globoko sled. Čeprav je v zdravilišču šele dva meseca, je očitno, da je že globoko pogledal v njegovo drobovje. Kako se počutite v »družbi dobrega počutja«? Dobro, pravzaprav odlično (smeh). Pred dnevi sem potožil prijatelju, da sem v službi deset ur ali še več in da imam veliko težav. In mi je odvrnil, da so težave v Laškem rešljive, medtem ko tiste v Sloveniji niso. Glede na to, kaj se dogaja s stavko zdravnikov, da nam zdravstveni sistem razpada pred očmi, je bila moja odločitev, da sem odšel, pravilna. Vsaj zame osebno. Ne vem, če je bila dobra tudi za sistem, ampak skoraj deset let dela v zavodu za zdravstveno zavarovanje in v politiki, ki se ne zna odločiti, ker nima znanja, je bilo stresno. Zato sem vesel, da se spet lahko ukvarjam s težavami, ki so otipljive in tudi rešljive. Na primer, kdaj bomo v domu starejših pozidali dva dodatna prostora in obnovili deset sob ali kakšne ploščice bomo kupili za kopalnice ... Ljubljana pa je samo neka strategija in nenehno metanje polen pod noge. Interesov v slovenskem zdravstvenem sistemu je namreč zelo veliko in nihče nikoli ničesar ne pove odkrito. Namen zdravniške stavke na primer niso standardi in normativi, ampak trideset odstotkov višja plača. In konec. Je torej Thermana olajšanje, ker se ne ukvarjate več z visoko politiko in nad glavo nimate več različnih interesov političnih strank in lobijev? »Moj cilj so dobri finančni in strokovni rezultati ter seveda zadovoljni gosti. Tako zadovoljni, da bo nekdo, ki bo želel rezervirati sobo, in mu bomo rekli: Oprostite, za naslednje tri mesece smo zasedeni. Vas lahko damo na čakalno listo?« odgovoril: >Da<.« »Moja filozofija vodenja ni nič posebnega. V podjetju ne delam nič drugače kot doma v družini.« Vsekakor. Služba v Thermani je pravo olajšanje za dušo. Dobili ste težak nahrbtnik. Družba je bila v prisilni poravnavi, njena lastnica je slaba banka, kriminalisti preiskujejo o domnevnih nepravilnosti pri zadnjih velikih naložbah, na sodišču je tožba bivših malih delničarjev... Morda na prvi pogled to res ni dobra popotnica. Podjetje res ni več v prisilni poravnavi, ampak se mora držati načrta finančnega prestrukturiranja. Formula o j usodi Thermane je J zelo preprosta: kako vostna storitev in dober zaslužek je enako obstoj družbe in 470 delovnih mest. Tako kot vedno doslej bom tudi v Laškem osredotočen na finančno stabilno in perspektivno poslovanje. Za usodo zaposlenih me ni strah, pravtako se ne bojim, da bi morebitni kupci naredili družbi kaj slabega. Tisti, ki bo kupil Thermano, zanjo ne bo dal malo denarja, zato bo tudi želel, da bo družba poslovala dobro. Se s prodajo Thermane že kaj dogaja? Po informacijah, kijih imam, nič. Sicer pa za to vprašanje sploh nisem pravi naslov in ga ne morem komentirati. Thermana letos posluje bolje, v primerjavi z lani je povečala prihodke od prodaje, čisti dobiček je nekajkrat višji. Bo torej brez težav INTERVJU 27 izpolnila zaveze iz načrta finančnega prestrukturiranja? Res je, dobiček raste, prihodki rastejo, kar pomeni, da bomo lahko letos brez težav poravnali malo več kot milijon in pol evrov obveznosti, ki jih imamo do bank upnic. Tako kot delamo zdaj in kot nameravamo delati v prihodnje, tudi do konca prisilne poravnave ne bi smelo biti težav. Je pa res, da je ta dolg veliko breme. Da bomo lahko vrnili bankam denar in nam bo pri tem ostalo še kaj za naložbe, bomo morali na leto zaslužiti več kot 20 milijonov evrov. Ob imenovanju ste napovedali, da je vaš cilj uvrstiti Thermano na evropski zemljevid najboljših zdravilišč. Ste že naredili strategijo, kako boste ta cilj dosegli? Izdelave dolgoročne strategije se še nisem lotil. Še vedno se namreč spoznavam z delovanjem družbe in s članico uprave Mojco Leskovar se trenutno bolj posvečava vsakodnev- ukvarjati s promocijo zdravja na delovnem mestu. Že izvajate to dejavnost in kaj sploh pomeni? Na kratko in po domače bi jo lahko opisal z geslom: »Če imate visok delež bolniškega staleža, pokličite Thermano.« V podjetjih namreč znanja o pomembnosti zdravja na delovnem mestu ni veliko, podjetja ne vedo, kako narediti odnose in delo čim manj stresne. Pogosto ugotavljamo, da so tam, kjer imajo visok bolniški stalež, slabi tudi odnosi. Dobra podjetja po svetu so že zdavnaj ugotovila, kako pomembno je zdravje na delovnem mestu. Še ne tako dolgo nazaj smo se smejali Kitajcem, ki zjutraj telovadijo, zdaj ta kultura počasi prodira tudi k nam. Nemške tovarne že dolgo svoje najboljše delavce nagrajujejo s tednom ali z dvema v zdravilišču. V Volkswagnu so na primer že zdavnaj ugotovili, da se jim bolj splača vlagati v zdravje starejših delavcev kot jih odpustiti in zaposliti mlade, ki potem potrebujejo več let, da obvladajo zapletene proizvodne procese. V Thermani bomo torej izvajali programe za boljše zdravje delavcev in učili, kako je treba na delovnem mestu promovirati zdravje. »Thermana je neločljivi del slovenskega zdravstva. Je edino zdravilišče, ki ima na enem mestu sto negovalnih postelj in je usposobljeno oskrbeti večjo skupino ljudi s hudimi motnjami po možganski kapi ali po težki nesreči.« nim težavam. Vendar te težave niso velike. Ker v starejšem hotelu že dvajset let ni bilo nobenih velikih posegov, pripravljamo obnovo drugega nadstropja, v katerem bomo posodobili negovalne sobe za invalide, do božičnih praznikov bomo v celoti prebelili hotel Thermana Park, naslednje leto nas čakajo še obnova petega nadstropja v hotelu Vrelec in nekaj manjših posegov v domu starejših. Bolj kot z dolgoročno se torej trenutno ukvarjamo z izpolnjevanjem kratkoročne strategije, ta pa je dvig standarda bivanja in ravni uslug. Ker smo podjetje, ki prodaja storitve, bomo več vložili tudi v izobraževanje zaposlenih. Izobraževanje se je že začelo tako na fizioterapiji in medicini kot tudi drugod. V svojem programu, s katerim ste kandidirali za predsednika uprave Thermane, ste tudi zapisali, da se bo družba pod vašim vodenjem začela Bo to samo dodatni program ali bo promocija zdravja na delovnem mestu postala osrednja dejavnost Thermane? To bo dodatni program, ki nam bo prinesel pomemben del prihodkov. Rehabilitacija, povezana z napotitvami zavoda za zdravstveno zavarovanje, ostaja še naprej najbolj pomemben del naše medicine. Se bo pa treba vsekakor potruditi, da bomo ljudi v tistih desetih dneh, ko bodo pri nas, naučili, kako naj skrbijo zase. Dobro veste, kakšne zahteve ima zavod za zdravstveno zavarovanje. Bo zato Thermani uspelo od zavarovalnice iztržiti več denarja? Samo zato, ker sem jaz tukaj, denarja ne bo nič več. Thermana bo dobila več bolnikov le, če bo dobra in če bo to uspela dokazati zavarovalnici, zdravnikom in bolnikom. Zgodb o uspešni rehabilitaciji v Laškem pa je veliko in tisti, ki imajo dobro izkušnjo, bodo o njej povedali še desetim drugim. Zato se ne bojim, da bi nam zmanjkalo bolnikov. Vendar je pri tem pomembno še nekaj drugega. Uprava ne sme pozabiti na svojo dolžnost, da poskrbi za tiste, ki dobro delajo. Zgodba je zelo enostavna. Gostje iščejo dobro izkušnjo, ponudi pa jim jo lahko le nekdo, ki je zadovoljen s svojim delom. Vodstvo podjetja mora torej ustvariti takšne pogoje, da bodo zaposleni radi delali. Seveda morajo svoje prispevati tudi zaposleni. Če bi se vsi odločili, da bodo pomagali drug drugemu, bi bil raj na Zemlji. Žal se običajno vedno najdejo trije, ki pokvarijo vse skupaj, ker imajo prevelik ego. V celjski bolnišnici je bilo v času, ko sem jo vodil, med 1.500 zaposlenimi le trideset takšnih, ki so delali razdor, ampak zaradi njih so bili vsi ostali živčni. Če bi šel še enkrat v bolnišnico, ne bi več naredil napake, ki sem jo. Katero napako imate v mislih? Da sem nekatere ljudi, ki so bili konfliktni, prenašal na vodstvenih delovnih mestih. Bili so strokovnjaki, a so imeli konfliktno osebnost. To je najhujša kombinacija. Celjske bolnišnice očitno še niste preba vili ... Težko prebavim bolnišnico, v kateri sem preživel deset let in v njej tudi veliko naredil. V tistem času se je zgodilo veliko lepih in manj lepi stvari in morda se lahko tistim manj lepim zahvalim za svojo nadaljnjo poklicno pot. V bolnišnici vam ni uspelo uresničiti vseh svojih načrtov, tudi v zavarovalnici najbrž ne. Katere cilje želite doseči, da boste zadovoljni s svojim delom v Thermani? Želim doseči takšen finančni rezultat, da bodo z njim zadovoljni lastniki, rezultati na vseh strokovnih področjih v podjetju pa morajo biti primerljivi z evropskimi. Gost mora pri nas dobiti prav takšno kosilo, kot ga dobi v švicarskem Davosu, usluge v našem domu starejših morajo biti enake, kot so v vrhunskih domovih po Evropi, naša fizioterapija pa mora biti takšna, da jo lahko kadarkoli postaviš sredi Berlina in ne bo nihče vedel, da je iz Laškega. Želim si torej doseganje kakovosti in strokovnih rezultatov na vseh področjih. Če bi naša restavracija dobila kakšno Michelinovo zvezdico, bi bil zelo zadovoljen ... Skratka, želim, da bi bila naša hotela ves čas polna. Z domačimi ali predvsem s tujimi gosti? Ne bom se opredeljeval. Želim si le zadovoljne goste, takšne, ki bodo prepoznali naše usluge kot dobre. Seveda so pogoj za zadovoljne goste in dobre finančne rezultate zadovoljni zaposleni. So vas zaposleni v Thermani dobro sprejeli? Zanje zagotovo ni prijetno, da se je v podjetju v kratkem času menjalo toliko uprav. Pogosto menjavanje uprav vsekakor ni dobro. Ob prihodu v Thermano pa sem kljub temu naletel na pozitivno naravnane sodelavce, ki zelo dobro delajo, kar se zadnji dve leti odraža v rasti števila nočitev in gostov. Prav te dni z Mojco Leskovar posameznim delovnim skupinam po podjetju predstavljava delo uprave in načrte za prihodnost. Skratka, želim ustvariti pozitivno vzdušje in po odzivih sodeč mi bo uspelo. Vaš predhodnik Andrej Bošnjak je svoj mandat začel z zelo nepriljubljenim ukrepom, začasno je znižal plače. Če ne bi bilo tega in še nekaterih drugih ukrepov, bi Thermana potonila. Se s sindikatom, ki je bil v času Bošnjaka zelo glasen in je zahteval celo njegov odstop, dobro razumete? Z ljudmi običajno nimam težav. Izjema so le tisti, ki bi radi delali po svoje. Ne dopuščate veliko demokracije? Seveda jo dopuščam, a le, če je v okviru poslanstva in vizije podjetja. Nobene demo- »Največja napaka je, če dovoliš, da ljudje nehajo misliti s svojo glavo. Uničiš jim veselje do dela, mislijo, da si pametnejši od njih. Tega pa noče nihče, ne glede, kakšno izobrazbo ima.« »Vsak zaposleni je pomemben člen v tej hiši. Ni bolj ali manj pomembnih. Vsak mora biti na svojem mestu ob svojem času, da lahko vsi trije ključni programi delajo tako kot je treba.« kracije pa ne more biti, ko je treba pravilno očistiti bazene, skuhati kosilo ali se držati higiene. Bilo je drugi teden po mojem prihodu v Thermanu, ko sem zjutraj ugotovil, da okrog notranjega bazena še niso očistili vseh smeti, ki so ostale po nekih vzdrževalnih delih. Prijel sem metlo in začel pometati. Zaposleni me niso prepoznali in so se spraševali, kaj se grem. Ko so ugotovili, kdo sem, so se postavili v vrsto, jaz pa sem jim po trboveljsko zabičal samo eno - da mora biti bazen vedno »nezgravžno« čist. Ste v času, odkar ste tukaj, naredili že kaj kadrovskih sprememb? Ne še. Načrtujem pa kmalu nekaj okrepitev na investicijsko-tehničnem področju, kjer nimamo pravih ljudi. Prav tako tudi načrtujem, da bodo ključna mesta v podjetju zasedli čim boljši kadri. Pri tem ne mislim na nove zaposlitve, saj nameravam poiskati ljudi znotraj hiše. Kaj je bilo tisto, kar vas je najbolj pritegnilo v Thermani? Preprosta resnica, da je bilo tukaj na voljo delovno mesto, v Ljubljani pa nisem imel nobenega zagotovila, da bom lahko še naprej vodil zavarovalnico. Vrata za moje ideje so namreč zaprli, politiki so mi očitali, da jih ne poslušam. Vendar če bi jih poslušal, zagotovo ne bi bil tako dolgo direktor. Kaj vse je še dobrega v Thermani in Laškem, a so vaši predhodniki spregledali? Predvsem gostom niso znali ponuditi tega, da je že tri minute iz mesta neokrnjena narava. Težava Laškega je v tem, da je gradilo na pivovarni in na ničemer drugem. Poglejte na primer Terme Olimia. Tam vsi živijo z zdraviliščem, župan je povezan s turizmom, iz vsega so naredili zgodbo ... jaz pa tukaj nimam kam ljudi peljati. O tem, kako slaba je povezanost zdravilišča in kraja, priča tudi to, da iz lokalnega okolja kupimo le tri odstotke hrane, ki jo potrebujemo. Na leto pa kupimo več kot štiri tone hrušk, devet ton jabolk, pet ton jedilnih buč, da ne naštevam še vsega ostalega. In v naši bližini ni nobenega večjega rastlinjaka. Povezave lokalnega turizma s kmetijstvom torej sploh ni, vendar bom poskrbel, da se bo tudi to spremenilo. Česa, če sploh, vas je pri vodenju Ther-mane najbolj strah? Da nam bo predobro šlo (smeh). JANJA INTIHAR Foto: SHERPA 28 REPORTAŽA Notranja kapela samostanske skupnosti v Petrovčah Dominikanci, katoliški menihi v belih oblačilih, praznujejo osemstoletnico ustanovitve. V Sloveniji je bil prvi dominikanski samostan ustanovljen na Ptuju in drugi precej mlajši v okolici Polzele. Ta je nastal v graščini Novi klošter v času Celjskih grofov. Danes sta v naši državi dva dominikanska samostana -v Petrovčah in Žalcu. Pri pe-trovški baziliki je pred nekaj leti začela delovati tudi skupnost dominikank, kjer sta trenutno sestri iz Nigerije in Pakistana. V Sloveniji so bile ob osem-stoletnici dominikanskega reda tri prireditve. V Petrovčah sta bili novembra predstavljeni dve novi knjigi, ki sta izšli pri tamkajšnji dominikanski založbi Znamenje. To sta knjigi Ennia Staida Sv. Dominik, prerok za današnji čas in Timothyja Radcliffa Odvrzite mreže in odrinite globoko. Iz italijanščine oziroma francoščine ju je prevedel petrovški pater Vanč Arzenšek. Nato je bila v Žalcu še premiera dokumentarnega filma o sv. Dominiku, v katerem igra sedemdeset igralcev. Večinoma je bil film posnet v naših krajih. Višek praznovanja je bil v nedeljo, ko je bila ob osem-stoletnici v petrovški baziliki slavnostna akademija. Ob tej priložnosti je bila krstna izvedba kantate Blagoslovljena si med ženami z združenimi savinjskimi župnijskimi pevskimi zbori in operno pevko Andrejo Zakonjšek. Kantata je delo skladatelja Jožeta Tro-šta. V počastitev osemstoletni-ce je bila v petrovški baziliki postavljena spominska plošča. Fantje iz Dramelj Red dominikanskih belih menihov pridigarjev je nastal v začetku 13. stoletja, v času ene od kriz krščanstva. Ustanovil ga je sv. Dominik. Kljub avstrijskemu cesarju Jožefu II., ki je dominikance iz naših krajev pregnal, so se ti v Slovenijo uspeli vrniti. To se je zgodilo leta 1965, v času jugoslovanske socialistične oblasti. Zanimivo je tudi, da izvirajo skoraj vsi slovenski dominikanski patri iz 20. stoletja iz Dramelj. Za to je »kriv« pater Ljudevit Debeljak, ki se je rodil leta 1912. Po materini smrti se je fant preselil k teti, ki je bila poročena na otoku Hva-ru. Na sosednjem otoku Brač je postal dominikanec, ki se je vsako leto vračal k sorodnikom v Dramlje. Drameljske fante je opozoril, da se lahko odločijo za semenišče na dalmatinskem otoku. Kot naslednji je odšel tja leta 1951 nekdanji savinjski duhovnik pater Manes Zdolšek. Leta 1956 mu je sledil še pater Viktor Arh, ki živi danes kot dominikanec in duhovnik v stavbi pri žalski župnijski cerkvi. »Pater Manes si je zelo želel, da bi se domi-nikanci vrnili v Slovenijo. To je povedal tudi našim predstojnikom, ki so opazili, da iz Slovencev še nekaj bo,« se spominja vrnitve dominikan-cev v Slovenijo pater Viktor, ki je bil takrat študent teologije. Vedno bliže duhovništva je bil tudi pater Jože Rupnik, ki je danes prav tako v Žalcu, med prihodnjimi dominikanci pa je bilo še nekaj dijakov. Župana sta bivša učenca »Škof Maksimilijan Držečnik je imel več predlogov, kam naj bi dominikanci prišli. Predlagal je Sv. Križ pri Dravogradu lUBILtUM 8001216-2016 ORDO PR/CDICATORUM Ob 800-letnici dominikancev je bila v baziliki v Petro^h postavljena spominska plošča in Brestanico, vsaj teh dveh se spominjam,« je še povedal pater Viktor iz Žalca. Pater Manes pa je najbolj želel v Petrovče, kjer je bila takrat zgolj podružnična cerkev. Mariborski škof Držečnik je nato dominikan-cem zaupal Župnijo Žalec. Lani je od dominikanskega prevzema te župnije minilo petdeset let. Dediščina, ki so jo takrat prejeli, ni bila zavidanja vredna. Stranišče je bilo še poljsko, župnišče zapuščeno, cerkev je bila potrebna popravila. »Patra Manesa so kot mla- Dominikanki iz Petrovč. Sestra Jamila iz Pakistana in sestra Felicitas iz Nigerije (na fotografiji sta od leve proti desni). Močan pečat osemstoletnega reda Dominikanci praznujejo osemsto let - Slovenska dominikanska skupnost kot svet v malem - Redovnici iz Nigerije in Pakistana do moč in polnega navdušenja ljudje zelo sprejeli. Tako se je začelo v Žalcu novo življenje,« se spominja pater Viktor, ki je prišel v spodnjesavinjsko prestolnico leta 1968. Leta 1975 so Petrovče postale samostojna župnija. Po nekaj letih je bilo kupljeno zemljišče v bližini bazilike, kjer je nastalo župnišče. »Sprejeti smo tako pri vernikih, kot pri drugih, ki so manj verni, vendar nas sprejemajo. Tudi v prejšnjem režimu smo tukaj bili sprejeti,« ugotavlja pater Viktor. Prav tako dobro sodelujejo z žalsko občinsko oblastjo, ne glede na to, katera stranka je na oblasti, pravi pater Viktor. Nenazadnje je bil sedanji žalski župan Janko Kos njegov učenec pri verouku, prejšnjega župana Lojzeta Posedela pa je poučeval pater Manes. Močan pečat »Smo beraški in pridigar-ski red, ki poudarja pridiga-nje evangelija, oznanjevanje božje besede in študij. To Dominikanski pater Vanč iz Petrovč pomeni, da moramo, preden postanemo dominikanci, veliko študirati,« opisuje svoj red dominikanec pater Vanč iz petrovškega samostana. Po svetu je 6.500 dominikancev, dominikank je še veliko več. Največ jih je v Španiji, kjer je red nastal, njihov sedež je v Rimu. V Sloveniji je do letos obstajal slovenski dominikanski vikariat, ki je pripadal hrvaški dominikanski provinci. Po novih pravilih je za vikariat v Sloveniji premalo redovnikov. Slovenske redovnike zastopa v provincialnem svetu pater Vanč. »Nismo številni, glede na svojo karizmo pa dajemo slovenski Cerkvi svoj pečat,« pravi o dominikancih v naši državi pater Vanč. Obe skupnosti, v Žalcu in Pe-trovčah, družita redna skupna molitev in kosilo. »Življenje v skupnosti nam je v pomoč, da se lažje soočamo s težavami današnjega časa,« opisuje pe-trovški pater. Zadnja štiri leta je slovenskim dominikancem v pomoč petrovška skupnost dominikank s sestrami s kar treh različnih celin. »V slovenski prostor prinašajo svežino,« pravi o njih pater Vanč. Pomagajo pri poučevanju verouka in sprejemanju romarjev ter molijo za tiste, ki ne molijo več. Včasih pozno v noč. »Savinjčani so jih zelo dobro sprejeli. Govorijo slovensko, se trudijo in prilagajajo naši kulturi. Slovenci se čedalje bolj zavedamo, da nismo samo mi misijonarji v tujih deželah, ampak da prihajajo novi k nam od tam, kamor odhajajo naši misijonarji,« ugotavlja pater Vanč. Slovenski dominikanci imajo tudi domačega kandidata, bodočega dominikanca Dejana Mesariča, ki je semeniščnik v Splitu. Svet v malem Petrovčanka, dominikanska sestra Felicitas Mwabueze iz Nigerije, poučuje v različnih krajih verouk, vse do Sevnice. Na temnopolto sestro, ki govori slovensko zelo dobro, so se otroci dobro navadili. »Z učenjem slovenščine je tako, kot je pri vseh jezikih. Na začetku ni z nobenim enostavno,« meni. Poleg angleščine govori še dva med seboj povsem različna nigerijska jezika, ibo in jorubo. »Tudi naši jeziki niso enostavni,« primerja. Sestri Felicitas je bila kot duhovni zgled njena mama verna katoličanka. Z mamo se slišita po telefonu ali vidita po skypu. Redovnica prihaja iz toplih krajev, vendar se je naše zime navadila. »Zime sem se navajala postopoma. Najprej v Rimu, nato v Piranu in na Vrhniki,« je še povedala sestra, ki živi na sončni strani Alp trinajst let. Iz Pakistana prihaja sestra Jamila, ki je v petrovškem samostanu tri leta. Iz prvotne domovine je najprej odšla na študij v Rim, nato se je vrnila v noviciat v rodni Pakistan, kjer so kristjani med muslimani izrazita manjšina. Predstavljajo le dva odstotka prebivalstva. Kot dominikanka je nato osem let delovala med otroki s posebnimi potrebami v Ka-bulu v Afganistanu. In zdaj je v Sloveniji. »Lepo je tukaj, ljudje so dobri. Lepo je tudi, da je tu svoboda, ki ni povsod po svetu,« je povedala sestra pakistanskih korenin. Slovenščine se še uči, saj ima manj stika z okolico. Predvsem iz knjig. Znotraj samostana govorijo sestre predvsem italijansko in angleško. »V Pakistanu sestavljajo državo štiri province in vsaka ima svoj jezik,« je povedala Pakistanka, ki se je že rodila kot katoličanka. Vse skupaj povezuje jezik urdu. »V Pakistanu sem stanovala zelo blizu šole, ki jo vodijo sestre dominikanke. V četrtem razredu sem opazovala sestro Angelo, ki je tistim otrokom, ki so bili revni, zelo pomagala,« se spominja zgleda, ki jo je močno pritegnil. Pravi, da je bila na njeni poti luč, ki jo je usmerila v dominikanski red. BRANE JERANKO Foto: BJ INTERVJU 29 »Ženske, naj vas ne bo strah!« S predsednico Humanitarnega kluba Soroptimist Celje o položaju žensk Jožica Sovinc je predsednica kluba Soroptimist Celje, ki se z dvajsetimi članicami bori za uveljavljanje duha medsebojne pomoči in izboljševanje položaja žensk. Kdaj bodo ženske enakovredne moškemu, ne ve, a poudarja, da ni vse tako črno, kot želijo prikazati feministke. V klubu Soroptimist si prizadevate za pridobivanje in predvsem osveščanje žensk o njihovih pravicah. Na kakšen način uresničujete svoje poslanstvo? Klubska dejavnost je prvenstveno usmerjena v humanitarno delo, osveščanje žensk na različnih socialnih področjih delovanja in druženja ter v izmenjavo izkušenj. Deluje že tri tisoč klubov v 130 državah sveta, v Sloveniji so štirje. Naš klub je najmlajši, deluje od leta 2013. Kljub temu smo izpeljali že več projektov. Pomagali smo bolnišnični šoli v Celju z učnimi pripomočki, celjski porodnišnici z nakupom oblačil za porodnice in novorojenčke, eno eto smo štipendirali nadarjeno mlado glasbenico, spet drugi smo pomagali pri nakupu glasbila, pomagali smo društvu Materina dušica - mala hiša za otroke s Kozjanskega, ki skrbi za otroke iz neurejenih družin, prispevali smo za nakup mobilnega ultrazvoka za urgentni center celjske bolnišnice, nekaj donacij je romalo tudi v roke ogroženim družinam, misiji mladih zdravnikov v Afriki ter študentom za predstavitev njihovih inovacij v tujini. Izvedli smo tudi več srečanj s pomembnimi Slovenkami, kjer smo razpravljale o različnih temah - na primer z Vlasto Nussdorfer o človekovih pravicah. Univerzalna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948 poudarja enake pravice moških in žensk. Leta 1979 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela najpomembnejši dokument na področju zagotavljanja pravic žensk, in sicer Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Zakaj se morava danes, leta 2016, še vedno pogovarjati o neenakopravnosti med spoloma? Kje tiči razlog? Ženska običajno v družini igra glavno vlogo. Čeprav pozdravljam vidne spre- membe pri delitvi dela, se morajo ženske še vedno bolj truditi. Ženska gre v porodniško, skrbi za otroka in se mora zato neprimerljivo bolj truditi za dosego svojih »kariernih« ciljev. Kdaj bomo lahko govorili o enakovrednosti? Nimam pojma, a vsekakor menim, da bo tudi mešanje kultur, ki prihajajo iz vzhodnih držav, ki so manj liberalne, nekoliko upočasnilo proces enakopravnosti med spoloma. Kaj, če je mešanje kultur priložnost, da na enostavnejši način pokažemo ženskam vzhodnega sveta, da imajo svoje pravice in da jih lahko uveljavijo? Mi smo veliko bolj liberalni in napredni kot oni. Določena priložnost za pomoč in osveščanje je to lahko, a menim, da bo ta proces veliko počasnejši kot pri nas. Ko svojo kulturo primerjamo s kulturo vzhodnih držav, se ponosno pohvalimo, kako liberalni smo, kako liberalni sta politika razvitih držav in miselnost državljanov demokratičnih držav. A vendar bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, pri čemer so ga izvolili ravno tisti, ki naj bi bili tako liberalni. Zanimivo je, da so Američani volili, kot so. Politika je čudna zadeva, vzrok za rezultat pripisujem napakam konkurentke iz preteklosti. A če pogledamo celotno politično kampanjo ... O prihodnji prvi dami je bilo skoraj več govora kot o prihodnjem predsedniku, veliko so udrihali po njej in razpravljali o njej. Če bi predsednica postala Clintonova ... Bi to, da bi ta položaj zasedala ženska, vplivalo na enakopravnost? Najbrž bi. A tega, kakšne bi bile politične odločitve in ali bi se borila za pravice žensk, ne moremo vedeti. Humanitarni klub Soroptimist je klub žensk za ženske. Borite se za pravice in enakopravnost. Ste feministka? Ne jaz ne članice kluba nismo feministke. Me obravnavamo vse enako. Res je, da gre za ženski klub, kjer pomagamo predvsem ženskam, a to ni pravilo, pomagale smo tudi mladim študentom zdravnikom. Kakšen je torej vaš odnos do feminizma? Tudi letos so v klubu pripravili razpis za štipendiranje z naslovom Finančna pomoč uspešnim ženskam. Namenjen je nadarjenim učenkam, dijakinjam, študentkam in mlajšim ženskam na začetku profesionalne poti, ki že dosegajo nadpovprečne dosežke na področju raziskovalnega, umetniškega, športnega ali družbenega angažiranja, se vključujejo v humanitarne dejavnosti in želijo strokovno nadgraditi svoje področje delovanja, za kar potrebujejo nekaj finančne podpore. Rok za oddajo vlog za denarno pomoč je 15. januar, podrobnejši pogoji so objavljeni na spletni strani kluba Soroptimist Celje. Vem, da vsaka ženska, ki želi ali hoče delati, dela, a res je, da mora vložiti več truda. A ženska je trmasta, ne odstopi tako hitro kot moški. Ko si nekaj zada, to doseže, težava je le, ker je ta pot zanjo bolj trnova kot za moškega. Sicer pa sama predsodka nimam, ženske nismo vredne več kot moški. Do ekstremnega poudarjanja za pravice prihaja povsod, tudi na primer pri istospol-nih lobijih. Prav je, da se vsak lahko trudi po svojih močeh, da izpostavljeni poudarjajo krivice in pospešijo procese osvešča-nja na tem področju. S tem se strinjam, a ne strinjam se, da je to narejeno preveč nasilno, preveč vsiljevanja na nekulturen način ni pravilno. Po nekaterih statistikah vsako leto pol milijona žensk po svetu umre zaradi zapletov v nosečnosti ali ilegalnih splavov, v Združenih državah Amerike je ženska pretepena vsakih osemnajst minut in posiljena vsakih šest minut, petindevetdeset odstotkov žrtev nasilja je žensk, dve tretjini od približno milijarde nepismenih odraslih oseb predstavljajo ženske. Sedemdeset odstotkov najbolj revnih ljudi na svetu predstavljajo ženske, ženske za enako delo prejmejo tri četrtine plače moških tako v razvitih državah kot v državah v razvoju. In še bi lahko naštevali. Kaj bi konkretno za Slovenijo izpostavili kot največjo težavo na področju enakopravnosti med spoloma? Na prvo mesto bi vsekakor dala področje nasilja. Ogromno je nasilja nad ženskami, a kot žrtve tega ne upajo povedati na glas. Na drugo mesto bi vsekakor uvrstila neenakovredno obravnavanje pri zaposlovanju. Tu bi se dalo narediti še ogromno. Odraslo osebo z navadami in s prepričanji je težko spreobrniti. Otroci so nepopisan list. Mislite, da se rešitev skriva v vzgoji novih generacij? Vsekakor! Zato neprestano poudarjam izobraževanje. In tukaj govorim o sistemu, kjer je v izobraževanju prisotnih zelo malo moških, še posebej v osnovnih šolah in v vrtcih, kjer jih je najmanj. Če zagovarjamo, da otrok potrebuje očeta in mater, potem tudi v procesu izobraževanja ter socializacije v šolah otroci potrebujejo zgled moškega in ženske. Otroci srkajo znanje, ponavljajo za starejšimi. V šolstvu bi zato vsekakor moralo biti več moških, v družini pa bi oče moral imeti enakovredno vlogo. Kaj torej želite sporočiti vsem ženskam? Kako naj se na vsakodnevni ravni borijo za svoje pravice? Žensk ne sme biti strah. Naj se ne bojijo. Naj jasno in glasno izražajo svoje mnenje ter pomisleke, ko je to seveda primerno. In predvsem naj se zavedajo, da so ponavadi bolj pridne, marljive in delavne kot moški. Čeprav jih čaka težka pot pri dokazovanju, bodo z vztrajanjem dobile priložnost, da se izkažejo. EVA POPOVIČ Foto: EP Jožica Sovinc je mesto predsednice kluba zasedla pred mesecem, s humanitarnostjo pa se ukvarja že dlje časa. 30 FOTOREPORTAŽA Prikupne princeske ledenih ploskev V skupni razvrstitvi celjski klub na tretjem mestu Od srede do nedelje je bilo na celjskih ulicah in v večjih jedilnicah mogoče videti veliko mladih športnic in športnikov iz tujih držav (ter njihovih spremljevalcev). To so bili udeleženci mednarodnega tekmovanja v umetnostnem drsanju Skate Celje 2016. Že 23. tovrstna izvedba na celjskem drsališču je zbrala kar 360 mladih tekmovalk in tekmovalcev iz 18 evropskih in azijskih držav, in sicer iz 61 zvez oziroma klubov. Za evropski kriterij so tekmovali v 17 starostnih kategorijah. »Za organizacijo smo prejemali le pohvale. Bila je zahtevna, kajti tako številne udeležbe v zgodovini tega tekmovanja še ni bilo,« je poudaril predsednik celj skega kluba Ivan Pfeifer. Veseli ga, da je bila mladinska kategorija letos najštevilnejša in tudi najmočnejša glede na konkurenčna tekmovanja v Evropi. Na Skate Celje 2016 so si lahko tekmovalci v mladinski kategoriji priborili točke za uvrstitev na mladinsko svetovno prvenstvo. Žal to ni uspelo domačim drsalkam. V močni konkurenci je bila Lara Guček 13., Nina Polšak 15. in Maruša Udrih 21. DK Celje, ki je bil v skupni razvrstitvi tretji, je osvojil dve posamični medalji. To je v skupini mlajših pionirjev in pionirk uspelo Luki Logarja (prvo mesto) in Taji Do-vgan (tretje mesto). Januarja bo tekma evropskega kriterija v Beogradu, februarja v Sofiji, mar- 4 ca v Ženevi in Canazeiju. ^^d^jfe Ponos celjskega drsanja sta Daša Grm in David Kranjec v mednarodni članski konkurenci. »Naš klub je največji v Sloveniji. Trenutno celjske barve brani 47 mladih tekmovalcev. Bistveno večjega števila zaradi omejenih zmogljivosti ne bi zmogli. Generacije obetajo, kalijo se v mednarodni konkurenci in pričakujemo nove odmevne dosežke,« je zaključil Pfeifer. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Sojenje je lahko zelo naporno in utrujajoče . Ni prijetno, ko »se zalomi«, a tudi to je del športa. Nina Polšak ZA ZDRAVJE 31 Uh, to neprijetno potenje! Ta nevšečnost še zdaleč ni značilna samo za poletje Znojenje ali potenje je, kljub temu da gre za popolnoma normalno delovanje telesa, včasih nerodna zadeva. Še posebej če se več kot očitno pozna na oblekah ali pa ga zaznamo z nosom. Poleti je morda še nekako sprejemljivo, saj na potenje vplivajo visoke temperature, medtem ko je prav neprijetno, če se človeku to dogaja ves čas. S potenjem telo uravnava temperaturo in izloča nekoristne ter zdravju škodljive snovi. Dnevno naj bi človek s potenjem izločil do liter znoja. Morda se sliši veliko, vendar je treba vedeti, da se človek poti ves čas, le količine izločkov so tako majhne, da jih sploh ne zaznamo. Po nekaterih podatkih naj bi človek na dan lahko izgubil - glede na svoje stanje in okoliščine - celo do osem litrov znoja. Vendar lahko to že privede do šoka, kar je lahko smrtno nevarno. Organizem ne le da izloča škodljive snovi, ki ne smejo ostati v telesu, ampak se na ta način tudi ohlaja. Medtem ko je poleti potenje skorajda samoumevno, je pozimi povezano predvsem s športnimi aktivnostmi, fizičnim delom ali s povišano telesno temperaturo, ki se pojavi zaradi obolenja. Takšno je znojenje lahko tudi znak, da se s človekovim zdravjem dogaja nekaj negativnega. Na primer da njegove žleze znojnice delujejo nepravilno. To je lahko znak obolenja ščitnice ali ne- pravilne stopnje sladkorja v krvi. Tudi pri nekaterih rakavih in srčnih obolenjih se lahko pojavi pretirano znojenje. Lahko pa je potenje le stranski učinek zdravil, ki jih človek jemlje. Vsakdo že ve, da k prekomernemu potenju vodi tudi stres. Za tiste, ki se prekomerno potijo ne glede na letni čas, sta priporočljiva tudi nošenje zračnih oblačil in obutev iz naravnih materialov. A še vedno naj bo na prvem mestu ustrezna higiena. Kaj pomaga? Edinstvenega odgovora na to ni. Posameznikom pomagajo različne stvari. Če se nekdo poti zaradi stresnega načina življenja, je najboljše -1 zdravilo za to umirjen način soočanja z vsakodnevnimi opravki ali težavami. Deodoranti so tisti, ki jih ljudje največkrat uporabimo. Priporočljivi so tudi zato, ker vsebujejo aromatična olja in aluminijeve ali cinkove soli ter tudi alkohol. Ta namreč vpliva na zmanjšanje bakterij na koži. Lekarnarji znajo svetovati tudi glede kristalnih soli, ki zavirajo rast bakterij. Obstajajo tudi antirespiran- ti, ki delno zamašijo žleze znojnice in s tem posledično zmanjšajo izločanje potu. Nanašamo jih na umito in suho kožo zvečer, ko so žleze znojnice manj aktivne. Pogosta težava pri antirespirantih je draženje kože, zato jih sprva nanašamo vsakih 24 do 48 ur, ko se stanje izboljša, pa naj bo med posameznimi nanosi več dni ali tednov. SŠol, foto: splet Pri zelo majhnem odstotku ljudi tudi zdravstvena stroka ne najde razloga za prekomerno potenje. Takrat pride v poštev tudi psihoterapija, ki lahko pomaga najti vzrok v človekovi duševnosti. Kako lahko težave zaradi prekomernega potenja ublažimo na naraven način, smo vprašali priznano slovensko zeliščarko Faniko Burjan. Navedla je dva recepta, ki pomagata. Prvi je za ženske, ki imajo težave s potenjem v menopavzi, drugi za vse ostale, ki se srečujejo s potenjem. ZA ŽENSKE V MENOPAVZI Zleze znojnice so po telesu razporejene neenakomerno. Največ jih je na dlaneh in podplatih, pod pazduhami, v dimljah, okrog prsnih bradavic, v lasnih foliklih, na čelu in nosu. Prekomerno znojenje lahko preprečimo tudi tako, da ne uživamo preveč začinjene hrane ali preveč alkoholih pijač. Znoj, ki ga izločajo žleze, je brez vonja Tega mu dodajo bakterije na koži. Ker te znoj kemično razgradijo, pride do neprijetnega vonja. Največ težav je zaradi tega pri podplatih, ker obutev onemogoča izhlapevanje. Kot posledica tega se lahko pojavijo tudi glivice ali okužbe. To se lahko zgodi tudi pod pazduhami, še posebej če oseba nosi oprijete obleke. L__/ 5 dag žajblja 3 dag koprive 2 dag hmelja Iz tega naredimo 10 dag mešanice. Vsak dan v 2 dcl vrele vode damo žličko te mešanice, pokrijemo in pustimo 7 do 10 minut. Nato to pijemo dvakrat na dan. Ta postopek ponavljamo en mesec. BLAŽENJE POTENJA ZA VSE OSTALE 5 dag koprive 2 dag rmana 3 dag janeža Iz tega naredimo 10 dag mešanice. Vsak dan žličko dodamo v 2 dcl mrzle vode, pustimo prevereti, pokrijemo in pustimo 7 do 10 minut. Nato to količino pijemo dvakrat na dan. Ta postopek ponavljamo en mesec. »Če se že dlje potite prekomerno in ne najdete vzroka, ^g? je priporočljiv posvet tudi z osebnim zdravnikom. Če __ jemljete kakšna zdravila, preverite tudi njihove stranske učinke. Je pa pomembno, da v izogib potenju zmanjšate pitje alkoholnih pijač in kave. Tudi kajenju se izogibajte.« NASVET TEDNIKOVEGA ZDRAVNIKA Prvi december, dan boja proti aidsu Pomembno je testiranje Danes, 1. decembra, je svetovni dan boja proti aidsu. Njegov namen je osveščanje prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja bolnikov z virusom HIV pod skupnim sloganom Testiraj. Zdravi. Prepreči. Za uspešnejše odkrivanje HIV je treba k testiranju v večji meri pritegniti tudi zdravstvene delavce. Testiranje priporočajo v Sloveniji tudi v skupini tistih, ki imajo za okužbo s HIV tvegano vedenje. Čeprav je Sloveniji uspelo Do konca septembra 2016 je ohraniti eno najnižjih stopenj epidemije v Evropi, delež oseb s HIV narašča. V primerjavi s preteklimi leti beležijo v zadnjem času izrazit porast novoodkritih primerov okužbe z virusom HIV. bilo prijavljenih 55 primerov novih diagnoz, kar nakazuje, da bo letos do konca leta prijavljenih več novih diagnoz kot kadarkoli prej. Porast je verjetno odraz v povprečju bolj tveganega spolnega ve- denja med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in tudi okrepljenega testiranja oziroma odkrivanja HIV med njimi, v kar je bilo v zadnjih letih vloženo veliko naporov. Do okužbe s HIV najpogosteje pride pri spolnih odno- sih z okuženo osebo in ob izpostavljenosti okuženi krvi ali krvnim pripravkom, predvsem pri souporabi okuženih igel ali brizg pri injiciranju prepovedanih drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, v času poroda ali po porodu z dojenjem. Okužba s slino, z znojem, s solzami ali pikom okuženega komarja ni znana. Okužba s HIV je zaenkrat še neozdravljiva, vendar je z njenim zgodnjim odkrivanjem in sodobnim zdravljenjem mogoče dolgoročno preprečevati, da bi napredovala v resna obolenja. Pravočasno doživljenjsko uživanje ustreznih zdravil omogoča kakovostno življenje in skoraj normalno pričakovano življenjsko dobo. SŠol, foto: splet THERMATVIA OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTICN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1NANDREJ@GMA1L.COM 32 MLADI ZA MLADE Prijateljfest dveh mest se mi zdi odlična ideja, kako povezati vrstnike iz bližnjih krajev, čeprav iz različnih držav. Komaj čakam, da bomo marca vrnili obisk v Pregradi. (V. B.) Fino je bilo in jedli smo! (G. P.) Moram reči, da sem dan preživel v dobri družbi vrstnikov. Izvedel sem veliko novega in pridobil nove prijatelje. (A. Š.) Bilo je zelo zanimivo, saj je vsak lahko spoznal veliko novih ljudi in se hkrati zabaval v različnih delavnicah, ki so preizkušale naše plesne, risarske, kuharske in matematične sposobnosti. (A. Š.) Spoznala sem veliko vrstnikov, uživala v nerodnih trenutkih pri plesni delavnici in pojedla morda nekaj čokoladnih pralinejev preveč. Izmenjava je bila odličen način za sosedsko povezovanje šol in sklepanje novih prijateljstev. (L. D.) Druženje s prijatelji s Hrvaške »Prijateljfest dveh mest« je projekt, ki je bil že tretje leto uspešno izveden v Šolskem centru Rogaška Slatina. Povezovanje, zabava, nova prijateljstva in sproščenost so besede, ki najbolje opišejo naše druženje z gosti s Hrvaške. V četrtek, 13. oktobra, so nas dnje šole Pregrada, s katerimi obiskali dijaki tretjih letnikov smo preživeli nepozaben dan, programa gimnazija iz Sre- poln dogodivščin. V kratkem Udeleženci letošnjega petega srečanja v okviru projekta Prijateljfest dveh mest kulturnem programu smo obiskovalcem izrekli dobrodošlico in s filmom predstavili utrip življenja v šoli. Lana Dragovan in Zala Vipotnik sta s pesmijo popestrili uvodni pozdrav, nato je besedo prevzela ravnateljica Dubravka Berc Prah. Izpostavila je pomembnost projekta kot tudi druženja med vrstniki in dodala, da velikokrat potujemo v tujino, bližnjih sosedov pa sploh ne poznamo. Po plesnem nastopu, s katerim se je predstavila Lara s svojo plesno skupino, nas je v imenu Pregrade pozdravila ravnateljica Vilmica Kapac, zatem pa tudi njihova dijaška predstavnica. Celoten program sta s pesmijo zaključila Nika Artič in Jaka Turk. Po slastnih prigrizkih so gostje, razdeljeni v skupine, sodelovali pri urah pouka v gimnazijskih razredih. Med učnimi urami smo se pogovarjali, izvedeli, kako pri njih poteka pouk, se zabavali in se hkrati osredotočili na zastavljeno nalogo. Zatem smo se z avtobusom zapeljali v Rogaško Slatino, kjer smo nadaljevali druženje. Ogled mesta smo začeli pri slavnem kipu Pegaza, ki je glavni simbol Rogaške Slatine. Pot nas je nato vodila do Evropske ploščadi, mimo hotelov po Zdraviliškem parku do Paviljona Tempel. V prostem času, ki smo ga nestrpno čakali, smo spletli oziroma utrdili nove prijateljske vezi z gosti. Sledilo je kosilo, katerega so bili veseli predvsem naši želodčki, potem je prišel najzanimivejši del - delavnice. Dijaki smo se razdelili v štiri različne delavnice. V matematični z naslovom 73 ^ 37 smo se spopadali z računi, s poimenovanjem simbolov, s funkcijami, z meritvami ... Kljub temu da je matematika univerzalen jezik, smo odkrivali razlike v poimenovanju in postopkih. Likovna delavnica Dijaki so predstavili delo posameznih delavnic. Nastali so zanimivi predlogi za logotip dijaške izmenjave. Umetnost nas združuje je bila posvečena ustvarjanju predlogov za uradni logotip srečanja Prijateljfest dveh mest. Vsi sodelujoči smo nato glasovali in izbrali zmagovalni logotip. V kuhinji je potekala kulinarična delavnica, kjer smo pekli obložene kruhke z nadevom za pico ter pripravljali kremne rezine v kozarcih in čokoladne pralineje. Največ zanimanja je pritegnila delavnica kreativnega plesa z naslovom Brezmejni svet plesa, ki jo je vodila Anja Prešeren, dijakinja četrtega letnika Šolskega centra Rogaška Slatina. Pod njenim vodstvom smo se- stavili plesno točko, ki smo jo predstavili na zaključnem delu druženja. Po končanih delavnicah je sledil zaključni program s predstavitvami vseh delavnic. Uradni del je zaključila koordinatorica projekta, profesorica Mateja Jagodič. Preden smo se poslovili, smo še zaužili dobrote, ki so nastale v kulinarični delavnici, nato smo srečanje zaključili s skupinskim fotografiranjem, izmenjali še nekaj mnenj in se domov podali polni dobrih vtisov. BLAŽ JANČIČ, 3. A Foto: ŠCRS Na mednarodnem Unescovem taboru Na ogledu Pleteršnikove domačije Od ponedeljka, 24., do petka, 28. oktobra, je bil v Pišecah v OŠ Maksa Pleter-šnika 17. mednarodni Unes-cov tabor Premikamo meje, tokrat z naslovom Zrno do zrna. Sodelovalo je več kot dvajset šol iz različnih držav. Tabora sva se udeležila Jo-natan Cencelj in Ester-Eve-lin Zajec iz Šolskega centra Rogaška Slatina. Projekt je temeljil na stročnicah. V okviru projekta sva se udeležila različnih delavnic, ki so bile v Osnovni šoli Maksa Pleteršnika Pišece in v okolici kraja. Udeležila sva se Jonatan Cencelj in Ester-Evelin Zajec na gradu Rajhenburg filmske, fotografske in angleške delavnice. V okviru tabora sva si ogledala tudi grad Raj- henburg, mesto Brežice, čoko-ladnico in pekarno skladišča žit. Udeleženci smo se družili s starejšimi občani, kjer smo čas posvetili stari tradiciji, lič-kanju oziroma »kožuhanju«. Izvedli smo tudi kostanjev piknik in se zabavali na koncertu Dablablus. Doživela sva veliko novega, porajale so se nove ideje in sklepala nova prijateljstva. Vsekakor nam ni zmanjkalo dela, ki smo ga na koncu predstavili na zaključni prireditvi. V Pišecah sva doživela nepozaben teden s prekrasnimi ljudmi in prelepo okolico. JONATAN CENCELJ in ESTER-EVELIN ZAJEC, 2. C Foto: Ester-Evelin Zajec ŠOLSKI CENTER ROGAŠKA SLATINA www.scrs.si Šola za znanje, smeh in sanje! gimnazija tehnik optik tehnik steklarstva Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina, Tel.: 03 818 20 79 faks: 03 818 20 10 E-pošta: tajnistvo@scrs.si O novinarski etiki Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina. Projekt Kako preprosto je reči: ne vem, ki poteka v sodelovanju ŠC Rogaška Slatina in Knjižnice Rogaška Slatine, letos poteka ob okroglih mizah o novinarski etiki. Prva letošnja gosta, Greta Kokot Rajković - glavna urednica Štajerskega vala - in Janez Usenik - novinar POP TV - sta v knjižnici 9. novembra spregovorila o lastnih novinarskih izkušnjah v povezavi z večno razpetostjo novinarjev med aktualno, atraktivno, zanimivo zgodbo - novico in korektnostjo, odgovornostjo in človečnostjo ter seveda finančno pogojenostjo oziro- ma konkurenco med posameznimi medijskimi hišami. Pogovor sta vodila dijaka ŠC Rogaška Slatina Ela Tišma in Luka Tacer, ki sta s svojimi vprašanji uspela pri sogovorcih zbuditi odkrito in kritično besedo, prepleteno s humorjem in z anekdotičnostjo, zato se je občinstvo, sestavljeno iz dijakov ŠCRS in precej zunanjih gostov, po koncu zadržalo ob prijetnem neuradnem pogovoru z gostoma. Za pogostitev je poskrbela gostiteljica, Knjižnica Rogaška Slatina. ML Gosta okrogle mize Greta Kokot Rajković in Janez Usenik o novinarski etiki KULINARIKA 33 EVINA 4 KUH'NA ^ Skrivnost ^ je razkrita! Zimska pravljica v kozarcu Sprehod med trgovskimi policami Nakupovalno košaro sem sicer napolnila, a imejte v mislih, da sem pripravila tri različne napitke. Če se odločite za enega, bo nakup bolj prijazen za vašo denarnico. Sama sem kupila rdeče vino, jabolčni sok, mleko, rum, stepeno smetano, pravi črni čaj, limone in pomaranče, belo in črno čokolado, vanilijev sladkor, sladkor v prahu, strok vanilije, škrob, pri čemer sem potrebovala še med, cimetove palčke, lovorjev list, muškatni orešček, zvezdasti janež, nageljnove žbice (klinčke), kar-damom, piment in rožmarin. Vroča čokolada V dve posodi sem razdelila mleko. V vsako sem nadrobila čokolado, v eno belo, v drugo črno. Ker je bela čokolada ponavadi zelo sladka, sem se za njeno protiutež odločila za črno in ne za mlečno čokolado, saj se tako sladko in grenko odlično meša. Na blagem ognju sem čokoladi v mleku raztopila in dobro premešala. Tik pred koncem sem v Namig: ob dodajanju škroba ne pozabimo na mešanje. Ko pijača doseže visoko temperaturo, se v trenutku zgosti, medtem ko se, če ne mešamo, pojavijo grudice. obe posodi z mlekom in čokolado dodala žličko škroba. Ob vrelišču sta se obe čokoladi zgostili. Obema sem dodala še malo ruma. Čokoladi sem po plasteh prelila v kozarec za konjak, predvsem zato, ker sem želela, da se plasti črne »Ultimativni« recept za kuhano vino Priznam, Evina kuhn'a postaja precejšen del mojega življenja. Redno spremljam reklamne letake v poštnem nabiralniku, nad katerimi sem se včasih zmrdovala, z veseljem pogledam kakšno kuharsko oddajo, cel teden pa me spremlja misel, s čim bi vam postregla v naslednji številki Novega tednika. In ni posebna skrivnost, da sem komaj čakala na december in odprtje sezone toplih zimskih pijač. Popolnoma nemirna sem brskala med množico receptov, za rokave cukala gostince in si ogledala nekaj kuharskih oddaj. In vse to z enim samim ciljem - da bi odkrila »ultimativni« recept za kuhano vino. In uspelo mi je! Tokratni recept je eden tistih, za katerega je lahko ljudem žal vsakega preživetega decembra brez njega. Za vse, ki se nad kuhanim vinom zmrdu-jete, sem pripravila še domačo vročo čokolado (z dodatkom) in punč. Torej ... čas je za praznične pesmi, božične zvezde, bleščeče volnene nogavice in tople zimske napitke. Na zdravje! in bele čokolade vidijo. Dodala sem še stepeno sladko smetano, ki sem jo posipala s cimetom. Namig: če se odločimo, da bomo vročo čokolado postregli v steklenem kozarcu, slednjega ne pozabimo postopno segreti z vročo vodo, sicer bo steklo zaradi nenadne temperaturne spremembe počilo. Za otroško različico vroče čokolade izpustimo rum. Pravi jabolčni punč Najprej sem pripravila pravi čaj. Ker sem se odločila za jabolčni punč, sem uporabila črnega, medtem ko za pomarančni punč predlagam zeleni čaj. Čajno vrečko sem v loncu pustila približno štiri minute (preverimo na škatli, če želimo intenziven okus vseh zelišč), nato sem dodala stoodstotni jabolčni sok. Pred ponovnim segrevanjem sem dodala še začimbe. Sama sem se odločila za cimet, nageljnove žbice, zvezdasti janež, kardamom, piment in rožmarin. Mešanico sem na blagem ognju (pod vreliščem) v zaprti posodi segrevala naslednjih deset minut. Čeprav med kuhanjem že pošteno diši, ne bodimo nestrpni in počakajmo vsaj deset minut, da začimbe izpustijo svojo aromo. Mešanica naj ne vre, le rahlo naj se peni. Namig: po želji lahko že pripravljeno začimbno mešanico za punč kupimo v večini trgovin. Na koncu dodamo še med (če nam ne odgovarja, zadostuje sladkor) in rum. »Ultimativno« kuhano vino Namig: pred rezanjem lupine ne pozabimo dobro oprati limone in pomaranče. Za vas ne vem, a meni bo ta recept res popestril letošnji december. Za prispevek sem pripravila dva kozarca kuhanega vina. Najprej sem olupila rezino pomarančne in rezino limonine lupine, sami lahko uporabite tudi klementine in limete. Rezini sadežev sem dala v večjo posodo, iz pomaranče iztisnila sok in ga prelila čez lupini. Rezinam sem dodala 3 žlice sladkorja, klinčke, manjši lovorjev list in malo muškatnega oreščka. Dodala sem še manjši strok vanilije, ki sem ga prerezala po dolžini, ga rahlo izdolbla in sredico s strokom vred dodala v posodo. Sestavinam sem dodala še malo rdečega vina, le toliko, da je prekrilo sladkor. Vse skupaj sem segrevala približno pet minut oziroma tako dolgo, da se je zmes zgostila v sirup. Zgoščeni zmesi sem pri segrevanju na nizki temperaturi dodala še zvezdnati janež ter vse skupaj prelila še z mešanico vina ter vode (razmerje je odvisno od okusa oziroma od tega, ali bomo po kozarcu kuhanega vina sedli v avto). Tako pripravljeno kuhano vino je sladko, aromatično in nekoliko bolj viskozno, a za moj okus in okus mojih najbližjih enostavno popolno. Namig: predlagam, da za rezanje lupine uporabimo lupilec krompirja, sadež pa olupimo le po površini, tako da ne uporabimo bele povrhnjice, ki ločuje meso sadeža od lupine. Ocena Prihodnjič bom pri pripravi vroče čokolade domišljiji pustila nekoliko bolj prosto pot. Zimski sladici lahko namreč dodamo oreške, na primer mandlje, mogoče mleti kokos, celo manjše bonbone, odvisno od okusa. Sicer mi je bila mešanica bele in črne čokolade zelo všeč tako zaradi okusa kot zaradi videza. Pravi jabolčni punč predlagam tistim, ki ne marajo preveč sladke pijače. Jabolčni sok in pravi čaj sta sicer intenzivnega okusa, med (lahko dodate tudi medico) pa pijači doda nekaj viskoznosti. Vsebnost ruma je seveda odvisna od okusa. O okusu tako pripravljenega kuhanega vina sem napisala veliko že v uvodu. Opozarjam le, da je pijača nekoliko bolj gosta kot klasično kuhano vino, prav tako je zelo sladka. Tistim, ki že v osnovi ne marate slajšega vina, se bo tako kuhano vino zdelo preveč sladko. EP 34 REPORTAŽA i Program koncerta Klic dobrote so povezovali znani voditeljski glasovi. Zbranih več kot sto tisoč evrov Na dobrodelnem koncertu Klic dobrote so se dobri ljudje ponovno izkazali - Gmotne stiske soljudi spremljajo tudi notranje V Celju je bil prejšnji teden že 26. dobrodelni koncert Klic dobrote. Njegov namen je zbiranje pomoči za najrevnejše družine v Sloveniji. Med koncertom, ki ga pripravlja Slovenska karitas, so prostovoljci po telefonih sprejemali klice dobrih ljudi. Ti so izrazili pripravljenost, da bodo k reševanju človeških stisk prispevali denarna sredstva. Do konca koncerta, ki je se začnejo z materialnimi pro- bil tudi pomemben družabni dogodek, je bilo zbranih 134 tisoč evrov. Zbiranje pomoči za družine v stiski s tem še ni končano, saj traja akcija vse do konca leta. Različnih stisk v Sloveniji ne manjka. »Vedno blemi, nato spoznavamo, da se tej stiski pridružuje še osebna. Mi poskušamo reševati človeka celostno in gledamo nanj kot na celoto,« pravi tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat. »Vedno skušamo najti vsaj čas za lepo besedo, če že ne za pogovor in svetovanje,« dodaja. Karitas tako razvija zadnje leto v Celju program socialnega vključevanja posebej ranljivih skupin. »Nocoj v tej dvorani vse nas nagovarjata ljubezen in skrb za bližnjega,« je zbrane pod Golovcem nagovoril predsednik Slovenske karitas Alojzij Cvi-kl. K temu so veliko prispevali tudi številni nastopajoči glasbeniki iz sveta zabavne, naro-dnozabavne in resne glasbe. Orkester slovenske policije je tako spremljal Branka Ro-binšaka, Evo Černe, Alenko Godec, Nušo Derenda, Nuško Drašček, Damjano Golavšek, Manco Izmajlovo, Klemna Torkarja, Ivana Hudnika ter Bernardo in Marka Finka. Nastopili so tudi Modrijani. Več pevcev je skupaj zapelo pesem z besedilom Simona Gregorčiča na temo revščine, ki jo je uglasbil Slavko Avsenik mlajši. Za množični dogodek so dvorano pripravili prostovoljci Karitas iz Petrovč, Gotovelj, z Vranskega, iz Nove Cerkve, s Ponikve, iz Mozirja, Luč ter s Polzele. Prav tako so sodelovali gasilci iz društva Lokrovec-Dobrova, celjski skavti 1 in 2 ter dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. V celoti povezuje Slovenska karitas množico enajst tisoč prostovoljcev. Mnogi od teh - od blizu in od zelo daleč -so dopoldne pred koncertom romali na Slomškovo Ponikvo. Tam je ob dveh škofih somaševalo več kot petdeset duhovnikov. Karitas deluje v Sloveniji v 459 župnijah. BRANE JERANKO Foto: GrupA Občinstvo na koncertu je bilo očitno navdušeno. ADVENTNA REPORTAŽA 35 Ob napornem delu pri izdelavi letošnjega adventnega venca so bili dijaki in učitelji Končni izdelek, dobro razpoloženi in tudi smeha ni manjkalo. še preden so na adventnem vencu Lepotec na zvezdi pna* in je ponos dijakov Celjsko mestno središče na zvezdi tudi letos krasi ogromen adventni venec, ki so ga spletli dijaki šole za horti-kulturo in vizualne umetnosti iz Medloga. Kot je povedal Emil Špes, mentor dijakov pri tem projektu, oblikovanje adventnega venca - letos so ga za postavitev na zvezdi izdelali tretjič - zanje predstavlja velik izziv. V pripravo je vloženega veliko časa in truda, osem dijakov je namreč venec pletlo štiri dni po šest ur na dan. »Za adventni venec potrebujemo zelenja za približno tri odrasle smreke. Venec je težek približno 450 kilogramov, njegov premer znaša 3,5 metra in tudi prevoz od naše šole do zvezde je bil kar velik logistični zalogaj.« Adventni venec je sicer vsako leto nekoliko drugačen, a hkrati pri izdelavi v medloški šoli ostajajo pri tradicionalnih načelih, kar pomeni, da je pleteni obod iz zelenja in okras iz bučk. »Letošnji venec je v znamenju rdeče barve in zlatih odtenkov. Seveda ga krasijo tudi lučke in adventne luči v obliki sveč, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje,« je še povedal Špes. Da je bralce in poslušalce naše medijske hiše adventni venec dijakov iz Medloga navdušil, še preden je na njem zagorela prva svečka, pove tudi naslednji podatek: novico in fotografijo o postavitvi adventnega venca na zvezdi si je v samo dveh dneh na Facebookovi strani Radia Celje in Novega tednika ogledalo in prebralo več kot 9.300 bralcev. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Adventni V znamenju svečk, vijolične barve in zimzelenega smrečja V tem tednu se je začel adventni čas, to je čas štirih tednov pred božičem, Jezusovim rojstvom. Tipičen simbol tega časa je adventni venec, ki naj bi ga leta 1839 izdelal protestantski pastor / Johann Hinrich Wichern. V ■ V I ■ cas pričakovanja Ta je v revni četrti v Hamburgu ustanovil šolo za revne otroke. Omenjenega leta naj bi izdelal veliki leseni prstan s 23 svečami, da bi otroke navdušil, da bi redno prihajali k bogoslužnim obredom v adventnem času. Sprva so to navado prevzeli nemški katoličani, v 20. stoletju pa smo jo iz germanskega prostora prevzeli tudi Slovenci. Sprva so adventni venec pri nas imeli zgolj v cerkvah, a kmalu so si ga mnogi katoličani omislili tudi kot namizni okras svojega doma. Od tam si je ta okras, ki s posto- pnim prižiganjem sveč ponazarja bližanje skrivnostne božične noči, utrl pot tudi v marsikateri drugi dom, ne nujno veren. V zadnjem času tudi ni malo krajevnih skupnosti, ki rade združijo moči in postavijo velike ad-ventne vence sredi kraja. V Lokrovcu letos že desetič Minulo nedeljo je Srečko Hren, župnik v župniji sveti Duh v Celju, blagoslovil šestmetrski adventni venec sredi Lokrovca. Največ dela je bilo s pripravami, je povedal Pavli Stermecki, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Lo-krovec-Dobrova. »Zelenje je vsako leto težje dobiti, ker v naših krajih smreka propada. Vendar smo letos imeli srečo, ker so morali v novem nasadu odstraniti smreke zaradi električne napeljave. Lastniki so nam dovolili, da smo smrečje nabrali kar tam. Kar je dobro, saj je šlo za mlado smrečje, iz katerega se da lepše ple-sti venec,« pravi Stermecki. Venec je pletlo osem članov gasilskega društva približno Okras središča Dobrne tri ure, dvignili pa so ga z avtodvigalom. Po blagoslovu, v katerem je Srečko Hren spomnil, da bi bilo treba »adventu vrniti čas pričakovanja, notranjega hrepenenja in približevanja skrivnosti rojstva ljubezni in življenja«, je sledilo druženje krajanov in obiskovalcev od blizu in daleč. MRL, foto: GrupA '---'-V""- Ш V središču Dobrne so kot že vrsto let postavili veliki adventni venec, ki visi nad krožiščem. Dobrnčanom ter gostom so tako približali poseben čar adventnega obdobja. Venec je pripravila skupina tako imenovanih fantov iz Zavrha. Skupina je najprej leta 1995 izdelala cvetnone-deljsko butaro za Guinesso-vo knjigo rekordov. Merila je več kot šestdeset metrov. Manjše butare od rekordne, še vedno izdeluje. Na prelomu tisočletja je začela izdelovati še velikanske adventne vence, ki skoraj vsako leto krasijo središče zdraviliškega kraja. Nekdanji fantje so danes možje in današnji jim pomagajo že njihovi sinovi. Najprej seveda naberejo zelenje ter ga namestijo na ogrodje venca, namestijo tudi štiri sveče, ki predstavljajo štiri adventne nedelje. Sveče so izdelane iz pločevine ter obdane z voskom. Venec fantov iz Zavrha, ki krasi središče Dobrne, ima štiri metre in pol premera. V nedeljo ga je blagoslovil domači župnik Milan Strmšek, za slovesno vzdušje so prav tako poskrbeli pevci. BJ Foto: GrupA Učenke in učenci so se že od septembra pripravljali na vsakoletni bazar in tudi tokrat so imeli kaj pokazati. Pod mavričnimi krili Tudi letos je Osnovna šola Polzela s podružnično šolo Andraž in tamkajšnjim vrtcem pripravila tradicionalni koncert Odprta dlan. Tokrat je bil njegov naslov 110 let pod mavričnimi krili. Koncert z dobrodelnim bazarjem je bil namenjen praznovanju 110-letnice šolske stavbe in 230-letnice organiziranega šolstva na Polzeli. Prireditev je bila preplet gledališko, pevsko, glasbeno, plesno in filmsko obarvanih prispevkov nekdanjih in sedanjih učenk, učencev, šolskih in vrtčevskih pevskih zborov, folklore ter plesalcev šole in vrtca. Med drugim so se predstavili akademska slikarka Klavdi-ja Zupanc, plesni koreograf Mitja Popovski, skladateljica in profesorica glasbe na akademiji za glasbo Katarina Pustinek Rakar z družino ter kitaristka, vokalistka in študentka medicine Eva Podbregar. Nastopili so tudi gledališka sekcija domačega so ze v kulturno-umetniškega dru-zaodrju slotoM za štva, Jazz band Glasbene dobro v°lj°. šole Rista Savina in prilo- žnostni bend Cecilija istoimenskega domačega glasbe-no-kulturnega društva. Pestro dogajanje ob praznovanju obletnic je bilo že oktobra, ko so se sedanji in nekdanji učitelji z osnovnošolci družili na tehniškem in kulturnem dnevu v tednu otroka, ob odprtju likovne razstave in mozaika v avli šole ter izdaji jubilejnega glasila - zbornika, ki v različnih oblikah izhaja že štirideset let. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki in sredstvi donacij so za 5.201 evro oplemenitili šolski sklad Otroci otrokom, ki je namenjen socialno najbolj ogroženim učencem predvsem za plačilo prehrane, šolskih potrebščin in za udeležbo v dodatnih programih, na ekskurzijah in šoli v naravi. S trudom, pripravljenostjo, medsebojnim sodelovanjem in hvaležnostjo so otroci in zaposleni s številnimi dobrotniki in sooblikovalci ustvarili še en košček mozaika zgodovine mavrične šole Polzela. LEA KOMERIČKI, foto: SHERPA Polno dvorano so navdušili prikupni mladi plesalci. Ravnateljica Bernardka Sopčič ADVENTNA REPORTAŽA 37 »Da smo vsi enaki!« Noben otrok ne sme biti zaradi slabšega socialnega položaja prikrajšan - To je osnovni namen dobrodelnega koncerta v OŠ Ljubečna, ki je bil letos rekorden Namen je bil izpolnjen. Dvorana, namenjena šeststo gostom, je bila razprodana. »Denar zbiramo za socialno šibkejše otroke, ki obiskujejo našo šolo. Z denarjem, ki ga zberemo z organizacijo koncerta in s prostovoljnimi prispevki za izdelke, ki jih ponujamo na dobrodelni tržnici, tudi takšnim učencem omogočimo, da lahko gredo v šolo v naravi. Iz tega sklada jim plačujemo kosilo, malico in šolske potrebščine, če starši tega ne zmorejo. Iz tega >mošnjička< plačamo zanje tudi različne dejavnosti, kot so športni, kulturni in naravoslovni dnevi, če je treba kje plačati vstopnico,« o namenu tega za šolo izjemno pomembnega tradicionalnega dogodka pripoveduje učiteljica Mojca Križnik. Dodaja, da je smisel oziroma namen učencem omogočiti, da so v šoli vsi enaki. Pestra glasbena ponudba Križnikova pravi, da se priprave na ta veliki dogodek začnejo že avgusta. Glasbeniki so namreč hitro »zasedeni«. Tudi letos so se na povabilo OŠ Ljubečna odzvali znani slovenski glasbeniki, iz vsa- V s Ш s kega žanra kakšen. »Tako je poskrbljeno za najrazličnejše okuse,« o tem preverjeno uspešnem konceptu pripoveduje Križnikova. Letos so učencem, njihovim staršem, starim staršem in drugim obiskovalcem zapeli izjemna vokalistka Nuška Drašček, rokovska zasedba The Takeover, raper Zlatko ter ansambla Smeh in Murni. Nastopilo je tudi približno osemdeset učencev, in sicer pevski zbor pod vod vodstvom Vlaste Rožič in dve plesni skupini pod vodstvom Dragice Vergilas. Bogata ponudba na stojnicah Po koncertu je bila tudi tokrat izjemno oblegana šolska tržnica. Če so učiteljice idejno poskrbele za to, da so se letos na stojnicah znašli drugačni izdelki kot doslej, pa so bile roke učencev tiste, ki so te dragocene izdelke izdelale. Ansambel Murni Ш »Pri izdelovanju sodelujejo skoraj vsi učenci šole. Otroci so imeli v ta namen tehniški dan, tretje triletje pa delavnice, ki so se jim lahko prostovoljno pridružili. Učiteljice smo izdelovanje za ta namen vključile tudi v čas, namenjen krožkom, in v čas po pouku,« pravi Križnikova. Dodaja, da so uporabili čim več naravnih materialov in predmetov, ki so jih reciklirali. »Pri izboru idej tehtamo, kateri izdelki se i J Srce in duša obeh dogodkov, koncerta in dobrodelne tržnice, je učiteljica Mojca Križnik. »Veseli in ponosni smo, da je bila dvorana polna do zadnjega kotička,« pravi. najbolj prodajajo, in sledimo sodobnim smernicam. Tako smo letos na novo ponudili cvetlične lončke, v katerih so posejana zelišča in zelenjava. Nov izdelek so bile tudi okrasne blazine. Ta izdelek je bil letos hit in smo prav vse v trenutku razprodali.« Dobrodelni koncert in tržnica sta vsako leto izjemno obiskan dogodek v kraju. Zato tudi ne čudi, da so letos uspeli zbrati največ sredstev doslej. »Okoliški donatorji so se zelo odzvali, denar so nam nakazovali sami od sebe celo podjetniki in podjetja, ki jim sploh nismo poslali prošnje za donatorstvo,« se veseli Križnikova in dodaja, da se donatorji zavedajo, za kakšen namen gre denar in da se ga res transparentno porabi. Letos so vstopnice prodajali preko sistema Eventim. MARJETKA R. LESJAK Foto: GrupA ШМШМШ ■p Ш "T jt> m lir1' < wß v n;T, : \л/ =»\ 4 Ä 4m i 1ШЂ i : L- it ' / ж fl d t \f - The Takeover 38 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Zahvala 30 let CVD Golovec Ob prejemu čudovitega vabila na slovesnost ob tridesetletnici delovanja CVD Golovec smo komaj čakali, da bo prišel ta dan. To je bil 18. november ko smo se srečali. Zbrali smo se v čudoviti dvorani Narodnega doma v Celju, ki je bila polna ljudi dobrega srca, prišli smo z veseljem, da bi videli, kaj vse lahko naredijo varovanci in zaposleni v CVD Golovec. Že pogled na oder s čudovitim drevesom, oblit s svetlobo jesenskih barv, in prijetno čakanje na začetek slovesnosti, kjer sta Darja in Franjo z lepimi besedami otvorila začetek, je bilo doživeto. Oto Pestner nas je nav- dušil s pesmima Trideset let in Dober dan knežje mesto. Lep govor direktorice Brigite Šoster, govor župana Bojana Šrota, čuten govor Martine Vuk, državne sekretarke MDDSZ in enake možnosti, in najbolj pričakovan govor našega predsednika Boruta Pahorja, so dali piko na i temu dogodku. Navdušile so nas tudi pevske in dramske točke naših dragih otrok oz. uporabnikov CVD Golovec, ter pevka Eva Boto s pesmijo Kaj je to življenje. In seveda najbolj pomembno - fotografiranje s predsednikom. Vse je bilo zelo lepo in svečano, na koncu pa sta sledila še bogata pogostitev vseh udeležencev in ples ob Otovih pesmih, kjer so se varovanci in ostali zavrteli po plesišču. Ko smo polni vzdušja odhajali, smo prejeli darilce in brošuro, izdano ob tridesetletnici, časopis Golovški letnik 30. BREDA VREŠAK, Predsednica Sveta staršev in zakonitih zastopnikov uporabnikov Golovec Celje Modri telefon Kako do pomoči na domu Občan iz Šentjurja sprašuje, kako je s storitvijo pomoči na domu na območju te občine. Živi sam in je trenutno v bolnišnici, zato ga zanima, če lahko pričakuje po vrnitvi domov uporabljanje te storitve. Želi izvedeti, kako dolgo traja postopek, da lahko nekdo postane uporabnik pomoči na domu, kako je z nudenjem storitve v nujnih primerih, kakšni so pogoji, kakšen je obseg nude-nja pomoči na domu in podobno. V občinah Šentjur in Dobje izvaja pomoč na domu po pogodbi Center za socialno delo Šentjur. Direktorica centra mag. Anica Weber odgovarja: Socialna oskrba na domu, ki je ena od oblik pomoči družini na domu, je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne ali duševne motnje ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa takšne oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Gre za različne organizirane oblike praktične pomoči na domu, s katerimi upravičencem vsaj za določen čas nadomestimo institucionalno varstvo v zavodu, drugi organizirani obliki ali drugi družini. Storitev se začne na podlagi prošnje upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. Uporabnik sam ali svojci se lahko obrnejo na nas osebno v prostorih Centra za socialno delo Šentjur (na telefonski številki: 03 746 25 34; 031 693 525; po elektronski pošti: gpcsd. sentj@gov.si). V primeru, da je oseba v bolnišnici in nima svojcev, nas o potrebi lahko obvesti socialna delavka iz bolnišnice. Posreduje nam podatke in datum predvidenega zaključka bolnišničnega zdravljenja. V nujnih primerih, ko uporabnik nima svojcev, sam pa se ne more zglasiti, je dovolj, da smo o potrebi seznanjeni. Po prihodu iz bolnišnice ali ko našo pomoč potrebuje, ga obiščemo na domu in sklenemo dogovor na podlagi njegove želje in potrebe ter naših možnosti. V dogovoru opredelimo vsebino in obseg pomoči. Dogovor se lahko spreminja glede na spremenjene potrebe. Z vsakim uporabnikom posebej se dogovarjamo o vrsti pomoči. Najpogosteje je to prinos enega toplega obroka dnevno, pomoč pri osebni negi ali pomoč v gospodinjstvu. Neposredno izvajanje storitve na domu se lahko izvaja vse dni v tednu, tudi ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, in sicer največ do dvajset ur tedensko, ki jih skupaj z uporabnikom porazdelimo glede na njegove potrebe. Socialna oskrbo-valka lahko uporabnika obišče tudi večkrat dnevno. Čas posameznega obiska traja najmanj trideset minut, kar je tudi najkrajša obračunska enota. Prizadevamo si, da pomoč v nujnih primerih nudimo takoj, ko jo upravičenec potrebuje. Za vključitev uporabnika v storitev pomoč na domu traja postopek v najnujnejših primerih največ dva dni, v običajnih primerih v povprečju štirinajst dni. V vseh primerih prednostno obravnavamo tiste, ki so »nepokretni« in nimajo nikogar, ki bi jim lahko vsaj začasno nudil pomoč. Začetek izvajanja pomoči se podaljša le v primerih, če gre za odsotnosti socialnih oskrbovalk zaradi bolezni ali trenutnih povečanih potreb. Ves čas opozarjamo, da se potrebe na terenu povečujejo in da z obstoječim številom izvajalk vedno ni mogoče takoj pokriti vseh potreb. Za vključitev je potrebna izpolnjena prošnja za izvajanje socialne oskrbe na domu, na podlagi katere se z uporabnikom sklene dogovor. V primeru, da je oseba mlajša od 65 let, pa je potrebno zdravniško mnenje oziroma odločba o invalidnosti. Prošnjo lahko posredujemo upravičencem, svojcem ali v bolnišnico, kjer jo pomaga izpolniti socialna delavka v bolnišnici, ali jo prinesemo ob prvem obisku na domu in jo izpolnimo skupaj z upravičencem. BRANE JERANKO Vaš zakaj A naš zato. Vsak ponedeljek iščemo ob 12.15. Л odgovore na vprašanja poslušalcev. 03 4225 148 radio@nt-rc.si 1 radio celie ^^^H Prefernova 19, 3000 Celje | Povprečna poraba goriva za vozila Toyota C-HR: od 3,8 do 6,31/100 km in emisije CO2:86 do 144 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije N0x: od 0,0096 do 0,0225 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2, ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. 5 letno TOYOTA JAMSTVO Brez omejitve kilometrov BRALCI POROČEVALCI 39 Nadstandardni pouk, sodelovanje in optimizem Pri prenovi vrta kriznega centra za mlade v Celju so dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja iz Šolskega centra Celje izvedli še zadnji korak - asfaltiranje poti v osrednjem delu vrta. Gladka površina bo varovancem centra služila za številne dejavnosti: igranje z žogo, namiznega tenisa, za vožnjo z rolko ... Lani so naredili kompletno prenovo: izdelali nadstrešek, ograjo, položili keramiko in betonske plošče. Postopek izvedbe del so učitelji načrtovali kot učno uro v povezavi z gradbenim podjetjem Voc Celje. Izjemno so bili veseli, da se je podjetje na prošnjo za sodelovanje in donacijo asfalta takoj pozitivno odzvalo. Dijaki so najprej pripravili podlago. Voc Celje je v sredo, 23. novembra, pripeljal asfaltno mešanico in strojno orodje za izvedbo. Pod mentorstvom zaposlenih podjetja so dijaki izvedli asfaltiranje poti. V šoli se zavedajo, da je takšno izvajanje pouka velik nadstandard v izobraževanju. Zelo so veseli, da so podjetja vedno pripravljena sodelovati pri njihovih projektih. Za večino projektov lahko rečemo, da so nadstandardni in jih težko najdemo v izobraževanju med srednjimi šolami v Sloveniji. Najvidnejši so celotna prenova zadnjega domovanja Alme M. Karlin, obnova pogorele hiše dijaka šole, položitev keramike v kajak-kanu klubu na Špici, gradnja nizkoenergijske hiše ..., in sicer vse s sodelova- njem številnih podjetij. V šoli so na odlično sodelovanje z gradbenimi podjetji izjemno ponosni in so podjetjem neiz- merno hvaležni. Skrbno tudi spremljajo »svoja« podjetja oziroma vsa gradbena podjetja v regiji in se veselijo, da je med njimi že mogoče čutiti optimizem, saj se podjetja konsolidirajo in rastejo. IP Dvajseti dobrodelni ples Rotary kluba Celje Rotary klub Celje je z dvajsetim dobrodelnim plesom začel številne aktivnosti v jubilejnem letu, saj želi uresničiti zastavljen program in čim bolj udejaniti rotarijsko geslo, ki se glasi: »Rotary služi človeštvu.« Jubilejnega dobrodelnega plesa Rotary kluba Celje so se udeležili tudi guverner Di-stricta 1912 Jože Zadravec, past Guverner Edi Stropnik, predsednik prijateljskega kluba Biedenkopf Karl Smar-zoch in nekaj članov s par- tnerji, predsedniki in člani sosednjih rotary klubov, Ro-taract kluba Celje in Interact kluba. V klubu pomagajo Društvu za cerebralno paralizo Sonček, vsako leto podelijo tudi eno, dve ali tri štipendije mladim nadarjenim dijakom ali študentom, ki sami ne bi zmogli finančnih obremenitev in s tem ne bi mogli razviti svojih talentov, vrsto let gojijo sodelovanje z brezdomci, udejanjajo botrstva šoloobveznim otrokom - kosila ter ostale plačljive dejavnosti. V dvajsetletnem delovanju kluba so donirali več kot 550 tisoč evrov, ta znesek pa nadgradili z materialnimi dona-cijami. Na jubilejnem plesu so podelili donacije v skupni vrednosti približno 16 tisoč evrov: v okviru Global Gran-ta s prijateljskim klubom Biedenkopf bodo kupili kombi za prevoz otrok, ki imajo raka (donacija RC Celje v višini 10 tisoč evrov), dve štipendiji nadarj enima glasbenicama, celoletno kosilo za dva osnovnošolca, eno botrstvo v okviru medgeneracijskega centra, društvu Sonček pa je tokrat donacijo namenili prijateljski klub iz Biedenkopfa. Manjše donacije bodo namenjene brezdomcem in enkratnim pomočem ob različnih vsakodnevnih potrebah, s katerimi se odzivajo na potrebe okolja. Jubilejni, dvajseti dobrodelni ples Rotary kluba Celje so s svojo ustvarjalnostjo oplemenitili ansambel Coda Exspress in odlični mladi umetniki: Lara Hrastnik -harfistka, Luka Železnik - flavtist, plesalca Plesnega vala Celje Maja in Peter s standardnimi plesi ter več kot odlična mlada pevka Amadea Begović, za katero bomo zagotovo še mnogokrat slišali. Iskrena hvala vsem medijem, ki podpirate našo dejavnost in nam s tem pomagate utrjevati zaupanje ljudi, da vsa zbrana sredstva resnično gredo za odpravljanje revščine na svetu. MARIJANA KOLENKO, Rotary klub Foto: JURE KRAVANJA Rojstni dan praznik za slavljenko in vse njene Minulo soboto so se zbrali sorodniki in prijatelji Dragice Straže na praznovanju okroglega jubileja v prijetnem šentjurskem gostišču. Slavnostno kosilo je imelo vse tiste drobne dodatke, ki skupen obed spremenijo v praznik. Najprej so se zvrstile čestitke posameznikov z aperitivom in s šampanjcem. Izrečenih je bilo mnogo lepih besed in iskrenih želja za čim lepšo nadaljnjo življenjsko pot. Dragica je ljubiteljica narave in planin, zato je bilo tudi o tem veliko povedanega. Zelo rada se pridruži vsem pohodom, ki jih vodijo izkušeni planinski vodniki. Med njimi smo tudi mož Ivan, Franci, Srečko, Cveto, Štefka in Martin. Prehodila je že mnoge slovenske planine in bila že štirikrat na Triglavu. Zdaj že nekaj let hodi s skupino četrtkarjev - PD Zabukovica - kjer običajno napolnijo dva avtobusa planincev. Obiskujejo in spoznavajo predvsem sredogorje z nadmorsko višino do dva tisoč metrov. Za vztrajno udeležbo je Dragica že pridobila bronasto, srebrno in zlato pohodniško značko. Je tudi dobitnica zahvale PD Zabukovica in bronastega znaka Planinske zveze Slovenije. Veselo praznovanje z dobro hrano in pijačo nam je zapolnilo vse popoldne, praznično torto pa je v dvorano pospremilo prav posebno presenečenje. Skupina planinskih prijateljev pevcev je slavljenki za praznik zapela nekaj planinskih pesmi, izrekli so ji lepe želje in izročili čudovit šopek s planin. Nepozabno praznovanje smo s pesmijo, plesom, šalami in z veselim druženjem potegnili dolgo v noč ali bolje v zgodnje jutro. IVAN STRAŽE 40 BRALCIPOROČEVALCI Srečanje veteranov gasilskih zvez Celje in Štore Tradicionalno vsakoletno srečanje gasilk in gasilcev - veteranov, ki poteka pod pokroviteljstvom GZ Celje je bilo tokrat v organizaciji gasilskega drusKOPRE^BAjrova v gasilskem domu v Lokrovcu. Srečanja se je udeležilo 107 veteranov iz desetih društev. Društvo, ki srečanje organizira, prevzame tudi veteranski prapor v enoletno varstvo in (upajmo) čim manjšo uporabo. Vrstni red prevzema poteka po abecednem seznamu društev, ki imajo v svojem sestavu veteranske enote. Po krajšem kulturnem programu v izvedbi pionirjev domačega društva, poročilu predsednika komisije za veterane pri GZ Celje o delu veteranov in prevzemu praporja je sledilo nekaj urno družabno srečrnje,ki je potekalo v prijetnem vzdušju z željo, da se drugo leto v polnem številu srečamo na Lopati. DRAGO LIPOVŠEK, PG D LoVovec - D obrova Koncert na dveh odrih V nedeljo, 20. novembra, smo člani ansambla Šepet v velenjskemu domu kulture priredili že drugi koncert Med iskrenimi ljudmi. V goste smo povabili veliko glasbenih prijateljev: Vikend, Stil, Vižarje, Mladne korenjake, Pvaninske abuhe, Murne, orekester in učence Glasbene šole Goličnik, mnoge soliste in kot veliko presenečenje estradnika Dražena Zečića. Koncert je bil barvit, poln glasbe, predvsem pa zabaven, saj je bil na dveh odrih, na katerih je igralo več kot sto glasbenikov. Člani ansambla Šepet smo igrali z vsemi nastopajočimi, najbolj pa si bomo zapomnili nastop z Draženom Ze čićem, saj je bil tudi za nas velik poklon, da smo igrali s tako legendo. Za to inn še večje poskrbel naš generalni pokrovitelj Franci Firšt, direktor podjetja Firšt, d. o. o., iz Velenja, ki se mu neizmerno lepo zahvaljujemo. Zelo smo veseli, daj e bila dvoranaže v petek razprodana, saj je to še dodaina potrditev, da je naš ansambel na pravi poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, vsem domačim, sponzorjem, donatorjem, vsem medijem, ki ste nam omogočili promocijo dogodka, in MO Velenje za dolgoletno sodelovanje. ROBERT GOLIČNIK Kako je, ko pristaneš na dnu? Gledališka skupina Lilija, sestavljena iz mladine, ki hodi v osmi in deveti razred osnovne šole ter prvi letnik srednje štele, je v nedelo, 20. novembra, pred budnim očeso m občinotva predstavila svojo n ovo pr edstavo Izgubljeni sin. Zgodba, ki se je dogajala na ndru Kuliurnega centra Laško, pripoveduje o mladem Urbanu, ki si želi s premože- njem, ki ga prejme od očeta, ustvarili najprej podjetje, nato pa il zagotoviti prihodnost, o kateri je vedno sanjal. Najprej mu uspe in nekaj časa živi bogato in polno, s prijatelji uživa in zapravlja denar v Dubaju, nato se pojavijo težave, ki se stopnjujejo, dokler bogati Urban ne konča na ulici. Tam občuti, kako je, če se znajdeš čisto na dnu, in se zave, da je storil veliko napako. »Da je zgodba aktualna za današnji čas, sem čutila že1 od začetka, saj so jo mladi z velikim navdušenjem sprejeli. Z njo smo rasli in spoznali, kako veliko slepito in kako minljivo je bogastvo. Srečali smo se s temen trenutkov ko popunčijo zavore in se1 porueijo meje, ko se ivobodna volja razbohoti do skrajnih meja. Spoznavali smoi, kako se lahko navidezna sreča hitro poruši kakor hišica iz kart in kako kruü so pristanki na dnu. Kdo nas takrat dvigne, ko je zlomljen pono s, ko j e uničeno človeško člostojanstvo, ko ni trohice upanja? Kdo je tisti? To je ljubljeniin usmiljeni oče, ki vedno prihaja naproti vsakemu od nas in nas objame, vesel, da smo se vrnili,« je povedala čežiterka Magdalena Hrastnik, ki je neizmerno ponosna na svoje učence, ki ji z veseljem sledijo na gledališki poti. Seveda so tudi mladi igralci zelo veseli, da rnrajo tako dobro učiteljico, in so tudi oni ponosni nanjo. Skupina igralcev je tesno povezana. Nastopajoči so med nastajanjem predstave postali res dobri prijatelji in si močno zaupajo ter podpirajo drug drugega. Ivana Ča-čič, ki je v predstavi odlično odigrala Urbanovega očeta Stanislava, nam je zaupala: »Hvaležna sem, da sem v tej skupini, ker sem lahko, kar sem, prava jaz. V vseh teh letih smo postali že pravi prijatelji, družina!« Da skupina s svojim delom prikazuje in med občinstvo širi tudi močna sporočila, nam je potrdila tudi Eva Vu-jasinović. Mlada talentirana igralka, ki je v predstavi igra- la Urbanovo dekle Moniko, je priznala: »Hvaležna sem, da sem lahko del te skupine, ker sem lahko tudi en delček predstave, ki lahko s svojo vlogo prikaže, tako pomembno je sporočilo življenja.« Dogajanje se na določenih točkah dotika tudi zgodbe iz Svetega pisma, zato so bili navdušeni tudi ljudje, ki močno verujejo v Boga. A to ne pomeni, da predstave ne razumejo ljudje, ki svojega časa ravno ne posvečajo veri. Pravzaprav je ravno nasprotno. Tudi takšni ljudje so v predstavi uživali in iz dvorane odhajali nasmejanih lic. Predstava je primerna za vse generacije. Prav tako ni pomembno, če je občinstvo gledališko podkovano ali predstavo pride pogledat zgolj iz veselja. Zagotovljena sta užitek in sprostitev, ki se jima pridruži tudi ponos zaradi mladih, ki so opravili odlično nalogo. Saj veste, kako pravijo: »Na mladih svet stoji!« KATJA PAJK Foto: Jakob Pirš kanal 673 kanal 306 BRALCI POROCEVALCI 41 Izjemno navdušenje ob izvedbi najlepših Avsenikovih skladb Koncert, ki ga je gostil Ipavčev kulturni center v organizaciji Knjižnice Šentjur in ansambla Petka, je bil nekaj posebnega. Tudi zato, ker je v novi dvorani prvič zazvene-la narodnozabavna glasba in ker so člani ansambla Petka poiskali najlepše viže bratov Avsenik. Petka je v goste povabila co Bitenc in MePZ Sonce s Po-tudi odlično sopranistko Moj- nikve. Izbor skladb so prila- godili odlični pevski zasedbi. Tako so skladbe Sinje morje, Bela jadra, V gozdni samoti, Nasvidenje in mnoge druge vidno raznežile občinstvo. Pastirčka je virtuozno zaigral klarinetist Matjaž Vodišek, Stane Žekar je s harmoniko soliral v trio skladbah, zbor pa je z ubranim petjem dodal piko na i temu izjemnemu glasbenemu dogodku. S pom-poznim zaključkom, skladbo Veter nosi pesem mojo, so »petkaši« popeljali obiskovalce v pravi glasbeni zanos. »Nam, članom ansambla, je ta koncert pomenil ogromno. Stati na pred polno dvorano in igrati te mojstrovine iz slovenske glasbene zakladnice je nekaj posebnega. Tudi zato, ker je bil koncert več ali manj akustičen. To zahteva izjemno zbranost in brezhibno izvedbo. Sliši se namreč vsak dih nastopajočega, kaj šele napaka,« je ob koncu dejal vodja ansambla Matjaž Vodišek. »Zelo smo ponosni na nedeljski koncert in glede na odlične odzive ga v takšni zasedbi zagotovo nismo zaigrali zadnjič. Veselimo se podobnih dogodkov tudi v drugih krajih po Sloveniji.« VM Moda iz »baula« V četrtek, 17. novembra, je na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje ponovno zaživela zgodba o aleksandrin-kah - slovenskih dekletih, materah in ženah, ki so iz majhnih slovenskih vasi odšle v veliki svet, da bi svoje družine rešile revščine. Društvo žena iz Prvačine je za dijake pripravilo pravo pašo za oči. Občudovali so lahko oblačila, ki so jih v lesenih potovalnih zabojih, »baulih«, s seboj v domovino prinesle te pogumne ženske, ki so za dobro družine pustile za seboj poznani domači svet in se podale v tujino. Največkrat jih je pot popeljala v Aleksandrijo, živahno in svetovljansko mesto v Egiptu, ki je zaradi izgradnje Sueškega prekopa postalo pravi zbir svetovnih kultur in ver. Dijaki so skozi igrane dialoge in pravo modno revijo spoznali tedanjo modo, blišč tedanje Aleksandrije, pa tudi težave, ki so čakale aleksandrinke ob vrnitvi domov. Gospe iz Prvačine so potomke teh pogumnih žensk in danes so se med dijaki sprehodile v oblačilih svojih babic in prababic. Tudi nekaj dijakinj in dijakov je lahko za kratek čas zamenjalo vsakodnevne kavbojke in se v oblačilih zgodnjega dvajsetega stoletja sprehodilo pred vrstniki. Tako smo videli spalno in spodnje perilo, vsakdanje in večerne toalete in še kaj. Kot je povedala Vesna Humar, vodja dramske skupine pri Društvu žena Prvačina, želijo s svojim delom ohraniti spomin na moč in pogum žena, ki so se podale v tujino in tako marsikatero kmetijo rešile pred propadom ter marsikatero družino pred revščino. Njihova zgodba o pogumu nosi sporočilo tudi za sedanji čas. Z razumevanjem odločitev in stiske, ki je pripeljala do te odločitve, lažje razumemo tudi dogajanje v sedanjosti. Mnoge aleksandrinke so nas že zapustile. V društvu radi rečejo, da so prišle v nebesa. Prišle so domov. VB Foto: JERNEJ JELEN Teta Pehta, a vas pa nič noge ne bole? s pa le? Silver ine" DOKOLENKE SILVERLINE s postopno kompresijo vam: @ Močno izboljšajo prekrvavitev @ Ščitijo pred mikrobi in bakterijami @ Pospešuje regeneracijo @ Preprečujejo otekanje nog (✓) Primerne za vsakogar Vaša cena? Pokličite za praznično ponudbo! — redna cena — 2790 EUR Naročite na 080 30 25 www.vitavera.si Vita Vera d.o.o., Dunajska 51, 1000 Ljubljan 42 VRTNARIMO Banana Sosedu mojega očeta ob robu štajerske metropole že leta izjemno uspevajo čudoviti bananovci. Zrasli so v prava drevesa, ki privlačijo poglede od blizu in daleč. In pod temi drevesi se vsako leto pojavi kar nekaj novih sadik. Ker je sosed dobra duša in ker pozna moje veselje do vsega zelenega na vrtu (in rjavega za nohti), mi je spomladi pred dvema letoma odstopil dva »mladiča«. Mojemu veselju ni bilo konca. Četudi se nisem nadejala, da bodo na njiju kdaj zrasle banane (roko na srce, ne vem, ali njemu »rodijo«), sva jima z možem z največjo skrbnostjo izbrala po najinem mnenju najustreznejšo lokacijo na našem ranču. Izkopala sva luknjo, verjetno enkrat večjo, kot bi bilo treba. Z izjemno pozornostjo in nežnostjo sva posadila novi članici naše domače zelene družine. In zalila. Ne bom pisala, kolikokrat sem ju hodila občudovat. Sadiki sta se dobro »prijeli«. Prijatelji in sorodniki so občudovali naši novi pridobitvi in na piknikih tistega poletja pri nas doma ni bilo govora o politiki ali gospodarskem stanju v državi, še manj o lahkotnejših temah, ampak o bananovcih. A bolj kot se je bližala jesen, bolj me je skrbelo, kaj bo. Že res, da sosed tistih dreves ne izkopava in presaja v notranje prostore, ker to sploh ne bi bilo izvedljivo. Skrbelo me je, ker smo mi pač imeli sadiki, stari šele nekaj mesecev. Po logiki skrbne mame, ki ima pred očmi, da je pozimi treba otroku obleči eno plast oblačil več kot sebi, sem pač sklepala, da bi bilo sadiki dobro presaditi v lonec in ju postaviti v primeren prostor. Pa so zmagala druga mnenja. Da ni treba. Da sta sadiki vajeni vsega hudega, saj da je njuna »mati« že prenesla nanju odpornost na nižje temperature. Verjela sem jim. Škoda. Ker sta sadiki čez zimo propadli. Medtem ko tam pod Pohorjem tista drevesa še vedno bujno rastejo, sem sama potiho kupila novo sadiko. Čeprav je bila poleti zunaj, sem jo zdaj vseeno raje prestavila v hišo. Če jo bo »neslo« tudi tokrat, bom krivdo morala pripisati sebi. novi tednik rad io celie Cesen - legendarno zdravilo in odlična začimba Čeprav je čas sajenja za nekatere že mimo, ga vse do zmrzali še lahko posadite V ljudski govorici velja česen za naravni antibiotik, ker je zdravilen in blažilen za naše telo, obenem pa nima nobenih stranskih učinkov, kot jih imajo zdravila. Legende pripovedujejo, da odganja vampirje, grški atleti so ga nekoč jedli pred tekmovanji, vojščaki pred vojskovanji. Stari Egipčani so ga častili in se z njim zaobljubljali bogovom. Danes ga uporabljamo predvsem v kuhinji. »Če v vrtu kolobarimo, priporočam sajenje česna za plodov-kami ali za stročnicami. Česen potrebuje malo več hranil kot čebula. Čebula pri preveč organskih snoveh začne gniti, medtem ko jih česen potrebuje,« pravi Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak, in dodaja, da je pred sajenjem treba zemljo pre-rahljati. Svetuje, da česen sadimo »na zastirko«, zlasti tisti, ki jim za vrt zmanjkuje časa. Sicer ga je treba okopati najmanj dvakrat na sezono, pri čemer je treba paziti, da ne poškodujemo korenin, saj to povzroči gnitje. Zato okopa-vamo plitvo. Posadimo tudi manjše stroke Pri jesenskem sajenju je pomembna globina. »Jeseni je česen treba saditi 10 do 15 centimetrov globoko, ker se zemlja do spomladi še sesede. Če ne posadimo dovolj globoko, so spomladi prvi kalčki hrana za ptice, mi pa smo ob pridelek.« Sadimo s sadilnim klinom 15 do 20 centimetrov narazen. Za sajenje uporabljamo debele in drobne stroke. »Prepričanje, da sadimo zgolj debele stroke, z vidika samooskrbe ni dobro. Drobne stroke spomladi uporabimo kot mla- зж^нввмА Sajenje v vrt, kjer bomo česen okopavali. Mazej svetuje, da pred česnom na gredi poseje-mo ajdo, jo uporabimo za zeleno gnojenje in že kar v sveže vdelano posadimo česen. Nastal bo lep pridelek. Sajenje pod zastriko. Zemlja pod njo ostane rahla, težav s plevelom ne bomo imeli: Setveni koledar Čas za presajanje je 1. do 8. ure in od 15. ves 29. ob 4. uri. f dan do 1. ČE plod 2. PE od 9. ure plod 3. SO plod 4. NE korenina 5. PO korenina 6. TO cvet do 14. ure 7. SR cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. di česen, debele pa pustimo, da naredijo lepe glave. Tako lahko že spomladi, aprila, mlad česen narežemo v solato ali skuhamo mlado česnovo juhico.« Mazej pravi, da takrat pridobimo iz rastline največ vitaminov. »Sam mladi česen pustim, da >gre v cvet<, in potem mlade vršičke vlagam v kis ali jih uporabim za kremno juho. Česnovi cvetovi so tudi bolj pekoči kot katerikoli posamičen strok, ker imajo v sebi skoncentrirano vso energijo.« Jeseni je dovolj, da česen pognojimo z gnojili, ki imajo največ pet odstotkov dušika, spomladi ga dognojimo. »Česen resda sadimo od sredine oktobra do konca novembra, a ker letos zemlja še ni zamrznila, se je sezona podaljšala. Ob tem naj opozorim, da vseeno velja, da prej ko ga sadimo, lepši pridelek bo,« svetuje Mazej. Česen namreč potrebuje en mesec, da se ukorenini, šele zatem začne oblikovati stroke. Sredi aprila se stroki začnejo debeliti. Čemu se izognimo Najbolj znan škodljivec česna je česnova muha. Da bi se ji izognili, Mazej svetuje, naj gledamo agrometeorološke napovedi. Ponavadi se poro-va zavrtalka ali muha še pojavlja v prvi polovici oktobra, zato ravnamo tako, da nam že takrat ne napade pridelka. Od bolezni so najpogostejše gnilobe, ki se jim lahko izognemo s preventivnimi metodami »narava zdravi naravo«. »Sam bi uporabil mikroorganizme. Z vnosom koristnih mikroorganizmov izboljšam tla. Zdrava tla namreč pomenijo zdrav pridelek.« Zakaj ga uživamo Česen je najbolj uspešen pri odganjanju bakterij in virusov ter zatiranju glivic. Pomagal naj bi pri premagovanju srčnih bolezni (poapnenju žil, visokem krvnem tlaku in povišanem holesterolu) in premagovanju raka, zlasti želodčnega in črevesnega. MRL Nagradni natečaj Izbiramo najlepši adventni venček Bliža se adventni čas, ko bomo bivalne prostore polepšali z adven-tnim venčkom, na katerem morajo biti štiri sveče, ki ponazarjajo štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo adventnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega do takrat prispelega adventnega venčka in jo objavili. Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 22. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 19. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vabljeni k -- sodelovanju! Sara Pevec, Vodruž pri Šentjurju Nagrade podarja Trgovina OBI, Kidričeva ulica 32, 3000 Celje (DU3H ŽIVALSKI SVET 43 Zelena oaza za živali in ljudi Pri Ptičarjevih v Šentjurju skrbijo za prijazno sobivanje s številnimi živalmi Ste že kdaj videli obcestno opozorilo, da morate paziti, da v nočnih urah ne povozite ježa? V Šentjurju imajo v naselju blizu šole v Hruševcu dve takšni tabli, izdelani iz pisanega lesa in opremljeni z risbico ježa. Izdelal in postavil ju je Marjan Ptičar, ki ima okrog svoje hiše pravi živalski raj, v katerem seveda ne manjkajo niti ježki. Ali že njegov priimek določa, katere živali so mu najljubše, ga vprašamo v šali, ko že pri vhodu zagledamo ostanek nekdanjega drevesa, na štr-cljih vej pa ptičje hišice. Pove, da ima rad tudi številne druge živali, ki so našle svoj dom na zelenici okrog hiše. Že dve desetletji je ne posipava več z umetnim gnojem in tudi sadnega drevja ne škropi, a vse lepo raste in rodi. »Narava se sama uravna,« je prepričan in zato so se v okolico pred desetletjem naselile tudi živali. Pred košnjo opozorilo slepičem Na vejah dreves niso le ptičje hišice, ampak tudi hoteli za žuželke, predvsem divje čebele, ki so menda še bolj pridne kot domače in ne pičijo, le meda ne dajejo. V gostem zelenju se skrivata dve hišici za ježke. Velikokrat jih je že opazil, čeprav njihovega natančnega števila ne pozna. Ker so v toplejših večerih vsak dan iskali hrano, ga je zaskrbelo, da jih ne bi kdo povozil. Zato je prišel na zamisel o postavitvi tabel. Ježki imajo v majhnem ribniku vodo, za ptice pa je izdelal iz lesa poseben napajalnik. V posebni hiški nudi zavetje pikapolonicam, v svoji zeleni oazi je odkril tudi žabe, krastače in slepiče. Kadar kosi zelenice, je zaradi slednjih še posebej pazljiv: »Najprej pustim nekaj časa prižgano kosilnico, da vibracije opozorijo plazilce, da se morajo umakniti. Šele nato se lotim dela.« Delavnica za mirnejše živce Marjan Ptičar je tehnični direktor v celjskem podjetju Robel in tudi eden od ustanoviteljev in solastnikov. Podjetje je kljub vedno težjim pogojem uspešno na trgu že dve desetletji in med drugim ogrevalne sisteme v večstanovanjskih objektih, ki so priklopljeni na daljinsko ogrevanje, ter odčitava podatke o porabljeni toploti. »Mi smo serviserji, a ljudje stresajo vso jezo na nas zaradi visokih stroškov ogrevanja,« pravi Ptičar, ki zato ob prihodu domov potrebuje oazo miru in sprostitve. Vse to najde na svojem vrtu in v vrtni uti, kjer si je uredil delavnico za obdelavo lesa. Pri tem mu družbo dela štiriletna labradorka Gaja, ki ima tako rada bližino ljudi, Marjan Ptičar je v ulici, kjer živi, postavil opozorilni tabli, naj vozniki pazijo na ježe. Staro drevo pri Ptičarjevih je namenjeno pticam in žuželkam. da je niti hrup strojev v delavnici ne moti. Skupaj tako ustvarjata različne uporabne predmete, naredita kaj za vrt ali hišo. Ko smo ga obiskali, je izdeloval držalo za kozarce, primerno za vinsko klet, v načrtu pa je imel postavitev stene pri nadstrešku, kjer bodo na zunanji strani hoteli za žuželke. V poletnih dneh je lahko zunaj od jutra do večera, saj ima za hišo letno kuhinjo, v kateri se rad suče. Postavil si je tudi visoke grede, kjer so vsa potrebna zelišča in začimbe, brez katerih ni njegovih golažev, omak ali mesa, pečenega na žaru. Dolgi sprehodi z Gajo Za njegovo rekreacijo je pred leti skrbela psička Nora, »Psička Nora je imela posebno sposobnost, da je takoj zaznala bolnega ali človeka, ki je zaužil kakšne opojne substance, to smo ugotovili po njenem obnašanju.« ljubljenka družine, ki je ove-kovečena na sliki v delavnici. K hiši je prišla na željo otrok, a sta bila z Marjanom pogost sprehajalni par. Dobili so jo, ko je bila še mladička. »Najprej smo jo šli samo pogledat in jo kar kupili, a ni imela ne koče ne pesjaka. Vsak dan sem do devetih zvečer varil in sestavljal ograjo, ona pa me je hodila lizat po ušesih, ko sem ležal na tleh in delal,« se spominja. Če je bila Nora tudi ponoči raje zunaj v svojem prostoru, pa je se- danja psička bolj hišni pes. Marjanu so jo podarili domači za rojstni dan. Ko ni bilo več Nore, je obsedel notri, njegova družina pa je ugotovila, da to ni v redu zanj, in dobil je novega mladička. Psička je prijazna in »cartlji-va«, Marjan pravi, da je kar malo razvajena, saj se vrže na tla in želi, da jo božajo. Ima pa družabnico pri dolgih sprehodih po oklici in pri delu v delavnici. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Labradorka Gaja je družabnica na sprehodih in v delavnici. Takole se ježi sprehajajo po vrtu Ptičarjevih. (Foto: osebni arhiv) Gaja pazi ježka med njegovim sprehodom. (Foto: osebni arhiv) 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Osrednje polje Celjskega stropa z iluzijo odprtega neba (foto: Tomaž Lauko) Celjski strop -evropska mojstrovina (5) Velika iluzija Strop je zasnovan tako, da vsa polja naš pogled usmerjajo v neskončne višave, medtem pa nas objema topla zlata svetloba, ki sije z naslikanih motivov. Na stičiščih stranic z motivi grotesk poslikanega okvirja so nameščene štiri stožčaste pozlačene rozete. Ob vstopu v dvorano se znajdemo pod iluzionističnim prikazom arhitekture z galerijami, v katere so postavljene prefinjene dvorne dame. V družbi gospodov in oboroženih stražarjev se nekatere radovedno nagibajo čez ba-lustrado, druge brezbrižno klepetajo, ne meneč se za opazovalce v dvorani. Višina www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje je konstruirana s štirimi vogalnimi stolpi in se vrtoglavo dviga proti imaginarnemu oblačnemu nebu, po katerem plavajo štirje krilati otroci - putti. Celotna kompozicija daje razmeroma nizki dvorani - le šest metrov visoki - monumentalen videz. Se nadaljuje ... GABRIJELA KOVAClC, Pokrajinski muzej Celje ALBUM S CELJSKEGA Ob koncu v Svetem leta 1939 Kuharski tečaj je bil v okviru župnije Svetega Vida (Šentvid pri Grobelnem) v prostorih stare osnovne šole, ki je bila poškodovana ob zelo močnem potresu na Kozjanskem leta 1974. Zgradili so novo šolo, stavba stare šole pa je bila odkupljena, lepo renovirana in prodana stanovalcem. kuharskega tečaja Vidu pri Grobelnem Fotograf Ladislav Ciglene-čki je bil sicer frizer v Šmarju pri Jelšah, vendar se je ukvarjal tudi s fotografijo, in sicer v letih od 1910 do približno 1935. V tem času so se že začenjale pojavljati fotografije njegovega sina Slavka Ciglenečkega, ki se je prav tako izučil za frizerja, a je tudi njega pritegnilo fotografiranje. Pred letom 1910 je bil fotograf v Šmarju pri Jelšah Franc Jurkovič. Prispevala: Cvetka Ško-flek (Celje), rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik novi tednik Na fotografiji, katere avtor je šmarski fotograf Ladislav Ciglenečki, so prepoznane moja botra Ivanka Arzenšek - Ploj (v zadnji vrsti tretja z leve), moja teta Lizika Arzenšek - Artnak (šesta, prav tako z leve v zadnji vrsti) in pod njo njena mama oziroma moja babica Doroteja Arzenšek. Gerald Durrell: Moja družina in druge živali Življenje kot vznemirljiva pustolovščina Pustolovščina, ki je vzni-knila iz neprilagodljivosti družine angleškemu vremenu, je avtorju tokratnega dela narekovala avtobiografsko pripoved o življenju, začinjenem s posebnim, a nevsiljivim humornim pridihom. Gerryjev oče zapusti zajeten kupček denarja, zaradi česar si preostala družina lahko po njegovi smrti privošči precej lagodno življenje. Najprej se iz Angljie preseli na grški otok Krf, kjer slikovita pokrajina, morje, toplota in živalski raj najbolj prevzamejo najmlajšega člana. Njegova miselnost, da lahko človek povsem nemoteno v svojem domu sobiva z vsemi živalmi, je osupljiva. Še posebej je zanimiv njegov odnos do stenic, škorpijonov, mrčesa . Skoraj nemogoče je razumeti, da je lahko otrok tako zelo potrpežljiv pri opazovanju živali - sposoben je po cele dneve preležati na trebuhu in opazovati na primer paritveni ples škorpijonov. Še bolj težko je dojeti, da se ostalim družinskim članom, še posebej materi, to ne zdi nič posebnega in se za svojega najmlajšega niti najmanj ne boji. Tudi ko sam odide s čolničkom na odprto morje ali lovit kače v bližnjo mlakužo. A to ni nič v primerjavi z opisi negovanja plazilcev v domači banji v kopalnici, kamor nekoč nevede odide pod prho eden od bratov, ki se za nameček strahotno boji kač. Si predstavljate njegov odziv, sploh ker avtor iskreno piše tudi o tem, da so bili ravno takrat v hiši na obisku pomembni gostje? Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je bilo za nekatere zelo zabavno. Je že res, da so bila trideseta leta prejšnjega stoletja drugačna, kot je današnji čas, pri čemer se bralec ob tovrstnih opisih predvsem od srca nasmeji, šele kasneje mu odgovornost položi roko na ramo in ga opomni, naj se vpraša, ali bi lastnemu otroku dovolil kaj podobnega. In če bi mu, najbrž ne bi bil odveč pomislek, kdaj se bodo v družinsko življenje vpletli različni higienski psihologi in socalni delavci. Duhoviti opisi opazovanja živali, ki so po naravi plenil-ke in žrtve, so zanimivi tudi s stališča časovne oddaljenosti - avtor je dogodke iz otroštva zapisal in izdal v obliki knjige šele v odrasli dobi. Med branjem je bralec hvaležen času, da je avtorju pustil tako natančen spomin, na podlagi katerega je slikovito in doživeto opisal tudi prijazne, gostoljubne in ustrežljive grške domačine, ki ne skoparijo s pomočjo. Ceprav je v ospredju zgodbe najmlajši član družine Gerry, so enako zanimivi tudi karakterji ostalih družinskih članov - lik matere, ki popušča otrokom, samovšečen najstarejši sin Larry, drugorojenec Leslie, ki je obseden z lovom, in najstnica Margo. Gerald Moja družina in druge živali Desetletnemu Garryju na otoku priskrbijo tudi domačega učitelja. Tega kmalu nadomesti drugi in nato tretji . Dokler Gerry ni toliko star, da se družina odloči in se zaradi njegovega nadaljnjega izobraževanja preseli nazaj v Anglijo. Med izobraževanjem na otoku se Gerry zelo hitro zave, kako lahko s svojim poznavanjem narave in živali ukani posameznega učitelja. To je tipična lastnost tudi današnje mladine, ki enako skuša speljati pozornost odraslih od resnejših tem, vendar je Gerryjev namen za razliko od današnje mladeži vedno usmerjen v en sam cilj - pozornost učitelja želi vedno preusmeriti s pomočjo poznavanja narave. To njegovo znanje brez dvoma tudi danes daleč presega um marsikaterega odraslega človeka. Družina se seli tudi po otoku Krfu. Podobno kot je čudaški vzrok selitve na Krf, so čudaški tudi razlogi za selitve po otoku. Ker eden od starejših sinov brez materine vednosti povabi na obisk več prijateljev - pri čemer družina ugotovi, da jih nimajo kje nastaniti - se družina čez noč odloči in se na vrat na nos preseli v drugo vilo. Z njo se seveda seli celotno živalsko kraljestvo, v katerem so tudi trije psi - Roger, Lulič in Bruhič. Na trenutke čudaški opisi dogajanja presežejo človekovo sposobnost dojemanja možnega. Pripoved pri tem ponuja vprašanje, ali smo ljudje sposobni živeti neobremenjeno, svobodno. Koliko je dandanes ljudi, ki bi s takšno lahkotnostjo sprejemali vse, kar jim ponuja življenje? Sklepanje, da je prepuščanje otroka določeni svobodi samoumevno, ne opredeljuje nujno neodgovornega starševstva. Dokaz za to je gospa Durrell, katere ljubezen do lastnih potomcev je očitno obrodila sadove. Otrok, ki mu narava že v zgodnjem otroštvu podari zavedanje, kaj mu je v življenju najbolj pomembno, tudi ko odraste, z lahkoto najde smisel svojega bivanja in ga uspešno vtke v svojo življenjsko zgodbo. Gerald Durrell je imel to srečo, saj se je tudi v zrelih letih med drugim zavzemal za dobrobit živali. Takšnih in drugačnih. Nepričakovano se je znašel tudi v vlogi pisatelja in bil za to tudi nagrajen. TANJA DROLEC O avtorju Gerald Durrell (19251995) se je rodil v Indiji, od koder se je z družino v otroških letih najprej preselil v Anglijo in od tam na Krf ter po nekaj letih spet nazaj na Otok. Življenjska pustolovščina je botrovala nastanku pripovednega dela Moja družina in druge živali, za katero je avtor dobil tudi knjižno nagrado. OTROŠKI VRTILJAK 45 Od ljudskega izročila do zdravja Malčki spoznavajo svoje korenine - Z zdravilnimi čaji ohranjajo zdravje V Vrtcu Lipa v Štorah je bilo v petek, ko smo ga obiskali, nadvse zanimivo. Najprej smo se napotili v igralnico, od koder so se slišali veseli zvoki harmonike. Ko so se odprla vrata, je bilo mogoče videti skupino Svetlozelenih palčkov, ki je plesala valček. Spoznavala je del ljudskega izročila in svoje korenine. Majhni plesalci so med valčkom spretno vrteli svoje plesalke, medtem ko bodo polko morali še vaditi. Deklice so med plesom nosile rutice tako kot v starih časih. Fantje so se prav tako naučili, kako se dekleta prosi za ples in kako se jim zanj zahvali. Drugi del »palčkov« je bil v vlogi najmlajših štorskih pekov in se je pripravljal na peko žemljic. Že ves mesec se učijo na temo Od zrna do kruha. »Spoznavamo simbole Slovenije, prav tako smo spoznali, kako so nekoč živeli babice in dedki,« je povedala vzgojiteljica Ditka Rednak. Nekaj dni so bili brez igrač in so si jih tako kot njihovi predniki izdelali kar sami. Otroci so doma prav tako poizvedeli, kako so jedli in delali nekoč, v starih časih. V vrtec so od babic in dedkov prinesli še stare črno-bele fo- tografije. Posebno zanimanje je bilo seveda za ljudske pravljice. V naslednji učilnici je kipelo od zdravja, saj so malčki skupine Rdeči palček spoznavali in pripravljali zelenjavno-sa-dne napitke, smutije. Ta dan so med drugim pripravljali nekatere naravne sokove, ki so jih razredčili s pomarančnim. »Najljubše jim je, ko lahko kaj pripravijo sami in izdelek nato zaužijejo,« opaža vzgojiteljica Klavdija Berglez. »Temo zdravja obravnavamo že ves mesec in otroci vedo že veliko,« je bila ponosna in je poudarila, da kažejo otroci za temo Živimo zdravo izjemno zanimanje. »Otroci vedo, kako pomembno je, da zdravo jemo in da ostanemo zdravi. Prav tako, kaj se dogaja z nami, ko smo bolni,« je še naštela. že naredili ropotulje,« je pojasnila vzgojiteljica Karmen Gorjup Žgank. Po »kaširanju« so otroci najstarejše skupine nastajajoči izdelek okrasili s papirjem različnih barv. Glede dejavnosti bo bogat tudi veseli december, saj je za vsak teden predvidena druga. Izdelovali bodo voščilnice, krasili igralnico in pripravljali izdelke za dobrodelni novoletni bazar. Vzgojiteljica se z najstarejšimi malčki med drugim igra šolo in razvija njihove predbralne in predpisalne sposobnosti z grafomotoriko. Veliko tudi prepevajo in še bi lahko naštevali. V naslednji igralnici je bila čajanka. »Ravnokar smo se pogovarjali o zdravju,« je povedala vzgojiteljica skupine Temnomodri palček Zinka Grobelnik. Zelišča so pridelali sami na gredici vrtca. Otroci so jih nato narezali in pripravili čaje. O zeliščih so osvojili že precej znanja in so nam med drugim dekla-mirali pesmico o bacilih in čaju. »Prišla je zima in bacili, čaj z limono bomo pili ...« se je zaslišalo iz otroških ust, ki so deklamirala tudi, da so limona, čaj in med bolj zdravi, kot je sladoled. Odkar otroci vedo toliko o čaju, ga tudi v vrtcu pijejo raje. K ravno najraje. Z igro so otroci Na tej - Strani - Novega - -tednika pröstornajdejö'iisane ävnoSti - predšolskih- otrok. Če se zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu Z - veselj pri babici ^ ali na igrišču л pred blokom, nam sporočite. veseljem vas bomo b i. tudi premagovali strah pred zdravnikom. Vrtec Lipa deluje v okviru Osnovne šole Štore. Na Lipi je devet oddelkov vrtca, dva sta tudi v podružnici Kompole, vsi skupaj pa vključujejo 196 otrok. Od leta 2012 deluje vrtec na Lipi v novi stavbi. »Pogoji za delo so odlični,« je zadovoljna vodja vrtca Mateja Kovče. močki v obliki igrač. Ena od zaposlenih je prinesla celo prave medicinske »inštrumente«, da so si v igralnici merili srčni utrip. »V vrtcu otroci strahu pred zdravnikom niso pokazali. Starši pa so nam povedali, da je doma drugače. Otrokom so blizu tudi pravljice, ko se kdo v strahu skriva pod odejo,« je povedala vzgojiteljica Karmen Zalokar. Največji strah je pred injekcijo. Da bi bilo treba k zdravniku čim manjkrat in da bi ohranili zdravje, je tudi ta skupina pripravila čajanko z zdravilnimi zelišči. BRANE JERANKO, foto: GrupA Med ustvarjanjem ropotulj 46 RAZVEDRILO Roka roko umije ... Mož in žena se odpravljata spat. Mož nerazpoloženo: »Skačiva po postelji. Naj sosedje mislijo, da se ljubiva!« Žena zjutraj: »Dragi, udarjaj z žlico po skodelici. Naj sosedje mislijo, da sem ti dala jesti!« Zdravstvo Žena mi je predlagala, da bi se igrala zdravnike. Razveselil sem se! Začelo se je tako, da sem moral dve uri čakati pred vrati spalnice, potem me je naročila čez šest mesecev. Ker me je žena »dala na čakanje«, sem šel k drugi samoplačniško in prišel takoj na vrsto. Šali nam je posredovala Mira Milec. Izguba nedolžnosti Oče šestnajstletnice ozmerja njenega fanta: »Le kaj si mislil, da si moji hčerki vzel nedolžnost, smrkavec nesramni! In kako misliš od sedaj naprej?« Mladenič skesano: »Obljubim, da se to ne bo zgodilo nikoli več! Šalo nam je poslal Jože Jurc. Mučenik Katehet vpraša Janezka, kdo je bil sveti Janez. Ker Janezek ni takoj odgovoril, mu je katehet želel pomagati z začetnim zlogom: »Mu ...« Namesto mučenik je Janezek izstrelil: »Muzi-kant!« Tri zajemalke Jožek se pritoži materi, da učiteljica v šoli sprašuje otroke, kaj so jedli za večerjo: »Jaz vedno povem po pravici, da jemo belo >župo<, in se mi vsi sošolci smejejo.« Mama ga potolaži: »Pa reci, da si jedel >šni-celj<. Če se zlažeš in nikomur s tem ne škoduješ, potem to ni greh.« Ko naslednji dan učiteljica v šoli vpraša učence, kaj je kdo večerjal, Jožek pove, da je jedel >šnicelj<. Učiteljica: »Koliko pa?« Jožek: »Tri zajemalke!« »Celi atek« Soseda pride obiskat sosedo, ki je pred kratkim rodila fantka. Pogleda otroka in reče: »Joj, ta je pa celi atek!« Soseda odvrne: »Res je celi atek. Če enemu ali drugemu odvzameš steklenico, se oba >dereta